Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din LeioXXL Celte, petek 14. aprila 1939 Štev. 16. Za narodov blagor... C e l j e, 14. aprila. Slovenski narod, ki ga tvorijo še danes pretežno mali kmetie, bajtarji, viničarji, najemnikj tuje zemlje, polj- ski in industrijski delavci, je trpel v pretekli dobi pod tujo nadoblastjo ne samo na gospodarski in kulturni za- ostalosti, marveč tudi na pomanjkanju iskrenih prijateljev, ki bi ga bili vodili po poti ljudske izobrazbe in samo- pomoči k izboljšanju življenjskega po- iožaia. Rojen In vzgojen v hlapčevstvu je živel naš" prednik od zibelke do groba v božjem strahu pred gosposko v strogem izpolnjevanju zapovedi, ki mu je velevala, da mora dajati Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega. Šele francoska in njej sledeče revo- lucije v sredini preteklega stoletja so sprostile duha, dvignile samozavest teptanih in brezpravnih narodov, ki so se skušali otresti suženjskih okovov, v katere jih je oklepala visoka fevdalna in cerkvena gosposka. Tudi našemu tlačenemu kmetu so zasijali prvi žarki svobode. Rešen je bil graSčinske in samostanske tlake ter postal gospodar zemlje, ki jo je obdeloval z žuljavimi rokami in namakal z znojem in sol- zami dolga stoletja. Toda še vedno je bil pod oblastjo oholega tujca, ki mu je namesto obljubljene narodnostne enakopravnosti mačehovsko delil drob- tinice političnih in narodnostnih svo- boščin. Temu pa je bil naš narod v veliki meri kriv sam. Dolga suženjska doba je vse preveč upognila hrbtenico in zrahljala kolena našega človeka. ki je bil vzgojen v slepi pokorščini do oblasii in v usodnih trenutkih ni po- kazal dovolj odločnostiv obrambi svojih narodnostnih pravic. Narodno zavest so vzbudili v našem Ijudstvu Sele slovenski tabori, na ka- terih so slovenski rodoljubi s plamtečo besedo predočili ljudskim množicam krivice, ki so se godile našemu na- rodu na vseh področjih, ter zahtevali narodno enakopravnost in priznanje vseh svoboSčin tudi za naš narod. Slovenskim taborom je sledila doba narodnega preporoda, eno najvažneiših razdobij naše nacionalne zgodovine, ko so zasadili naši narodni pionirji plug in začeli orati ledino na našem narodnem, gospodarskem in kulturnem področju. In kdo so bili ti narodni pionirji ? Bili so sinovi našega kmečkega ljud- stva, ki FO, rojeni pod kmečkimi krovi, rasli med narodom in doživljali vse tegobe in bridkosti trpečega in strada- jočega človeka, predno so se s šola- njem usposobili za živlienje. Svojega kmečkega porekla pa niso pozabili tudi v poznejšem življenju, čeprav so pripadali po večini meščanskim slojem in inteligenčnim poklicem, ampak so ostali v tesni povezanosti narodu zvesti, ga vodili in bodrili v težkem narod- nostnem in gospodarskem boju. Za nacionalno osamosvojitev naSega naroda zlasti v narodnostno meSanih 'n ogroženih krajih je bila predvsem Potrebna njegova gospodarska osamo- svojitev, ki ji je položil temelje oče na§ega zadružništva Miha Vošnjak. Psed ustanovitvijo slovenskih kredit- n«h zadrug Slovenci nismo imeli last- nega denarništva. Naš slovenski člo- ki~~ •kmet' ob""tnik in meSčan — J?.? L?nmoran iskati kredita v nem- §kih hranilnjcah, ki so s svojim de- narjem kupovale slovenske du§e in slovenska posestva ter pomagale gra- diti preko naSega narodnega ozemlja nemSki most do Jadrana. Z gospodarsko osamosvojitvijo se je obenem dvigala in utrjevala na- rodna zavest s pomočjo narodnih či- talnic, ki so postale pravo ognjiSče našega nacionalnega in kultumega življenja. Narodne čitalnice so položile temelje naSe narodne prosvete, v njih okrilju so se uprizarjale naSe prve igre, pevski zbori pa so gojili slo- ˇensko pesem, ki je vžigala srca v narodnem ponosu. Beseda o narodni koncentraciii C e I j e, 14. aprila. Mnogo čujemo, Se več čitamo o koncentraciji naših narodnih sil. Šele pod grozečo bodočnostjo pa so se po- samezniki prebudili, se izjavili za zdru- žitev ter podpisali nekaj platoničnih izjav tudi za doslej sprte organizacije. Vsak tak korak je pozdrava vreden, uvaževanja pa le v toliko, kolikor se bodo posameznikl ali organizacije tudi po tern ravnale. Tu smo upravičeno v dvomih, saj stremljenje za koncen- tracijo ni od včeraj in ne od lani, tako da je bilo pač časa in tudi po- trebe dovolj, ako bi bili na koncen- resno mislili. Kako veličastna je bila narodna koncentracija ob shodih za majniško deklaracijo ! Kako smo bili edini v svojem navdušenjem ob prevratu, ko smo si prisegali, da hočemo složno graditi novo domovino ... In potem ... Saj so vsi uvideli, da je potreben skupen program, ki bi obsegal vse tiste narodu svete svetinje, ki se jih nihče ne sme lotiti, ki bi zavaroval vse naše gospodarstvo, ko je na dlani, da slabitev posameznika slabi vse na- rodno gospodarstvo, ki bi ne mučil in preganjal slovenskega uradnika, ko je to zopet le v sramoto in 5kodo slo- venskega imena . . . Načelo je bilo pač postavljeno, povsod znano in priznano, a zazeleno vedno le od opozicije, ko je bil močnejši vedno izvršitvi in spo- razumni obvezi nasproten v prepričanju, da se kolo časa ne zavrti več in da sam ne pride nikoli več pod kolo. Tako je ostalo pri lepih besedah in pr> grdih dejanjih, kajti ni je sramote, ki bi se ne biia izvršila v dokaz riaSe nesposobnosti. Tako smo danes skeptični, malo- verni ob tipanju za koncentracijo v politiki, gospodarstvu in kulturi, ker predobro poznamo, kako smo veliki v tern, kar nas loči, in majhni v svoji skupnosti. Kje pa imate kak stan, kje kako stroko, ki bi se je še ne bilo posrečilo razbiti vsaj v dve skupini ? Ali nai bo jutri drugače, ko smo bili doslej vedno taki, odkar poznamo svojo zgodovino? Edino tuja pest nas Se more prisiliti, da se potuhnemo in združimo za trenutek, da nato s tern večjo silo bruhnemo vso nabrano jezo na rodnega brata, ko si proti tujcu drznemo komaj upogibati hlapčevski hrbet. Priznajmo pa, da so bili pri nas vedno tudi ljudje, ki so zagovarjali skupne narodne zadeve. Saj jih je vse polno, ki so vedno z vsako stranko in vsakim programom, ki ima moč v svojih rokah. Na te ne moremo biti po- nosni, kajti njihov hrbet je upognjen in tovora navajen od vekomaj, bi se reklo po Cankarjevo. Ne ti. Poleg teh so pa možje prepričanja, ki so ob sleherni priliki odločno izpovedali svoj program, ki so si drznili iii tudi z opozicijo, pri javnih volitvah : in ti so katerih stare nasvete je treba poslu- šati, ko je bil njih nasvet enak v vseh prilikah in neprilikah naše novejše zgodovine, rnorda ne samo 20, morda celo 30 ali 40 let. Ti vedo, da so se razni voditelji brezvestno igrali vsak sam za se z narodovo usodo, da je narod med tern trpel in krvavel — da pa so časi čedalje nevarnejši celo za narode, kt so enotni in v sebi močni in da slabiči in razkosanci propadajo celo brez slovesnega pogreba. Če je torej res prišel že pravi čas, da se izvede resnično narodno edin- stvo, naj ne stojijo ob strani možje značaji, ker bodo sicer, kakor že toli- kokrat, capljali naši največji idealisti TJenci ,-hoJzi ¦fuotKeJbiccnß P" ftmim±L TRGOVSKA HISA v JUGOSLAVIJI po samotnih poteh, mimo njih pa bo drvel po široki cesti narod v svojo pogubo ... Kosta: Vprašanie narodnih manišin Cel je, 14. aprila. Nauk o narodnem socializmu govori o zaščiti čistih pripadnikov nemške rase in odklanja vsako prisvojevanje tujih narodnosti. Potujčevanje mu je ogabno dejanje, ki žali cast nemškega naroda. Ta načela, ki jih je vodja Nem- u-< le večkrat svečano razglasil in jih ob proglasitvi protektorata nad Čehi odločno poudaril, so za nas zelo zani- miva, ko narneravamo spregovoriti be- sedo o narodnih manjšinah. Pod pojmom pripadnika rase odnosno narodnosti razumemo Človeka, ki lahko vsak čas dokaže, da ni njegova pri- padnost rasi ali narodu v nobenem primeru dvomljiva. V tern nas najbolj prepričevalno potrjujejo Nemci sami, ko z VRO doslednostjo izločajo iz svoje srede Žide, tudi take, katerih prastarši so že bili nemSki državljani in ki ra- zen nemščine ne obvladajo nobenega drugega jezika. Vedno smo si želeli In si tudi da- nes žellmo prljateljskih odnosov z našo nemško sosedo. K nadaljnjemu izboljšanju dobrih odnosov pa bo pri- pomogla odkrita beseda o vprašanjih, Na podeželju pa je v istem času oral celino na narodnem, prosvetnem in gospodarskem področju naš sloven- ski učitelj, ki se je kljub nezadostni plači naravnost idealno in nesebično posvečal vzgoji naSe mladine, pri tern pa našel še vedno dovolj časa izven Sole za svoje gospodarsko in pro- svetno