Poštnina plač a, na v gotovini Ljubljana, 21. novembra 1940. — Leto XIII. — Št. 48. GLASILO KRJČ AN SKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Materializem v delavskih vrstah Delavskim strokovnim organizacijam gotovi ljudje zelo radi očitajo materializem. Te organizacije, da vzga-jajo po njihovem mnenju delavstvo zgolj za tvorne koristi in da z gibanji za zvišanje plač in zboljšanje gospodarskega položaja vzgajajo delavstvo samo v materialističnem duhu. Zato ni čuda, da smo čitali pred časom v listu ?a kamniško okolico »Grintovci«, ki izhaja v Grobljah, neko pismo enega »delavca« drugemu »delavcu«, kjer mu očita, da se delavci vse premalo za-vedajo dolžnosti do svojega delodajalca, da lenuharijo pri delu, da se raz-govarjajo med delom itd., in da na drugi strani zahtevajo zvišanje plač in vse mogoče ugodnosti. Slišali smo že pred leti tudi mnenje, da reveži morajo biti na svetu, češ da lahko bogatini vršijo svoja dela usmiljenja. Vsa taka in podobna mnenja so po-polnoina napačna in z osnovnim krščanskim načelom o človeku v velikem nasprotju. Zato je povsem razumljivo nasprotovanje delavskim strokovnim organizacijam od ljudi, ki nimajo prav za prav nobene zveze v gospodarskem praktičnem življenju, ne z industrijo niti z delavstvom. To se pravi, da se danes človek (Klinika pravemu pojmu socialnega vprašanja in da tako nezavestno podpira staro konservativno mnenje, da je delavec manjvreden element v človeški družbi 111 da je edino industrija tu, ki more Po svoji uvidevnosti ravnati z delavstvom kakor ji pač kaže. Krščansko načelo o človeku govori o enakovrednosti človeka pred Bogom in seveda tudi pred ljudmi. Vsakdo ima pravico do človeka vrednega življenja, da mu družba da vse, kar potrebuje za življenje, da dostojno živi in vrši svoje dolžnosti tako napram Bogu, svoji družini in tudi družbi. Kakor hitro delavec teh dolžnosti vršiti ne more, ni nekaj v družbi v redu. Če nima delavec zaposlitve in je brezposeln, mu :!l Položaj onemogoča pošteno oskrbo 111 kvarno vpliva na njegovo duhov-1,0 razpoloženje. Družba, oziroma odgovorni činitelji, so dolžni, da brezposelnemu delavcu oskrbijo potrebno zaposlitev. Ako delavec pri svojem težkem delu premalo zasluži, je dolžnost, da se mu dohodek zviša za toliko, da bo mogel dostojno živeti kot se človeku spodobi. In čigava je tu dolžnost, da se bori za delavske pravice? Jasno je, da vse družbe. Če današnji kapitalistični gospodarski sistem ne da delavcu tega, k»r potrebuje za življenje, da ga nJegov fizični napor pri delu slabi in jnu kvari zdravje, je pač dolžnost delavca, da se pobriga sam in si zboljša svoj gmotni položaj. In pri tako težkem gospodarskem položaju, kot ga ima delavstvo, mu družba očita, da je v svojem boju za pošten kos vsakdanjega kruha, materialistično prepojen. Delavskim strokovnim organizacijam °čitajo borbo za delavske koristi, kot 'J^terialjstifno in hočejo s tem odbiti uelavštvo od strokovnih organizacij. ■ Tej družbi seveda ravnanje današnje ,-vl,strije z delavstvom ni materiali. s'c'lc‘> ampak ona živi pod vtisom, da s i ugledni, pametni in spretni go-dol i ?tveniki. Ni materializem, če • '°"jljalec kljub minimalni mezdi, ki J® oblastveno določena, ne plačuje teh nezd, ampak delavstvo je materiali-j^cno,PrePojeno, že te minimalne mez-zahteva od podjetnika. Ni deloda- jalec materialist, če se brani povišanja plač in zavlačuje pogajanja, čeprav draginja raste iz dneva v dan, ampak nasprotno delavec je tisti materialist, ki mu je samo za tvnrne dobrine ... Takih primerov bi lahko našteli vse polno. Vse to pa kaže samo eno dejstvo, kako daleč je zašel kapitalističen duh v človeško družbo, da niti ne loči več pravice od krivice. S kako