delo. Tako je bil naš va5ki učitelj dolga desetletja vzgojitelj mla- dine v Soli, izven Sole pa je zbiral okrog sebe ukaželine in jim nazorno kaza), kako je treba gojiti sadno drevo, vinsko trto, čebelarstvo in um- no gospodarstvo sploh. Prve drevesnice, ki smo jih imeli Slovenci, so bile Solske drevesnice, zato ima ravno naš podeželski učitelj glavno zaslugo za razvoj slovenskega sadjarstva, ki donaša dandanes mno- gim krajem vsako leto milijone in daje desettisočem naših kmečkih dru- žin obstanek na slovenski grudi. Tako je dal naš učitelj naSemu kmečkemu človeku poleg pismenosti tudi gospo- darsko izobrazbo in položil temelje umnega kmetijstva. Z vzornim idea- lizmom in vzgledno vztrajnostjo je dajal učitelj narodu vse svoje duSevne in telesne sile. Za svoie de'o je pre- jemal le malo posvetmh doorot, po krivdi nasprotnikov pa dostikrat ni užival niti hvaležnosti nahujskanega in zapeljanega naroda. **a • irtuii mis *mmmi* w*> ^¦'# eU%- ! Aa»-> $ -^^ ***& ¦^Eji, a» '*»> Li *L*4üJifi^.r, 4*c&j* s^L ^ SKA & ***« **&'fi '< & ^iT*5V:; ^ I /^s V* 2*» L fc änft ftft ttoA »&** «tirt». famvl fc-r-iite « V vsk ttöife' v \:,Ji b< WM <4ümtkmM> Bifliw/% m, *i ter»MhK <* 9*&tf«*M -'stow**. *i \<*m |p it« ¦¦*mkM. (&*& ^ 'fairmwitjw» vow* w^M'wJfmu ki poleg dobrih trgovskih zvez trenut- no zanimajo oba naroda. Sem spada tudi vprašanje narodnih manjšin. Pra- vična ureditev tega vprašanja nam je prav tako pri srcu, kakor našim nem- škim sosedom. Njegova rešitev pa ne bo delala nobenih težkoč, Če bomo vzeli za izhodišče pogajanj lastnl nauk Nemcev, ki kaiegorično odkla- nja netüste pripadnlke rase. V naprej pa moramo zavrniti razne kulttrne vplive in življenjske interese, ker ni- majo z manjSinsko zaščito nobene zve- ze. Na tej osnovi pogajanja ne bi bila težka. Stvari bo menda najbolj koristil kon- kreten predlog, ki bo postavil problem jugoslovenskih narodnih manjšin v pravo iUČ in pripomogel h končni in pravični ureditvi v zadovoljstvo obeh strani. Da dokažemo našo dobro vo- jo, naj pride iniciativa z naSe strani. Postopajmo prav tako, kakor posto- pajo Nemci! Vsako, ki se hoče prište- vati k nemštvu, naj dokaže z original- nimi prepisi krstnih in poročnih listov nazaj na tri rodove očetove in mate- rine strani, da izvira njegov rod res od čiste nemške rase, kajti zaščlta današnje Nemčije se nanaša samo na take Nemce. Kar je nečisto, se naj jim ne ponuja, ker to Nemci sami odločno odklanjajo. Naše narodno obrambne organizacije naj ustanovijo v vsakem kraju skupen statističen odbor, v katerega naj poSIjejo svoje predstavnike z nalogo, da sesta- vijo točno in nepristransko statistiko o naših državljanih nemške narodno- sti. Odbor naj si priskrbi potrebne krstne, poročne liste in ostale listine za vse one, katerih nemška pripad- nost je dvomljiva. Vsi krajevni odbori naj izvolijo banovinski odbor, katere- mu naj poSljejo vse zbrane statistične podatke s potrebnimi originalnimi pri- logami. Na podlagi teh podatkov nai sestavi banovinski odbor pregledno sta- tistiko o nemški narodni manjSini pri nas in jo izroči merodajnim oblastem, ki bodo potem to vprašanje lahko ure- dile. Tako dobljeni podatki bodo dali najvernejSo sliko Stevilčne moči naših državljanov nemške narodnosti. Tern nuditi manjSinsko zaSčito, ne bo za nas kakor tudi za naše severne sosede noben problem več, zlasti če bo vodila obe strani iskrena želja po pravični ureditvi tega vprašanja in to po geslu: do ut des. Tedaj bo zavladalo med narodoma §e bolj prijateljsko razmerje, kar si Jugoslavija in Nemčija gotovo iskreno želita. Stran 2 »NOVA DOB A« 14. IV. 1939 Stev. 16. Stavba pod Tovstom Prejeli smo: Z ozirom na članek, priobčen v 15. štev. Vašega Ü3ta z dne 7. aprila t. 1. pod zaglavjem »Stavba pod Tovstom - Zadeva, ki je nujno potrebna reäitve«, vljudno prosimo, da v smislu zakona o tisku v prihodnji številki Vašega lista pod istim zaglavjem in na istem mestu priobčite sledeči popravek: Ni res, da se je pokazalo, da sta bili v Savinjski podružnici SPD v Celju dvc struji, izmed katerih se je ena odločno protivila, da bi Savinjska podružnica SPD prevzela to postojanko. Nasprotno je res, da je vse članstvo podpisane po- družnice SPD odločno za to, da podruž- nica postojanko prevzame in so med članstvom deliena le mnenja glede po- gojev prevzema od strani mestne občine v Celju. Ni res, da je na izrednem občnem zboru podružnice, ki je bil lani, pri boj- nem glasovanju zmagala struja, ki je bila za prevzem te postojanke v upravi društva. Nasprotno je res, da na izred- nem občnem zboru podružnice bojnega j glasovanja ni bilo, da ni bilo struj, tem- ' več je bil soglasno sprejet sklep, ki je bil naznanjen mestni občini v Celju, naj se ta postojanka izroči podružnici v upravo. Ni res, da na zadnjem občnem zboru Savinjske podružnice SPD, ki je bil iz- redno številno obiskan, ni bilo o tem vprašanju podano nikako pozitivno po- ročilo, temveč je nasprotno res, da sta načelnik in tajnik v svojih referatih o tem vprašanju podala obširno poročilo ter sta točno označila štadij, v katerem se zadeva nahaja. Končno ni res, da je na občnem zboru prevladovalo mnenje, da Savinjska po- družnica SPD, sodeč po postopanju mestne občine celjske, ne bo prišla v po- sest te postojanke, temveč je res, da je prevladovalo in prevladuje nasprotno mnenje, da bo prišla Savinjska podruž- nica SPD v posest te postojanke, ki je zgrajena z javnim denarjem v svrhe planinskega in tujskega prometa, ki spada v delokrog podružnice SPD. Celje, 12. aprila 1939. Savinjska podružnica SPD v Celju. po vsem svetu grmi in se bliska in to strašneje, kakor kdaj doslej. Človek zadremlje z zemljevidom, a ko se pre- ! budi, se zave, da je v veljavi že nov zemljevid. Preko noči se odcepljajo celi državni teritoriji, kar preko noči izRinja- io cele države. Vse to se godi z neverjetno brzino. V imenu kakšnih načel in osnov, to ni važno, samo da gre. Državljani, vsaj oni zavedni in skrbni, pozabljajo na svoje osebno in privatno življenje in se samo vprašujejo, ali pride ono najhuj§e spomladi ali jeseni, to ali drugo leto, kar je tudi v skrajnem rezultatu malo važno, ako že mora priti. Poleg vseh teh zunanjih nevarnosti, ki v osta- lem vsem groze, ne samo nam. pa nas razjedajo se tudi notranje težkoče. In kakor da se ničesar ne dogaja okrog nas in med nami, kakor da živimo na kakem otoku, oddaljenem od vseh vulkanov, se mi Se vedno med seboj prepiramo o doktrinah in načelih, še vedno se lo- čimo v nazorih tudi glede manj važnih vprašanj, Se vedno stojimo na tribuni govornika, izgubljajoč iz vida danes j najvažnejgo stvar: varnost vseh nas. ! Osupnemo, ko vidirno, da je kdo padel, a nato krenemo zopet na staro pot. I Toda kakor je pri posamezniku naj- važnejša stvar življenjska stvar, prav I Kino UNION Celie Od 14. do 17. aprila film v češkem ieziku Roman \ iupnika I | V tem filmu je prikazano življenje v mali češki vasi $ in borb mladega duhovnika za resnico in pravico Hana Vifova Zdenek Štepanek „Merkur" in stavba pod Tovsfom Celje, 14. aprila j Sklep obenega zbora celjske podruž- i nice »Merkurja«, društva trgovskih in : privatnih nameščenccv Jugoslavije, da j se naj v društvene svrhe pridobi stavba pod Tovstom, je izzval živahno zanima- nje. Cujejo se raznovrstna mnenja in j tolmaeenja, v enem pa so si vsi edini: ta i stavba mora priti v primerne roke, da j se dogotovi in iz-roei svojemu namenu. Zanimanje za to stavbo je bilo ra- j zumljivo doslej največje v planinskih j krogih. Sedaj se vršijo na Golteh velika j dela in se gradi močna planinska posto- j janka. S to stavbo se bo ugodilo pred- j vsem mladini in smučarjem, ki jim i eventualna postojanka pod Tovstom ne j bi zadoščala in ki tega svojega nazira- j nja niso prikrivali. Planinska organiza- J cija si je nadalje zagotovila v bližini Tovsta primerno postojanko. V to svrho si je pridobila zemljiško posest in jo v zadnji dobi še povečala z dokupom. Z definitivno ureditvijo postojanke pod Tovstom — pa naj bo ta postojanka sedanja stavba mestne občine ali nova stavba na zemljišču planinske organi- zaeije — bo ustregla željam velike ve- čine svojega celjskega clanstva. Ob veliki medsebojni povezanosti članstva raznih celjskih društev je ra- zumljivo, da ie zanimanje za stavbo pod Tovstom živo ne samo med član- stvom oficielne planinske organizaeije, temveč tudi pri drugih društvih, ki štejejo med svoje Clane vnete turiste in gospodarstvenike. Ta vnema je prišla do izraza tudi na obenem zboru celjske po- družnice »Merkurja«. Skoda, ki se godi na stavbi mestne občine pod Tovstom in s tem združeno propadanje javnega premoženja ter dej- stvo, da se ta zadeva v teku petih let ni rešila, sta bila nadaljnji povod za Btorjeni sklep. Ce se bo ta sklep izvršil, bo s tem storjen velik korak k boljšemu gospodarskemu razvoju Celja in okolice. Ce bi se pa ta sklep ne izvršil — ma- tično društvo »Merkur« ima namreč pri svojih sicer razmeroma ogromnih letnih proračunih, ki dosegajo za 1. 