velikimi težavami se moira boriti danes delavstvo, nam to dovolj točno dokazuje. V svoji borbi za vsakdanji kruh nima le težav s svojimi delodajalci, ampak tudi s kapitalističnim duhom v vsej javnosti. Se veliko dela, trudu in naporov čaka delavstvo, predno se bo uveljavilo na vseh poljih svojega udejstvovanja toliko, da si bo priborilo kot samostojen činitelj v človeški družbi potreben ugled in spoštovanje. In ko bo imeloi to, bo njegova borba res uspešna in učinkovita. To pa bo mogoče le tedaj, ako se bo delavstvo zavestno in prepričano o polni moralni in gospodarski upravičenosti strnilo okoli svojih svobodnih strokovnih organizacij kot en mož in zahtevalo od družbe to, kar mu po vsej pravici gre. Kot tako ne bo smelo gledati na to, kako družba sodi o njegovi borbi, niti nasedati njenim lima-nicam in kakšnimi njenimi delavskimi organizacijami. Take delavske organizacije kot je danes ZZD. podpirajo samo konservativno stališče družbe in delajo le zmedo med delavstvom, ki je zavedno, in med delavstvo, ki v Moderno kapitalistično gospodarstvo jo urejeno tako, da čim bolj zasužnji delovnega človeka in iz njega izitisine čim več fizičnih moči, za. dobrobit mašili gospodarskih krogov, ki vladajo v naši pridobitni industriji. Delovni človek ni liimel od svobodnega (kapitalističnega! -gospodarstva prav nič, razen neprestane odvisnosti in bojazni za svoj slkromen obstoj. Sistemi dela v modernem kapitalističnem gospodarstvu je sistem uničevanja delovnih množic, njih fizičnih in duševnih sil. Ta sistem dima za posledico propad in degeneracijo širokih delovnih plasti. V tem sistemm deilov-ni človek pri nas še daleč mi dosegel eksistenčnega minimuma, ki je (pogreben iza kolikor toliko dostojno preživljanje. Mesto eksistenčnega minimuma je ibiilo delovnemu človeku odmerjeno velilko garanje iin za to pomanjkanje najosnovnejših potrebščin, ki pridejo v poštev za preži vi jan je. Draginja življenjskih potrebščin je od lanskega leta ogromno po rasli a, tako da ila.hiko mirno trdimo za 50 odstotkov. Delavec pa za ta porast draginje ni imel kritja, še do polovice ne; talko da je življenjski nivo padel še niže, čeprav je (bal že poprej daleč pod normalo. Industri ja in trgovina sta našli za porast cen kritje in sta se znali zavarovati, tako da nista trpeli nobenega rizika. Ves riziko je morail nositi ravno delov.ni človek, iki je moral delati im garati še naprej po starih pogojih. Ne maram 'biti demagog iin trditi, da delavstvo ini dolbilo noibeinega drobca, vendar lahko mirno trdimo, da delavstvo ni dobilo še daleč toliko, da bi lahko pod starimi pogoji korakalo vzporedno z naraščajočo draginjo. svoji nezavednosti naseda lepim besedam ljudi, ki jim je vse drugo pri srcu le res prava in dosledna delavska borba za pravico ne. Borba Jugoslovanske strokovne zveze za delavske pravice ni materialistična, ampak prvenstveno krščanska. Delavstvo v njenih vrstah se bori za svojo pravico proti materializmu v delodajalskih krogih in istočasno tudi materialistični miselnosti v človeški družbi sploh, zato pa je ta borba v naših vrstah vprašanje idealizma, ki stremi za tem, da tudi delavec postane enakovreden činitelj v človeški družbi. Naša borba gre za tem, da postane delavec človek z istimi pravicami in dolžnostmi kot je njegov prvotni pomen, kakršnega mu je dal Bog pri ustvarjanju. Pač pa je materializem v delavskih vrstah to, če delavec ne vrši svojih dolžnosti do svoje delavske organizacije, če jo pozna samo tedaj, kadar jo potrebuje. Materializem je tudi to, ako kak delavski prijatelj ali pa sam delavec izrablja delavsko organizacijo zato. da si ustvari svojo lastno kariero, da po delavskih hrbtih zleze na družabno višjo stopnjo. Če