1937. zne- sek 8,551.895 din, tudi ogromne obvez- nosti, zlasti s svojim sanatorijem — pa "bo članstvo »Merkurja« brez vsake za- visti pozdravilo tudi vsako drugo reši- j tev problema stavbe pod Tovstom. Pcf- | zdravilo jo bo zlasti, če bo dobila to po- j j stojanko v last planinska organizaeija, j I saj šteje * Merkur« med svoje člane šte- vilne slovenske, hrvatske in srbske Cla- ne planinskih organizaeij. Zahvaljujemo se uglednemu urednis- I tvu »Nove Dobe« za nam vedno izkaza- j no naklonjenost in prosimo za objavo i tega poročila. Pmlsedništvo društva trg. in priv. i namešeencev »Merkur«, podr. Celje j | Polltika | Ti, k's si nas ustvarli | kakor ffsfja, trave . .. Narodno socialistična revija »Volk und Rasse« je nedavno objavila statis- tične podatke o naraščanju prebivalstva v Evropi v zadnjih 120 letih. L. 1810. je bilo v Evropi 63 milijonov Romanov, 59 milijonov Gcrmanov in 65 milijonov Slovanov. Sto let kasneje, 1. 1910., so našteli v Evropi 108 milijonov Roma- ! nov, 152 miljonov Gcrmanov in 187 mi- I lijonov Slovanov. Po dvajsetih letih, 1, 1930., je bilo v Evropi 120 milijonov Romanov, 149 milijonov Germanov in j 226 milijonov Slovanov. V teku 120 let so se torej v Evropi pomnožili Romani za 58 milijonov, Germani za 90 milijo- j nov, Slovani pa za — 161 milijonov. Omenjeni list je izračunal, da bo v Ev- ropi čez 50 let, ako bo prebivalstvo na- raščalo v istem razmerju kakor doslej, Slovanov toliko kakor Germanov in Ro- manov skupaj. Cez 50 let bo torej v Evropi povprcčno že vsak drugi elovek 1 — Slovan! Vprašanje je sedaj, ali se bodo Slovani v tem easu že spameto- vali, ali pa bodo še dalje ostali nesložni in med seboj sprti — sluge velikim na- rodom! Ob cfvanafsfi uri V reviji beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Mihaila llica je izSel na- slednji poziv : Preživliamo dogodke, kakršnih ni pred nami doživela nobena generaeija. Ži- vimo, kakor da smo vsi v kaki pod- mornici, na katero lahko vsak trenutek trešči mina. Ne samo v Evropi, marveč tako je tudi pri državi najvažnej5a stvar varnost naroda, zunanja varnost. Pri iem poslu se muramo zbrati vsi složno, lakoi, brez oklevanja. brez odlaganja. | Vse drugo je dunes manj važno in naj ie treba za to tudi skrajnih žrtev. To :e naS današnji imperativ in kdor ga e čuti v vsej nje&ovi veličini, greSi nrott sebi in proti družbi. DolŽnost vseh ooštemh političnih Ijndi je, pa naj se načelno ali programsko še tako razli- kujejo, da danes sprejmejo kot geslo : h'tra in odločna združitev vseh zdravih narodnih sil za zasiguranje splošne var- nost i. Pri nas in drugod Uradni nemški časopis »Deutsche Ju ?t.iz« objavlja, da bo vsak nemSki drža- vljan, ki raz5irja vesti tujih radiiskih postaj, ki so tal¦>¦<.-»« i-.^-i- -it Z:'.^.!"; . .. 2i*4 fa> :V1O VV:.y :V ¦ '¦•^¦•¦¦Si.t ii;go •¦•¦(,¦L;;¦¦•¦'¦ ¦ . t?oJ5»*^-^ '•¦¦'¦ fcter r?"1 ^A......" ' *" •"•'¦¦»¦ i. Franclja priprawljena tudi na najhujše Pariški list »Temps« razpravlja y uvodniku o veliki miroljubnosti Fran- cije, pri tem pa podčrtava, da je Fran- cija danes odločena in pripravljena, da brez oklevanja pristopi tudi k temu, kar jc najstrašnejše. V današnjih medna- rodnih prilikah je treba računati tudi s to možnostjo. tkro za varnost me/e V Rumuniji je v abmejnem ozemlju v širini 20 kni od državne rneje'prepo- vedano privatnim osebam poslušanje radia. Prestopki se kaznujejo z zaporom od 1 ' Janistvo Grčiji in Rumuniji. Slično I'.akor za Poljsko, je prevzela Anglija daj tudi amstveno obvezo za varnost in samostojnost Grčije in Rumunije. To obvezo je prevzela tudi Francija. An- glija in Francija sta v zvezi z drugimi miroljubnirni državami trdno odločeni } raniti svobodo in samostojnost naro- dov in držav z vsemi sredstvi ter za- staviti vse sue za ohranitev mini, pri- pravljeni pa sta tudi na vojno, če bi bi- la neizogibna. Domače vests — Jubilej Riharda Jakopiča. Sedexn- desetletnico rojstva je obhajal v sredo v Ljubljani Rihard Jakopič, nestor slo- venskih slikarjev in elan slovenske Aka- demije znanosti in umetnosti ter samo- nikel slovenski umetnik po božji volji. — Smrt dveh uglednih oscb. V četr- tek je umrl pri Sv. Lovrencu pri St. Pavlu pri Preboldu v 74. letu starosti znani posestnik in lastnik mlina g. Alojz Kupec. Pokojni je bil odločno napreden, značajen in neumorno delaven mož ter vzoren gospodar. Dolgo vrsto let je bil Stev. 16. »NOVA DOB A« 14. IV. 1939 Strut 3 načelnik Hranilnice in posojilnice v St. Pavlu pri Preboldu in član občinskega cdbora. Gasilska četa pri Sv. Lowencu ga je izvolila za svojega eastnega člana. Med prebivalstvom je bil splošno pri- ljubljen in spoštovan. Pogreb bo v ne- deljo ob pol 10. dopoldne iz hiše žalo- sti k župni cerkvi v St. Pavlu, nalo pa po maši na pokopališče. Istega dne kakor g. Kupec, je umrla v St. Rupertu pri Gomilskem tudi njegova svakinja ga. Helena Turkova v starosti 81 let. Po- kojna je bila ugledna narodna žena ter izrcdno skrbna gospodinja in srčno do- bra mati. Pogreb ge. Turkove bo v so- boto ob 10. dopoldne na pokopališčc v St. Rupertu. Pokojnima bodi ohranjcn lep spomin, svojcem naše Iskreno so- žalje! — Dva umora. V No'vakah pri Novi cerkvi je našel 72-letni posestnik Ga- sper Kranjc na veliko soboto okrog pol 11. dopoldne svojega 25-letnega sina Martina na svojem posestvu, ko je z drugimi fanti streljal za Veliko noč. Gašper, ki je sina in svojo rodbino že dolgo sovražil ter živcl sam zase, je iz- vlekel samokres in oddal na sina več strelov. Ena krogla je zadela sina v vrat, druga v levo, tretja pa v desno stran prsi. Mladi Martin Kranjc se je takoj zgrudil nezavesten. Celjski reše- valci, ki so se kmalu pripaljali z reše- valnim avtomobilom v Novake, so pri- ieli starega Kranjca, ki je pobegnil po zločinu v gozd, in ga oddali orožnikom. Očeta so izročili okrožnemu sodišču v Celju, sina pa so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je na velikonočno nedeljo podlegel poškodbam. — Drugi umor je l>;i ir'iKon v Zalogu pri 2alcu. Tam je velikonočni ponedeljek v sum- : ¦.'¦¦';, iioiiščinah 78-letna posestnica Ne^a Stukovnikova. Orožništvo je uved- lo preiskavo ter prijelo moža Stukovni- kove, 66-letncga posestnika Ivana Stu- kovnika in Stukovnikovo služkinjo, 36- letno Marijo Klepejevo od Sv. Miklavža nad Laškim. Klepejeva je priznala, da je imela s Stukovnikom razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Stukovnik ji je prinesel neki prašek za odpravo teles- nega plodu, ki ga je pa Klepejeva od- klpnila. Nekoč ji je izročil Stukovnik neke rumene praške in ji naročil, naj jih daje vsak dan njegovi ženi. Klepeje- va je storila, kakor ji je bil naročil Stu- kovnik, praškorn pa je dodala žvepla in sredstvo za odpravo telcsnega plodu, ki ji ga je bil prinesel Stukovnik. Stari Stukovnik je bil Klepejevi obljubil po- roko in polovico svojega posestva. Stu- kovnik priznava, da je dal Klepejevi praške za ženo, zanika pa, da bi bil na- peljeval Klepejevo k umoru. Pri obduk- ciji so našli v želodcu Stukovnikove živo srebro, ki je starki prejedlo črevesjc in se razlilo. Stukovnika in Klepejevo so oddali v zapore okrožnega sodišča v Celju. — Starešinsko društvo bivših članov JAD Triglava v Mariboru bo imelo svoj redni občni zbor v nedcljo 16. t. m. ob 10. dopoldne v hotelu Orel v Mariboru. Udeležba za člane obvezna. — Odbor. — Važno obvestilo. Izšla je zanimiva brošura pod naslovom »Pot do blago- stanja, sreče in neodvisnosti« z zelo pc- stro in poučno vsebino, ki bo zanimala vsakogar. Ta brošura daje odgovor na mnoga sodobna gospodarska vprašanja. Vsakemu človeku — delavcu, obrtniku, kmetu, uradniku in trgovcu, prav vsa- kemu bo knjižica dobro došla in vsak bo dobro storil ako se bo ravnal po na- svetih, ki jih bo našel v njej. Odločili smo se poslati do nadaljnjega knjižico brezplačno vsakemu, ki nam pošlje svoj naslov in znamko za 1 dinar za poštnino knjižice. Pišite še danes na >>Moj dom«, Ljubljana, Dvofakova ul. 8. " »Ju^oslovanski biseri«. Najnovej- sa številka mariborskih »Jugoslovan- skih biserov« prinaša zopet celo vrslo okusno ilustriranih potopisnih in kra- jepismh črtic, ki so nanašajo predvsem na bivso mariborsko oblast, v znatni men pa tudi na Ljubljano, Bled itd. In naposled na naš Gornji Jadran: Bakar- ski zabv, Dom Jadranske straže, »Tr- boveljski dorn« ter mesto in otok Krk. Slike: Motiv iz Slovenskih goric in Ose- tov »Grič«, Dobrna, Zdraviliški dorn Rogaške Slatine v zelenju in evetju, Slatina Radenci in posreeena reproduk- cija Thorwaldsenovega reliefa iz jedil- nice zdravilišča v Laškcm dihajo svežo in solnčno pomlad v našem Podravju in ob Savinji, istotako tudi Zorzutova pe- Lem »Pomlad«. Nemško pisana članka poročata o letoviščih ob gornji Savinji in o kopališčih in zdraviliščih med Muro in Savo. Clanek »Obiščite naše Prek- murje«, opiemljen z živo sliko lepega kopališča v Murski Soboti, vabi v Slo- vensko krajino in na Prekmurski teden. Pod naslcwom »Kam na dopust?« je nad trideset letovišč, zdravilišč, kopa- j lišč in planinskih koč jedrnato oznaee- nih in opisanih, da si vsak lahko izbere eno ali drugo. Poročila o naših izseljen- cih in našem tujskem promclu kakor tudi o potrebi novega gledaiišča v Ma- riboru gotovo ne bodo osiala brez za- nimanja. — Dunajska vremenska napoved za soboto 15. t. m.: Naraščanje oblačnosti, ponekod manjše padavino, lahni zapadni vetrovi, temperatura v bistvu neizpre- menjena. Celte m okolica c Zborovanje slovenskih novinarjev v Celju. Na belo nedsljo 16. t. m. ob 10.15 se bo pričel v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu v Celju obeni zbor Stavbne in gospodarske zadrurje -Novinarski dorn«, ob 11. pa redni letni občni zbor ljubljanske sekeije Jugosio- venskega novinarskega udruženja. Ta dan se bodo zbrali v Celju poklieni novi- narji iz Ljubljane, Maribora in Celja. Slovenske novinarje iskreno pozdrav- ljamo v Celju ter jim želimo niiio^o uspehov na zborovanju in prijetno bi- vanje v našem mestu! c Živahen promet opraznikih. Ceije je Že ob navadnih dneh znano, da ima izredno velik železniški promet, ki kar kriči po odpravi raznih nedostatkov na celjski postaji. Za praznike je ta pro- met še ogromno narastel. Zlasti se je to videlo prj večernem vlaku iz Savinjske doline. Ta vlak je bil na velikonočni ponedeljek tako prenapolnjen, da je büa kontrola sprevodnikom sploh onemo- gočena, saj je v vagonih in na p!oč~ nikih stalo gotovo toliko potnikov, kakor jih je stlačeno sedelo. Bilo je mnogo upravičene nevolje in ostre kritike, za- kaj železniška uprava ne poskrbi še za nekaj vagonov, da bi ob takih dnevih bilo omogočeno vsaj za silo po člo- veško voziti se iz Savinjske doline v Celje. Menda nlsmo onkraj sveta in ni do Celja in Ljubljane tako daleč, da ne bi mogli pravočasno poskrbeti za od- pomoč. c Zaključno predavanje na ljudskem vscučilisču. V ponedeljek 17. t. m. ob 20. bo predaval šef banovlnskega insti- tuta za raziskovanje raka, docent dr. Cholewa o temi »Borba proti raka- stim obolenjcni.« Predavanje bo s ski- optičnimi slikami. Opozarjamo občin- stvo na to zanimivo predavanje s kate- rim bodo zaključena letošnja predavanja na ljudskem vseučilišču. c Vokalni koncert »Slovanska pesem«. Celjski oktet bo priredil v ponedeljek 17. t. m. ob 20. v mali dvorani Celjske- ga doma vokalni koncert pod geslom »Slovanska pesem« in bo izvajal 20 slo- vanskih skladb. Kot solistka bo sodelo- vala sopranisitka ga. Marjanca Kalano- va. Spored je pester in bogat ter bo nu- dil lep umetniški užitek. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slomškove ti- skovne zadruge. c »Kaj je resnica?« Ljubljanska dra- ma bo uprizorila drevi ob osmih v celj- skem gledališču slovito Pirandellovo dramo »Kaj je resnica?« Predstava je za abonma. c Koncert pcvskih zborov drž. gimna- zije, drž. deške in dekliške mcščanske sole in mcsčanske sole šolskih seater bo v nedeljo 30. t. m. ob 17. v celjskem gledališču. c Akailemjjii ptNimladka clath-anskc straže na drž. deški in dckliški meščan- ski soli v Celju bo v nedeljo 23. t. m. ob 16. v celjskem gledališču. Uprizorje- na bo simbolična slika Anice Cerneje- ve »Pravljica o morju«. Nato bosta za- pela oba mladinska zbora meščansko šole. Sledile bodo tclovadne točke obeh šol. Akademijo bo zaključila državna himna s krasno alegorijo. Vstopnice so v predprodaji pri podmladku JS na rac- ščanski šoli. c Khnirski koncert i»ianistke <;e. Mir- c« Sancinovo. V nedeljo 16. t. m. od 21.10 do 22. bo igrala naša koncertna pianistka ga. Mirca Sancinova v ljub- ljanskem radiu izbrane skladbe Fride- rika Chopina in L. v. Beethovona. Na to emisijo opozarjamo zlasti celjske ra- dijske posluäalce. ni pranja c Veličastno češko filmsko delo »Ro- man župnika« se predvaja te dni v kinu Unionu v Celju, na kar še posebcj opo- zarjamo naše narodno občinstvo, ki ve ceniti lepo češko silmsko umetnost in se ne zadovoljuje z izvestnimi plitkimi i'ilmi, ki tako pogosto na svojevrsten način »zabavajo« tudi našo publiko po naših kinodvoranah. c Ponovitev mlailinske telovadne aka- demije Sokolskega društva Celja I bo na belo nedeljo 16. t. m. ob 16. v ttelo- vadnici v Sokolskem domu v Gaberju. Vstopnina je znižana in znaša samo 2 in 5 din. Obiščite to lepo in pestro prireditcv v čim večjem številu! c Podinhulck Jadranske straže na celjski gimnaziji bo priredil v torek 9. maja svojo šesto akademijo. Spored bo letos nadvse zanimiv. Dijaki sc pridno pripravljajo na svojo kulturno priredi- tev v tern šolskem letu. Na »poredu bo- do telo'vadne, glasbene, recitacijske in dramatske točke. KINO DOM CELJE Dne 14. in 15. t. m.: »Noč pripada mla- dini« Od 16. do 18. t. m.: »Junaki z Marne« Od 19. do 23. t. m.: »Marie Antoinette« c Katastrofalno oiiesnaženjc Bolske in Savinje. V četrtek 13. t. m. popoldne sta bili Bolska in Savinja po odpadnih vodah predilnice v St. Pavlu pri Prebol- du zastrupljeni tako, da je poginilo na stotine rib. Največ se je opazilo mrtvih postrvi in sulcev. Zastopnik Ribarskega društva se je danes popoldne podal s komisarjem sreskega načclstva na kraj sam, da se ugotovi dejanski stan in povzročena škoda. c Jurij Zabukošek ubsojen na smrt i obcäcnjcin. Pred pctčlanskim senatom okrožnega sodižča v Celju, ki mu J3 predsedoval predscdnik okrožnega so- clišča g. dr. Vidovič, se je zagovarjai v četrtek 53-letni zlatarski in slikarski pomočnik Jurij Zabukošck, ki je lani 31. oktobra zvečer ob Voglajni v Cretu s ciankalijem zastrupil in zadavil Ivanko ^akrajškovo ter se pplast.il njenega de- i-arja v znesku nad 10.000 din, njene hranilne knjižice z naložbo 4.027 din ter vse njene ženske obleke, perila in obut- ve. O tern zločinu smo že v novembru obširno poročali. Zabukošek je bil obto- žen, da je lani 20. oktobra ukradel svo- jemu delodajalcu, zlatarskemu mojstru Mini Korenu v Trbovljah 800 din vred- no moško suknjo. Zabukoaek je pri rax- pravi priznal, da je zastrupil Zakraj- škovo, izjavil pa je, da je ni hotel umo- riti in da je tudi ni zadavil. To trditev pa so ovrgle price, zdravnika izvedenca gg. primarij dr. Steinfelser in dr. Per- ko ter kemik izvedenec g. dr. Jeločnik. Jurij Zabukošek je bil spoznan za kri- vega roparskega umora, izvršenega z zastrupljenjem in zadavljenjem Ivanke Zakrajškove, in tatvine v škodo Mihe Korena ter obsojen na smrt z obeše- njem. Občinstvo, ki je foilo docela napol- nilo razpravno dvorano, je sprejelo sod- bo s ploskanjem. Zabukoškov zagovor- nik odvetnik g. dr. Milan Orožen je pri- javil revizijo in priziv. c Celjski šahisti so sijajno premagali Tržačane. Celjski aahovski klub je za Veliko noč gostoval v Trstu in nastopil \ matchu proti tamkajšnjemu klubu OND Societa Schacchistica Triestina B. de Rin. Match je bil na 12 deskah. Ce- ljani so zmagali z 11:1. Celjani so bili lepo sprejeti. V imenu domačinov jih je pozdravil predsednik univ. prof. cav. Scarpa, za prisrčen sprejem pa se je zahvalil podpredsednik Celjskega šahov- skega kluba g. Graser. Podrobni rezul- tati so naslednji (prvi Celjani, drugi Tr- žačani): Gabrovšek:Ferrari 1:0, Cijan: Pirona 1:0, inž. Sajovic:Vidman pol:pol, Skitek:Paulin 1:0, Smigovc:Cerqueni 1:0, Volkar:inž. Guarrini 1:0, Detiček: Secoli pol:pol, Grašer:inž. Audoli 1:0, Vladimir DiehhPant 1:0, Fajs:Reisen- hofer 1:0, Kocmur:Braicovich 1:0, dr. Pokorn: Centassi 1:0. c Ribji trg v Celju. Kakor se govori, namerava Ribarsko društvo v Celju, ki ima v najemu ribarske pravice Savinje, ustanoviti v Celju stalni ribji trg. Zara- di tega je stopilo v stik