delavec delavca izrablja v svoje lastne koristoljubne namene, da izrablja organizacijo v svojo lastno korist, da izrablja delavske zavode bodisi enega ali drugega na kakršen koli način, vse to je materializem. Prvo mnenje o materializmu v delavskih vrstah je napačno in naravnost nekrščansko, ker ovira delavstvo v Eksistenčni minimum je danes določen za delavca samuca 928 din .iin 2.176 din za delavca z družimo. Te številke vsebujejo točno preračunane količine potrebščin, ki so potrebne za golo preživljanje .im ne vsebujejo nilkakega »luksuza«, kukoir pravimo. 'Fe številke ne vsebujejo niti tako imenovanih kulturnih potrebščin, ki so danes v iteih časih potrebne skoraj toliko, kalkor maš vsakdanji kruh, miiti ne upoštevajo še drugih izdatkov, ki so tudi potrebni. I ako na primer: šolanje otrok, kar si danes delavec skoiraj ne more privoščiti, razcm če si ne pinitnga od usta in zato trpi drugod pomanjkanje. Torej kdor preračunava eksistenčni minimalni, vidi, da niti ta me vsebuje najpotrebnejših poitrebščim, ki odgovarjajo človekovemu dostojanstvu, kaj šele če pregledujemo dejanske zaslužke., ki jih danes prejema delavec, in preračunavamo, kako ita danes s temi zaslužki živi, vidimo, kako veliko je pomanjkanje in koliko je pritrgovanje od ust. Povprečna 'Zavarovana mezda pri OUZD znaša za letošnje polletje reci in piši celih 26 din in pol. Če to z računamo, dobimo vsoto mesečnega zaslužka okrog 670 din, kar znese komaj dobri dve tretjini eksistenčnega minimuma za delavca samca. Na ta način je dokazana resnica, da delavec daines ne zaslnži v povprečju niti eksistenčnega minimuma delavca samca. Torej s tein dobrim dvetretjinskim minimumom delavca samca se morajo dane« preživljati tudi naše delavske družine. O družinskem eksistenčnem minimumu daines slovenski delavec skoraj ne more govoriti Tega mimi-mnima danes več ne dosega kvalificirani grafični delavec, ki je izmed vsega boju za svoje pravice. To mnenje koristi samo kapitalizmu, ker .slabi opravičeno delavsko borbo, in s tem materializem tudi v delavskih vrstah samo pospešuje. Na ta način se razredni prepad v človeški družbi samo veča in to v času, ko socialno vprašanje vedno bolj stopa na plan. Dolžnost nas vseh, ki hočemo stvarno reševati vsa težka vprašanja današnjega časa, je predvsem ta, da dvigamo gospodarsko raven delovnega človeka in zmanjšujemo vsemogočno, oblast kapitalizma. Le če bomo tako delali, se nam bodočnosti ni bati. Če pa bo stremljenje družbe^ nasprotno, potem pa naj bo prepričana, da bo socialno vprašanje postalo tako pereče, da ga ona nikdar potem ne bo mogla več rešiti. Drugi pravi in dejanski materializem, ki se kaže v delavskih vrstah in v njegovih borbah, pa je res pravi in vse obsodbe vreden materializem. Ta materializem pa delavske strokovne organizacije s svojini delom zatirajo in vzgajajo delavca v samostojnega, zavednega, poštenega članu človeške družbe. To delo pa je velikega pomena ne le za delavstvo, ampak tudi za ves narod, ki se bo s tem delom dvig. nil na visoko raven izobraženega naroda, ki je vreden svojega življenja in tudi procvitnjoče bodočnosti. Dal Bog, da bi to stremljenje Jugo. slovanske strokovne zveze prodrlo v čim širšo javnost in rodilo svoje uspe-he v korist vsega slovenskega naroda. Notranja duhovna strnjenost malega naroda okrog pravice in ljubezni je edino poroštvo njegove srečne bodoč, nosti tudi v današnjih težkih časih. S. 2. ostalega delavstva razmeroma še najbolje plačan. (V poštev pride seveda samo čisti zaslužek brez odbitkov.) Če si hoče delavec danes mekaj prihraniti za stara leta, je to čisto nemogoče. Prav tako je tudi nemogoče, du si ustvari delavec svoj skromen lastni dom. Komur se to