z ribogojstvom sDragomelj««, ki bo zalagalo trg zla- sti s postrvmi in ščukami, v kolikor bi se ne dobivale iz Savinje. Savinja je na ribah zelo bogata. Iz nje bi se lahko do- bivale bele ribe v taki množini, da bi bil nakup po zmernih cenah vsakomur mo- goč. Ce bo Ribarsko društvo, ki je po- verilo to nalogo svojemu članu g. An- tonu Zorku, upokojenemu pis. ravnate- lju, to izvršilo, bo zadostilo dolgoletni potrebi. Od Ribarskega društva pričaku- jemo, da bo to akeijo čimprej izvedlo. c Otroci so zanetili dva požara. Na velikonočni ponedeljek okrog 14.30 se je vnela s slamo krita hiša poseatnika Stran 4 »NOVA DOBA« 14. IV. 1939 Stov. 16. Franca Sloserja na Zg. Hudinji pri Ce- lju. Požar se je hitro razširil in uničil vse poslopje. Gasilcem iz Celja in Ga- horja, ki so prispcli na kraj požara, sc jc po3rečilo rešiti sosedna poslopja. Zi- vino so pravočasno spravili iz hleva. Iz goreče hiše so rešili samo nckaj pohi- štva in perila. Škoda znaša okrog 75 tisoč din in je le delno krita z zavaro- valnino. Ogenj so povzročili otroci, ki so streljali poleg hiše s papirnatimi patro- nami. Nekaj patron je padlo na slamna- to streho in jo. vžgalo. V torek proti vc- čeru pa je nastal požar v gospodarskem poslopju gostilničaria in posestnika Franca Velenška na Ostrožnem pri Ce- lju. Poslopje, v katerom je bilo mnogo sena in slame, je pogorelo do tal. Zivi- no so spravili pravočasno iz hleva. Ga- feilce iz Celja, z Babncga, Lopate in iz Gaberja se je posrečilo preprečiti, da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja. Tudi ta požar so zanetili otroci, ki so se igrali pri gospodarskem poslopju. Po- sestnik VeLenšek ima okrog 60.000 din škode. c Dve smrtni nosreči. Na veliko ao- boto se je mudil 21-letni posestnikov sin Franc Skoberne iz Dobjega pri Pia- nini v Celju, kjer je nakupil nekaj bla- ga. Ko se ie vračal zvečer s kolesom proti domu, ga je na banovinski cesti v Opoki pri Storah dohitel neznan kole- sar in zadcl s svojim kolesom od strani v njegovo kolo. Skoberne je odletel s kolesa v ccstni jarek in padel tako ne- srecno, da si je zlomil tilnik. Ncsrečnež je na mestu izdihnil. Neznani kolssar je izginil brez sledu. Na veliko soboto ob 18. je šla 36-}etna posestnica Ama- lija Laznikova v Štranicah pri Konjicah v svojo klet. Nenadno se je strop zru- šil in pokopal Laznikovo pod seboj. Laz- nikovi je zlomilo in zmečkalo levo nogo, poškodovala si je tudi desno nogo in do- bila težke notranje poškodbe. Prepeljali so io v celjsko bolnico, kjer je v sredo popoldne podlegla poškodbam. c Hude poslcdicc neprevidncga ravna- nja s smodnikom. Na veliki petek je 23-letni posestnikov sin Ivan Mikše v Nimnem pri Rogaški Slatini sušil za velikonočno streljanje določen smodnik doma poleg zakurjene peči. Vsled vroci- ne se je smodnik vnel in je puhnil v Mikšcta ter mu prizadejal težke opckli- ne po obrazu in rokah. V sobi je nastal požar, ki se je hitro razširil in uničil vso hišo. Pri gašenju se je ponesrečil tudi Mikšetov 11-letni brat Franc. Opekel se je po obrazu in rokah, Brata se zdravita v celjski bolnici. c Nesnaga pred pošto. Pred celjskim poštnim poslopjem bo treba namestiti svarilne napise, naj se peaci ne poslu- žujejo pločnika, če nočejo tvegati, cia jih golobji pozdrav od zgoraj ne osreči in jim ne poškoduje obleke. Za to »vi- šjo silo«, ki odvaja to nesnago, morda res nihče ne odgovarja, postaia pa že taka nadloga, da ni več mogoče tega prenašati in trpeti. c Zadnja pot br. Stanka Pečnika. Na veliko soboto ob 18. se je zbralo pred mrtvašnico na okoliškem pokopališču mnogo pripadnikov Sokolskega društva Celja I in SK Olimpa, trgovskih namc- ščencev in zelo veliko število drugega občinstva, da spremi prerano umrlega agilnega Sokola br. Stanka Pečnika, tr- govskega pomočnika pri tvrdki Pšenič- nik v Celju, na njegovi zadnji poti. Po cerkvenem obredu so se ob odprtem grobu z globo občutenimi besedami po- slovili od nepazabnega mladcga pokoj- nika br. Jože Sparhakl v imenu Sokol- skega društva Celja I, pokojnikov nek- cianji učitelj g. Vekoslav Gobec in za- stopnLk SK Olimpa. Sveži grob so okra- sili z mnogomi venci in cvetjem. c Zetev smrti. V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla y sredo v starosti 78 let ga. Barbara Kurinčičeva, mati trgovskega potnika g. Franca Kurinči- ča v Celju. Istega dne je umrl na Poiu- lah pri Celju v starosti 53 let upokojeni vodja žemljiške knjige g. Mirko Tran- kulov. V celjski bolnici so umrli: na ve- likonočno nedeljo 37-letni trgovski po- močnik Jože Stanič iz Celja in 75-letni dninar Janez Pepernak iz Višnje vasi, v torek 75-letna zasebnica Marija Oraž- Molitveniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. Imamo že tudi najno- vejše velikonočne razglednice! mova iz Creta pri Celju, v petek pa 18- letni preužitkarjev sin Franc Ganc iz Zabukovja pri Sevnici. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Plafüo oln-inskili davščin. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne po- sestnike in lastnike vozil, da so 1 .t. m. zapadli v plačilo: 5-odstotni najernnin- ski vinar in 2-odstotna kanalska nakla- da za proračunsko razdobje od 1. IV. do 30. VI. 1939., vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. I. do 31. III. 1939 in prvi obrok davščine na vo- zila. Stranke nai plačajo zapadle obro- ke pri mestni blagajni celjski zanesljivo do 10. maja. Po preteku tega roka sc ihodo zaračunalc zakonite 6-odstotne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. Skalna klet bo imela odslej vsak petek morske ribe najboljših vrst. Toči tudi prvo- vrstna domača in dalmatinska vina. Priporočata se Pepca in Andrej Ušaj c Glavno cepljenjt1 protä oscpnicam. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Redno javno cepljenje malih otrok (pr- vocepljencev) iz mesta Celja bo letos v ponedeljek 1. in torek 2. maja od 15. do 18. v sejni dvorani na mestnem po- glavarstvu. Pregledovanje cepljencev in pri cepljenju izostalih otrok bo v torek 9 maja od 15. do 18. istotam. Cepljenju in pregledu so obvezni vsi otroci, ki ko bili rojeni 1. 1938.(t. j. od 1. Januar jr. do 31. decembra 1938). Dalje vsi mali otroci, ki so pri lanski cepitvi ali pri prejšnjih cepitvah iz katerega koli vzro- ka izostali. Opravičila zaradi izostanka pri cepljenju, odnosno izpričevala za otroke, ki so bili cepljeni pri zasebnih zdravnikih, sprejema mestni zdravnik na dan cepitve in na dan pregleda na mestnem poglavarstvu. c Delovni trg, Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 1130 brezposel- nih (1008 moških in 122 žensk) naspro- ti 1120 (997 moškim in 123 ženskam) dne 31. marca. Delo dobijo 4 hlapci, 2 poljska delavca, po 1 krojač in kočijaž, 5 kuharic, 4 kmečke dekle, 2 slu^kinji ter po 1 natakarica in postrežnica. c Naknadni lotni pregled motornih vozil bo v torek 18. t. m. pri mestni ga- raži na Sp. Lanovžu in sicer od 10. do 10.30 za celjski srez, od 10.30 do 12. pa za mesto Celjc ter za laški, krški, bre- žiški, šmarski, konjiški in gornjegrajski srez. c Nočno lekarniško službo ima od 15. do 21. t. m. lekarna »Pri križu«. c Gasilska eeta Celje. Od 16. do 22. t. m. ima službo IV. vod. Iz občinstva Naša železniška uprava. Prejeli smo in objavljamo v smislu določb zakona o tisku: Z ozirom na objavljeni članek v Vašem cenjencm listu štev. 10, stran 4, stolpec 3 z dne 3. marca t. 1. glede obležanja in zamude potniškega vlaka štev. 525 dne 1. t. m. pod nadpisom »Iz občinstva« in naslovom »Naša železniš- ka uprava...« izvolite v smislu čl. 26 zakona o tisku objaviti na istem mesLu in pod istim nadpisom in naslovom sle- deči popravek: Potniški vlak 525 je od- peljal dne 1. marca t. 1. s postaje Mari- bor s strojem, ki je bil popolnoma spo- soben za prevoz vlaka. Defekt na stroju jc nastal slučajno — brez vsake krivde žel. uprave — šele na progi med posta- jama Slov. Bistrica in Poljčanc, zaradi Cesar je moral vlak ustaviti na odprti progi. Postaja Poljčane je takoj, ko je bila obveščcna o zadržanju vlaka, odpo- slala na progo stroj v postaji se naha- jajočega tovornega vlaka. Ker pomožni stroj ni bil usposobljcn za prevoz pot- niških vlakov, je vlak vozil z zmanjšano brzino, kar je tudi povečalo zamucio vlaka do Zidanega mosta. Ako bi posta- ia Poljčane tega ne storila, temveč bi naročila iz Maribora ali z Zidanega mo- sta za vožnjo potnišklh vlakov usposob- ljcni stroj, bi brezdvomno utrpel vlak še večjo zamudo, kakor jo jc pri vožnji s strojem tovornega vlaka. Slični kvari na strojih moivjo naatati nepredvido- ma, za kar pa železniško osobje niti že- lezniška uprava ne more odgovarjati. — Direkcija državnih železnic. Grda ra/vada. Stanovalci hiš v bližini bivšega nogometnega igrišča pri Sp. Lanovžu se pritožujejo, da se zbira na tern igrižču mladina, ki sc zabava z br- canjem žoge. Često se dogaja, da žoga, ki prileti cez plot, ogroža pasante, ali pa jo kak deček zabije v žice električne liapeljave. Ker je tako poeetje necio- pustno, prosimo za takojšnjo odpomoč. Go$podar$tvo Zakon o hmeliu Resnica o važni gospodarski zadevi Ž a I ec, 14. aprila. Osnutek zakona o hmelju je naletel v naš\ javnosti takoj po objavi na ostre kritike in enodušen odpor tako produkcije kakor tudi trgovine. Vzrok temu je pač treba iskati v dejslvu, da se ni dala najSiršim krogom naših hmeljarjev in eksporterjev prilika za iavno diskusijo pri dokončni ureditvi življenjsko važnih vprašanj, ki tangi- rajo ene kakor druge. Popolnoma na- phči o je mnenie, da se dado hmeljar- ska vpra5anja urediti v ižključno korist naš h hmeljarjev že s tem, da se ubije in izloči dosedanja izvozna trgovina, ki ima nedvomno mnogo zaslug za uveljavljenje naSega blaga in naše znamke v tujern svetu. Ker je večini nasih limeljarjev še danes neznana vsebina osnutka zakona o hmelju, hočemo v kratkem podati pregled najvažnejših določb tega osnut- ka, ki je vseskozi neresen in ima že takoj v prvih členih važna protislovja. Tako določa na primer Č1. 4.: 1. da se pridelovanje hmelja omeji na str n je- ne hmeljske okoliše, 2. da se pridelovanje hmelja omeji na kmeto- valce, torej tiste, ki sami s svojo dru- žino obdelujejo zemljo ali pa imajo vsaj glavni vir dohodkov iz kmetijstva, 3. da nima v strnjenem hmeljskem okolišu nihče več kot 50%, izven strnjenega hmeljskega oko- liSa pa ne več kot 25°/o orne zemlje, ki jo obdeluje, zasajene s hme- Ijem, 4. da se pridelovanje hmelja omeji le na zavedne hmeljarje, ki imajo vse potrebne pogoje za pridelovanje kakovostno čim boljSega hmelja (do- volj velike sušilnice, škropilnice itd.) in so takega že tudi doslej pridelovali. Kakor izgleda, točka 1., ki določa, da se pridelovanje hmelja omeji na strnjene hmeljske okoliše, duševnemu očetu tega osnutka ni šla prav od srea — čeprav je popolnoma pra- vilna — zato daje v točki 3. kme- tovalcem izven strnjenega hmeljskega okoliSa prav 5irokogrudno tudi možnost, da si zasadijo 25°/o orne zemlje s hme- ljem. Kako usodne važnosti za obstoj in nadaljnji razvoj naSega hmeljarstva je to načelno vprašanje, hočemo pokazati s tem, da pojasnimo, kaj je treba ra- zumeti pod „strnjenim" in kaj pod „nestrnjenim" hmeljskim okolišem. Pod strnjenim hmeljskim okolišem razumejo v vseh hmelj pridelujočih državiih po svetu ono pokrajino, kjer se ogromna večina kmetovalcev bavi s hmeljarstvom, pod nestrnjenimi oko- liSi pa one kraje, v katerih se goji hmelj zgolj sporadično, t. j. le tu pa tarn po posameznih hmeljarith, dočim se bavi ogromna večina kmetovalcev z drugimi gospodarskirni panogami, n. pr. z živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, gozdarstvom itd. Točki 1. in 3. v členu 4. sta torej v popolnem protislovju. Dočim namreč točka 1. omejuje hmelj le na strnjene okoliäe, kakor je n. pr. Savinjska do- lina in okolica bačkega Petrovca, do- voljuje točka 3. kmetovalcem nestrnje- nih okolišev, t. j. dejansko kmetovalcem vse države, da zasade 25°/o o^ne zemlje s hmeljem, kar bi imelo za posledico pogubno povečanje hmeljskih nasadov v naši dižavi in uničenje našega do- sedanjega p r a v e g a hmeljarstva ! Ciena 7. in 8. govorita o obvezni organizaciji hmeljarjev in o prisilnem prispevanju 1 do 2% vsakoletnega iz- kupička za prodani hmelj zadrugi v neki fond, iz katerega pa bi se pora- bilo le 25°/o ten obveznih prispevkov za regulacijo hmeljskih cen, dočim o 75°/o zakon ne pove, v kak§ne namene haj služijo. To pa je zelo važno vpra- ganje z ozirom na to, kerbi se zbrali v ta sklad milijonski zneski iz žepov naSih hmeljarjev, katerih gospodarski položaj je tako težak, da morajo ve- deti, kdo in v kakšne svrhe bo uprav- Ijal ta kmečki denar. Sicer pa bi izter- —BB—fai»—«im i 'Hull' ^ ¦ II«II—Hi l)2 20b, če mu jih je tudi manj dovolj'? Uotovo nrtl Dobro delovanjo niišc^a žvečilno^i a[»ar;ita ji! odločil- nega jioineuaxa naJc splosuozdiavstveno stanje. Vsi 7.objo so nain jjotrobiii. Zato no puzabimo, da mho tudi mi njiiC' potrebni: negovati j 111 ni(;ramo. S t a I n a iiu^n s Chlorodontom, zanesljivo zolino pasto. ohrain zol»1 zdravo do poxiKi starosti. Pober slovos pa gre Clilorodontu zaradi visoke kvalitwte. Domaei proizvod. jevanje teh prispevkov pomenilo prisilno ¦ oddajo premoženja naših hmeljarjev, ki je v nasprotju z našo ustavo in na- Simi zakoni vobče. Sploh bi bil zakon o hmelju prvi zakon na svetu, ki bi prisilno organiziral kmetovalce, ki se bavijo z določeno gospodarsko panogo, t- j. s hmeljarstvom, v organizacijo, kateri bi morali oddajati polagoma svoje premoženje, s katerim bi mala skupina Ijudi spekulirala in se okori- ^čala. Nad vse važen za na5e savinjske hmeljarje je čl. 17., ki določa: a) Savinjski okoliš: sem spa- dajo vse občine celjskega sreza ter občine Šmartno ob Paki, Mozirje in Rečica ob Savinji v gornjegrajskem srezu ; hmelj iz tega okoliSa se označi kot »Štajerski hmelj — Savlnjska dolina«. b) Okoliš dravska banovina: sem spadajo občine Brezno-Kapla, Dra- vograd, Guštanj, Marenberg, Muta, Pre- valje, Vuhred in Vuzenica v dravograj- skem srezu; Konjice, Loče, Oplotnica in Vitanje v konjiškem srezu ; Majšperk v ptujskem srezu;^ Mislinje, Podgorje, Škale, Smartno, Soštanj, Št. Andraž, Št. 11 j pri Velenju, Št. Janž, Topolščica in Velenje v slovenjegraškem srezu; Selnica, Sv. Marjeta, Svečina in Št. llj v srezu Maribor levi breg; Fram, Hoče, Limbuš, Podbrežje, Sp. Polskava, Race, Ruše, Slivnica v srezu Maribor desni breg; Kostrivnica, Kozje, Ponikva, Sv. Peter pod Sv. goramiv Sv. Vid pri Grobelnem, Smarje in Žusem v šmar- skem srezu; Sv. Krištof, Laško, Hrast- nik, Dol in Sv. Lenart v laškem srezu; Čatež, Podsreda in Sevnica v breži- škem srezu; Motnik in Trojane v kam- niSkem srezu in Zagorje v litijskem srezu; ta okoliS se označi kot »Drav- ska banovina«. Kolika sreča z hmeljarje, da je za- gledal luč sveta osnutek zakona o hmelju, ker bi brez njega še dolgo ne vedeli, kje vse raste hmelj in koliko krajev je v Sloveniji, ki jim daje za- kon sedaj zakonito možnost, da raz- širiio hmeljske nasade v nedogled! Členi 29. do 32. govorijo o bano- vinski hrr.eljski komisiji, ki je vrhovni forum in kroji usodo našim hmeljar- jem. Člen 33. določa kazenske sankcije, po katerih se kaznuje vsakdo, ki kr5i predpise tega zakona, z globo do 50.000 din, v primeru neizterljivosti pa z zaporom do enega leta. Menda ni potreba posebej poudariti vse neresnosti tega člena, ki je v po- polnem navzkrižiu s kazenskim zako- nikom, kateremu edino so pridržane odmere tako težkih kažni v primerih zločinov, za kakršne pa ni mogoče smatrati kršitev predpisov tega zakona. Člen 34. pa je naravnost klasičen primer, kako si mora postlati posteljo »strokovnjak« zahmeljarstvo.kibdi kot demon nad usodo ubogih hmeljarjev. Našteli smo najglavnejše člene za- konskega osnutka o hmelju, ki zade- vajo usodo hmeljarjev. Nastane vpra- 5anje, ali je zakon o hmelju sploh potreben in kdo ima interes na njego- vem uveljavljenju. Osnutek zakona o hmelju dokazuje, da ni nastal iz stvarnih potreb našega hmeljarstva, ki obstoji Že nad 60 let brez takšnega zakona. Ako pa bi se že izdal kak zakon, bi moral varovati izključno le interese pravega hmeljar- stva v strnjenih hmeljskih okoliših, na katere naj bi se omejilo hmeljarstvo in zaščitilo z varstveno znamko. Osnu- tek zakona o hmelju pa je naravnost »naperjen proti interesom hmeljskih oko- Ii5ev, ker daje zakonito možnost goji- tve hmeljskih nasadov kmetovalcem po vsei državi. Zlasti prizadeto bi bilo savinjsko hmeljarstvo, kateremu jemlje zakon staro svetovno znano znamko »Južnoštajersko-Savinjska dolina« in jo zamenjuje z novo »Štajerski hmelj- Savinjska dolina«. Tak§na znamka pa bi bi!a zelo nevarna za naš savinjski hmelj, ker bi zavajala v zmoto ino- 7.emsko hmeljsko trgovino, ki pozna pod imenom »Štajerski hmelj« ves hmelj iz dravske banovine. Štev. 16. »NOVA DOBA« 14. IV. 1939 Stran 5 ;2Jato odklanjajo zakon o hmelju enodušno vsi naši hmeljarji, ker ne zadovoljuje nikogar razen klike, ki ve- dri in oblači okrog Hmeljarske zadru- druge, ki bi edina imela od uveljav- Ijenja tega zakona ogromne koristi, dočim bi plačal račun saviniski hme- 1 jar. ki bi ga zakon usodno prizadel. Zakon, ki govori uvodoma o ome- jitvi hmeljskih nasadov, bi dejansko omejil hmeljarstvo samo v strnjenem savinjskem okolišu. kjer bi uničil eksi- stenco na stotine malih vaških obrtni- ških družin, ki so vsled pomanjkanja zemlje primorane gojiti hmeljarstvo, ako se hočejo vzdržati na svoji grudi. Ti ljudje pa so priznano najmarljivejši naši hmeljarji, ki pridelujejo kvalitetno najboljše blago, vsled česar ne bi bilo v interesu naše znamke, ako bi se baš tem hmeljarjem prepovedalo pridelo- vanje hmelia. Usodno prizadeti pa bi bili tudi številni mali kmetovalci v Sa~ vinjski dolini, ki imaio vso svojo pičlo zemljo zasajeno s hmeljem, tako da morajo skoraj ves potrebni živež ku. povati, ker bi morali po zakonu 50% svojih nasadov reducirati in bi se ob tako omejenih nasadih ne mogli več vzdržati na svojih malih posestvih, ki so povrh večinoma 5e močno zadolžena. rimeljski zakon v tej obliki je zato nesocialen, ker ogroža eksistenčno na stotine in stotine malih in dobrih hme- Ijarjev v Savinjski dolini, dočim daje ostaiim krajem širokogrudno možnost sajenja hmelja v predelih, ki po svojih naravnih legah niso niti najmani pri- kladni za gojitev hmeljske rastline. S tem zadaje zakon srnrtni udarec vsemu hmeljarstvu — dobremu in slabemu! Zakon pomeni najgrše omejevanje osebne svobode naSih državljanov in ¦je v navzkrižju z našimi zakoni. Tako na primer ne sme hmeljar sam pro- dati hmelja po vzorcu, pač pa ga sme prodati zanj po istem vzorcu limeliar- ska zadruga! \z tega sledi, da je glavni namen hmeljskega zakona, ki ne pri- naša hmeljarjem nobenih koristi, le ta, da se'usmeri vsa hmeljska trgovina preko prisilne zadruge, ki naj bi postala ne- kakSna prodajna centrala in ki naj bi izločila iz hmeljske trgovine dosedanje hmeljske trgovce in zastopnike tujih hmeljskih tvrdk ter jih nadomestila s svojimi ljudmi, ki pripadaio izvestni kliki okrog vodstva zadruge. lzvršilo naj bi se nekaj podobnega, kakor je bilo z znamkovanjem hme- l|a, ki je bilo nekaj let predmet ne- prestanih napadov in kritik s strani izvestnih ljudi, dokler je izvrševala signiranje hmelja »Oznamovalnica za hmelj v Žalcu«; takoj pa je bilo znam- kovanje naravnost vzorno urejeno, ko so stopile nove osebe na mesto prej- Snjih, čeprav opravljajo isti posel znam- kovanja mnogo slabSe kakor prejšnje csebe. Zakon o hmelju bi omejil staro re- nomirano savinjsko hmeljarstvo, ki predstavlja 90% slovenskega hmeljar- stva, in eksistenčno uničil na stotine naäih najboljSih hmeljarjev samo zato, da bi se lahko razvilo hmeljarstvo v vseh krajih izven Savinjske doline, kjer liudje niso navezani na hmeljarstvo tako usodno kakor ravno Savinjčani, ki jim je hmeljarstvo ne samo po- možna, ampak i z k 1 j u č n a gospo- darska panoga! Ako dodamo tej ugo- tovitvi še samo to, da goje hmeliarstvo v izvensavinjskih krajih skoraj izključno nemški veleposestniki, nemški pleme- ti'tasi in nekaj naših odpadnikov-rene- gatov ter skoraj noben slovenski kmet, potem res ne razumemo, zakaj je büa potrebna zaSčita teh elementov proti narodno zavednim in patriotičnim sa- vinjskim 'hmeljarjem ? ! Ozadje hmeljskega zakona tvorijo zelo zanimivi momenti, ki nimajo s č"?.timi interesi našega pravega hme- liarstva niti najmanjše skupnosti, ampak r/izodevajo neverjetno smelost in cini- zem ozkega kroga ljudi, ki bi radi pod krinko varovanja hmeljarskih interesov vpregli naše hmeljarstvo v svoj profi- turski voziček in zlezli po hrbtih naših pravih hmeljarjev, ki se ubijajo že nad 60 let s to gospodarsko panogo, na površje, ne v korist, temveč v Skodo našega hmeliarstva! Iz nasih kraiev Laško Mestna ofepševafroa cfela Lašk o, "14. aorila. PoročaU smo že o preurejevanju ob- činske parcele pred Sokoiskim domom i v mestni park. Tega dela se je lot-.io tukajšnje Olepševalno društvo z ne- znatno subvencijo občine, ki nam jo rnilostno delijo kmečki gospodarji na naši občini. Ž« svojčas je napredno mcionalni odbor z g. dr. RoSein na Čt-Iu dal iniciativo za ureditev parka pred Sokoiskim domom. Takrat ie bila izdelava načrta poverjena g. prof. Var- dijanu. Verjetno je, da bi ta načrt z ¦ozirom na regulacsjo Savinje, ki naj bi se izvedla na tern mestu, bi bil iz- vodljiv. Dela na ureditvi tega parka kažejo, da bo park dokaj okusno urejen. Kakor Čujemo, bcdo v cvetlične ron- doje vsadili samo izbrane cvetiice, ostali prostor pa bo dičilo okrasno grmičevje aln;h delih osebe iz politične in go- spodarske skupine, ki se je čez noč osnovala in ravno tako hitro propadla. Nikakor pa ne gre, da bi si že vsaka <'seba, ki pride v La^ko ali biva ne- koliko let tu, Čutila poklicano za to, da bi postavljala izgled LaSkega na glavo. Zato bo prav, da se v bodoče vsaka iniciativa in namera v tej smeri kritično obravnava kot predlog pri me- rodajnih činiteljih, pred očmi vse za- interesirane javnosti odnosno njenih yastopnikov. Potem. ko §e bilo toliko go- vora o lokalni diktaturi . .. Laško, 14. aprila. Laščanom ic mcnda še v spominu, kaj vse so govorili naši politični na- sprotniki in s kakšniml prevcjanimi spletkami so prišli ti ljudje na dan pri zjvdnjih občinskih volitvah v samostojni laški občini, samo zato, da zrušijo na- predno - nacionalni režim na naši občini. Disidenti in politični špekulanti, časti- blepneži in podobni ljudje, ki že zara- C tch lastnosti ne spadajo na občinsko gospodarski prestolček, so zlasti prepri- čcvali volilce o neki osebni diktaturi ta- kratnega nacionalnega župana. Kar smo že tedaj zaman prcdočevali njihovim z nočjo nastalim pristašem, doživljajo danes ti ljudje na lastni koži. Ne samo, da govorijo, da se samim sebi ; čudijo, ker so nascdli akterjem lokalne j rivalitete, temveč prihajajo danes celo j k nam z obžalovanjem, razburjajoč se i in govoreč, da kaj takega, kar se sedaj | dogaja v vrhovih zavzetih pozicij, sc niso doživeli. Donašajo nam zanimive snovi, ki zaenkrat še niso godne za ob- javo glede na razne ovire, na katere bi naletcli, znali pa jih bomo prcdočiti ob pravem času, ko se bo atmosfera iz- boljšala. Casi se izpreminjajo. Ljudem se že odpirajo oči. Eni so razočarani nad svo- jo brezsmiselno politiko, drugi nad eksi- stenčnimi obljubami, tretji opažajo, da jih na oni strani že nič več ni, in ugo- tavljajo, da bo pri prvih občinskih vo- litvah samostojne laške občine, ki mora prej ko slej zopet postati samostojna, gotovo zopet zmagal napredni nacioi nalni županski kandidat. Tako izgleda položaj danes, ko sami trpijo na posle- dicah svojega početja. 1 Ali veš, kdo si in kaj si? Neki obrt- nik, ki izkorišča plodove naše jugoslo- venske zemlje za svoj zaslužek in udob- no eksistenco, zadnje case izkoristi vsa- ko priložnost, da našim kmetom v oko- lici prišepetava z očitnimi tendenciozni- mi nameni o »sijajnem« življenju v neki tuji neslovanski državi. Govori jim, ka- ko lepo bi bilo .. . itd. Ce takirn in slič- nim tujerodcem, ki imajo pri nas vsega v izobilju, življcnje pri nas nc prija, naj se čimprej potrudijo tja, kamor spadajo. Prostor, ki ga bo omenjeni obrtnik napravil, bo že prav sijajen za našega človeka. Kruh nam bo rezal brez kontrole in svojih monogramov! — Ob sedanjem lepem vrcmcnu zopct opaža- mo po laških ulicah in promenadah, da nosijo — in to celo naši ljudje — na v.ogah znake tuje narodnosti. Ti ljudje se očividno ne zavcdajo, kakšno propa- gandno hrano nudijo s tem onim, ki hočejo s takimi in sličnimi znaki doka- zati svetu, da bivajo tu povečini njihovi ljudje, in si lastijo pravice do naše zemlje. Naj si že ljotičevec ali Sokol ali pa »slovenski fant« — to ne služi inte- resom tvoje domovine in tvojega naroda najmanj pa slovanski stvari! Tega se dobro zavedaj! ''.' /vV> e~- .. ' "A . •¦.*Y»\0 ¦•¦'¦¦.V ¦ o~vp,&x//y?:- V - ; mo >x, r,v> ' '.n>. Lj/<: ' *l\'> i';* *očlv3 • - 'ti. vJr. CX'x.. v^v^Vr^vt?; H.Y.-.J 1*. wusJsi-iVi ' / ¦•:T,r •' -i--A ''¦'»•' 4 V'1 't>'.V\"r''1-'v %' \J »¦>"( ' ~ 'V. sift>'- 1 Asociacija rnisli. Kakor smo poročali v zadnji številki, je nekdo zažgal 3. t. m. zvečer g. dr. Roau kozolcc, ki je po- sorel do tal. V ätev. 79. z dne 5. aprila je objavil »Slovcnec« v celjski rubriki clopis iz Laškega pod naslovom :.Ogenj v strehi, priditc gasit!« Kako čudno na- ključje. Ko je dopisnik »Slovenca« pi- sal ta dopis, še Rošev kozolec ni gorel. T-t T&V-V'.^WKxV ¦:;." '^"^.ik.w t'.-fOWjr/fi- no-'avN i-.,^'- r -. ; <>- <^\ V- >'ö''.^o- »?w i ;\a \^'\v', i ;..v > :^ Tjt:\'> C.^w^ll. ^vM iAHtfß -nyfo me^ "tyroi^vww yA\ 1 Pristase'krajevne organ izacije OJNS v Laškem obveščamo, da se bo v krat- kem pobirala članarina za letošnje leto. Naprošamo članstvo, da pripravi in ta- koj plača malenkostne prispevke, ki so nujno potrebni za naše nadaljnje delo. Vabimo vse fante in može od 18. do 35. leta starosti, ki še niso politiono orga- nizirani, da se vpišcjo v mladinsko or- ganixa^o Jup;oslovenske nacionalne sitranke. Vse informacije glede pravil in programa se dobe pri tajniku. 1 Vclika noč je bila res praznik vsta- jenja in prebujenja narave k novemu življenju. Cez noč je zginila slana in vroei solnčni žarki so vzbujali praznič- no razpoloženie. Po ulicah smo opazili nešteto počitničarjev, ki so prihiteli na | obisk k svojcem, pa tudi tujcev, ki so prišli v lepo Laško na oddih. Mladina je porabila priliko in v večji skupini oddirkala s kolesi na divni Bled. Drugi so si naprtili nahrbtnike in krenili v planine, da se tarn v svobodni naravi sprostijo vsakdanjih težkoč in brig, ki dušijo dancs človeška srca. 1 Poroka. V zgodovinski cerkvici nek- danje jurkloštrske kartuzije se jo poro- 'kolieto ? * Spoiene crte 10D bonbonov eil na velikonočno nedeljo g. Franc Tru- pcj, trgovec v Jurkloštru, z gdč. Marijo Vrečkovo iz Lahovega grabna. Iskreno čestitamo! 1 Pustošenje naše planinske flore. Na Kopitniku in Turjü nad Rimskimi topli- cami te dni razcveta v vsej krasoti kra- ljevska roža »Daphne Blagayana« in njen vonj opaja vsa pobočja. Nepopisno lep je pogled na livade te divne cvetiice, ki uživa na papirju vso oblastveno za- ščito. Dočim pa se izletniki zadovolju- jejo z nekaj cveti, so jih začele kmečke ženske v koših nositi v dolino. Tako je preteklo sredo neka znana kmetica ho- dila s polnim košem po Laškem in od hiše do hiše ponujala to dragocenost na- sih gora. Isto se godi v Hrastniku in na Zidanem mostu. Prosimo sresko na- čelstvo, da bi opozorilo varnostne orga- ne, da poostreno pazijo in prijavijo te vandale. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 15. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 16. t. m. ob 16.30 in 20.30 veličastno filmsko delo »Dolomiti v plamenu«. Film o ma- terini ljubezni, o idili vaškega življenja in o tovarištvu mladih in starih, o bor- bi vasice za obstanek. »Krik bregov« je njegov drugi naziv in predstavlja za vse one, ki so bili v ognjenem metežu sve- tovne vojne, obujanje spominov. Ta filmska epopeja, v kateri nastopajo slavni igralci Ludvik Kcrscher, Francis- ka Kinz, Rolf Pinegger in še 24 mladih umetnikov, bo zajela s svojimi nepozab- nimi scenami vse gledalce. Ali ste 2e poravnali f naroinino L Dol ml Hrastniku ZVEZNÄ TISKARNA V CELJU izvršuje vsa tiskarska dela po zmernih cenah Stran 6 »NOVA DOB A« 14. IV. 1939 Stev. 16. ZAHVALA Moj pokojni so prog g. Avgusf Lavrenčjc je bil zavarovan za življenje pri zavarovalni družbi „Jugoslavia". Kljub tcmu, da jc zavarovanje trajalo le kratek čas in da premije niso bile plačane v zakonitem roku, mi je družba iz proste volje priznala primerno od- škodnino. Zahvaljujem se družbi za to njeno kulanco in dobrohotnost najlepše tcr jo vsakomur prav toplo priporočam. Cclje, 14. aprila 1939. Helena Lavrenčič — Cefle k Švabsko-nomška kulturna zveza v Konjicah. V dvorani gostilne Filipič je bil dne 3. t. m. ustanovni občni zbor te nujno potrebne organizacije. Na pred- log g. Emila Wusserja je bil pod pred- sedstvom g. Erika Blechingerja soglas- no od vseh navzočih Nemcev izvoljen nov odbor, kateremu predseduje g. Jo- sip Staudinger, tajnik pa je g. Erik Blechinger, njegov namestnik g. Anton Laurie. V odboru so še gg. Friderik Zin- tauer, Ivan Zottel, Avgust Radič, Her- ! man Brezovnik, Ladislav Walland, Maks Sutter, Viktor Deutsehmann in gde. Elrna Brezovnik in Mici Topolšek. Usta- i ovni zbor je bil prav kratek, trajal je vsega le 10 minut, nakar se je nadalje- vala prisrčna nemška zabava. Nadaljnje prijave še drugih takih Nemcev spreje- ma g. Erik Blechinger. Sv. Peter p. $v. gor. sv Ustanovitcv Sokolskcga tloma. So- kolsko društvo se zadnje case marljivo pripravlja na ustanovitev doma, ki bo stal ob glavni cesti poleg poštnega ura- da. Bivše Cernelčevo skladišče bo pre- urejeno v Sokolski dom. V korist grad- benega fonda bo priredilo društvo 29. maja II. sokolsko tombolo. Dobitki le- tošnje tombole so predvsem: telica, kolo, zaboj sladkorja, koža usnja, mo- ska obleka, srebrna ura itd. Na bin- koštni ponedeljek torej vsi na sokolsko tombolo v St. Peter! sport ČSK:SK Cel/e V nedeljo 16. t. m. ob 16.15 se bo pri- čela na celjski Glaziji druga, izločilna finalna tckma za prvenstvo LNP med Cakovečkim SK in SK Celjem. Pri pr- vem srečanju v Cakovcu je moštvo SK | Celja podleglo s 0:3. Zato bo v nede- ljo napelo vse sile in gotovo pokazalo vse svoje znanje, da doseže časten re- zultat. Ker je tudi CSK v dobri formi, se obeta zelo živahna borba in iep sportni užitek. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Ob 14.30 bo predtekma. * Kolesarska dirka na progi Celje— A^elenje—Šoštanj. Klub slovenskih kole- fearjev v Celju bo priredil na belo nede- ljo 16. t. m. otvoritveno klubsko dirko na progi Celje—Velenje—Soštanj (35 km). Start bo ob 14. pred Glazijo v Celju, cilj v drevoredu v Soštanju. Pri- javnina 5 din. Dirka bo po pravilniku KSKJ. Prijave sprejema trgovec g. Su- mer, Celje, Prešernova ulica. * Propaganda i cross-country tek bo priredil SK Celje v nedeljo 23. t. m. ob 15. na celjski Glaziji. Proga za seniorje bo dolga 5000 m, za omladince in juni- orje C 3000 m, za juniorje B 1500 m. Tekmovanje bo na Glaziji na 850 dolgi progi. Pravico starta imajo vsi verifici- rani in neverificirani člani klubov, čla- nov JAS. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JAS. Prijavnine ni. Prvi tri- je v vsaki kategorij bodo prejeli prizna- nice. Prijave je treba poslati na naslov: SK Celje, Celje, Gosposka ulica 30. * V tekmovanju za državno nogomet- no prvenstvo so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Ljubljani Ljublja- na :Slavija (V) 3:1 (0:1), v Zagrebu Gradjanski (Z) :Slavija (S) 6:0 (2:0), v Beogradu BSK:Bask 5:0 (3:0) in Ju- goslavija : Jedinstvo 2:1 (1:0), v Splitu Hajduk:Zemun 6:0 (4:0) in v Skoplju Hašk:Gradjanski (S) 5:3 (2:0). Na ta- beli krepko vodi BSK z 31 točkami, Ljubljana pa se je s 14 točkami dvignila z 10. na 9. mesto. * Zmaga SK Celja nad SK Ljubljano. Na velikonočni ponedeljek je moštvo SK Celja na Glaziji v prijateljski tekmi za- f.luženo zmagalo nad SK Ljubljano s 3:2 (2:1). V moštvu SK Ljubljane je nastopilo šest igralcev liginega moštva. Gostje so s svojo igro razočarali, Ce- ljani pa so igrali prav zadovoljivo. V predtekmi je mladina SK Celja prema- gala mladino SK Olimpa z 8:0 (3:0). :: Veleslalom na Okrešlju. Na veliko- nočni ponedeljek je priredil Smučarski klub Celje svojo prvo tekmo v velesla- lomu s Savinskega sedla na Okrešlju, Solnce je sneg razmehčalo, zaradi česar niso mogli tekmovalci doseči boljših re- zultatov. Najboljša mesta so dosegli: 1. Franc Herle (SPD Celje) 6.13; 2, Fric Jelen (Sm. klub Celje) 6.16; 3. Drago Zadravec (SK Laško) 6.42; 4. Friderik Dvoršak (SPD Celje) 6.45; Ostali tekmovalci so prispeli v kratkih preslcdkih na cilj. Prvo plasirani so prejeli po tekmi praktična darila in spo- minske diplome. * Teniška igrišča SK Ceija odprta. Vse člane teniške sekcije SK Celja, ka- kor tudi one, ki še niso člani, pa želijo gojiti tenis, obveščamo, da so igrišča v mestnem parku odprta in uporabna za igranje. Prijave se sprejemajo na igrišču * Sncžne razmere dne 14. aprila: Koc- bekov dom na Korošici (1808 m): —3, solnčno, mirno, 165 cm snega, sren. Smuka prav ugodna. fofrofsfuo x Načelništvo Sokolskc^ župe Ceije sklicuje seio moškega strokovnega od- bora in okrožnih načelnikov za nedeljo 16. t. m. ob 8. zjutraj v posvetovalnico Sokola matice v mestni narodni šoli v Celju. Po scji bo predelava prostih vaj za člane in moški naraščaj, zato naj prinesejo bratje s seboj telovadno oble- ko po navodilih, sporočenih v vabilih Isti dan bo v telovadnici v realni gimna- ziji v Celju ob 8.30 zjutraj seja ženskc- ga strokovnega odbora in sester okrož- nih načelnic. Tudi ta seja je spojena z delovnim sestankom po razpisu, ki so ga prejele sestre. (asopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" ___________ ^, Franjo Dolžan - Celje ?;.v.v."M klSParStVO, VOdOVOdne inStalaCÜS Prevzema vsa « zgorai navedene stroke spadajoüa