posreči, mora iimeti poleg svojega delavskega zaslužka še druga »redstvav da mu je to .mogoče. Kje so šele kulturne dobrine, ki jih delavec prav tako potrebuje im si jih tudi me more privoščiti. Cloveko- vu duševnost in njegovo dostojanstvo v očeh kapitala ne igrata nobene vloge. Vsa krščanska načela evangelija nimajo v očeh kapitalizma nobenega spoštovanja. Do sedaj še ni bilo slišati, da bi na kateri seji gg. -upravnih svetnikov te ali one delniške družbe urejali delovno razmerje svojih delavcev ina podlagi evangelija im ljubezni do svojega bližnjega. Ni bilo še slišati, da bi kateri od sicer katoliških gospodov delodajalcev na Zbornici za TOI govoril o krščanskih dolžnostih im izpolnjevanju Evangelija, ali morda celo o papeških okrožnicah, ki govorijo o pravicah delavcev in o poštenem plačilu. Ves tu gospodarski ustroj terja od delavca, da se bori za svoje človečanske pravice, ki mn jih današnji družabni red odreka. Razredni boj je delavstvu vsiljen in delavstvo ga je prisiljeno sprejeti im tudi končati v zavesiti, da bo s tem priborilo sebi ter ostali celoti lepše ki boljše življenje. K. S. Mrako m ni poverila— Delavstvo podjetja »Štora« v Št. Vidu in Gameljnah uspešno končalo mezdno gibanje Delavčevi prejemki ob orožnih vajah Delavstvo iz i|x>djetja »Štora« v Šemt Vidu in Gameljnah se je že dalj časa nahajalo v mezdnem gibanju. Podjetje je po zaslugi Zveze tekstilnih delodajalcev odklanjalo splošno ipovišamje plač. kakor je želelo delavstvo. Med časom, ko ise je delavstvo nahajalo v mezdnem gibanju, je 'bila k drugemu delu premeščena tudi predsednica za-upniškega zbora, kar pa delavstvo v obrambo zakonitosti nikakor ni moglo dovoliti. V ta namen so se vršili tudi sestanki v Št. Vidu in Gameljnah, na katerih je delavstvo s posebno resolucijo poudarilo svoje želje in zahteve. Vodstvo podjetja je pristalo na razgovore, ki so se vršili 15. novembra in na katerih je pnišlo do sporazuma, Sicer podjetje ni v celoti sprejelo delavskih zahtev po enakem povišanju plač, pač pa je pristalo na to, da se vsakemu delavcu jx>sebej povišajo plače po letih zaposlitve in tudi po odgovornosti im značaju dela. Kolikor pa predlog podjetja ni ustrezal, se je na razgovorih popravil v smislu želj zastopnikov delavstva. Tiudi zadeva premestitve predsednice zaupniškega zbora se je uredila tako, da pride prizadeta delavka na njeno staro službeno mesto. S tem je večmesečno mezdno gibanje končano. Uspehi, ki so se dosegli, gredo na račun delavske vztrajnosti. Poudarjamo pa, da z organiziranjem no smemo popustiti. 'Nasprotno! Delavstvo gre nasproti takim časom, ki bodo zahtevali od njega še večje vztrajnosti in zavednosti. Zato svoje delo v organizaciji podvojimo, da bo borba vsega našega tekstilnega delavstva čim bolj uspešna. Delavstvo tovarne „Šešir66 v Škofji Loki spet v mezdnem gibanju Draginja, ki se .nikakor inoče ustaliti, je prisilila delavstvo tovarne »Še-šir«, da je zopet započelo akcijo za zvišanje plač. V ,ta namen je bila pred kratkim poslana vloga na upravni svet tovarne, v kateri se je prosilo za tozadevna pogajanja. V petek, dne 15. t. m. se je vršila v pisarni podjetja razprava, na kateri je podjetje zastopal generalni ravnatelj ZGBG dr. Slokar z ravnateljem g. Kmetičem, delavstvo je pa zastopal zauipni,ški zbor s predstavniki, obeh organizacij. Zastopnik podjetja g. dr. Slokar je takoj sipo roč'il sklep seje upravnega sveta, kateri je pripravljen povišati urne mezde za 40 par na uro. Upravni svet jo sklenil dati ta povišek na podlagi indeksa Narodni' banke. Ker se je pa trenutno indeks povišal za 6% v tem mesecu, je izjavil zastopnik podjetja, da je pripravljen zagovarjati še 10 par poviška na nro, skupaj torej 50 par. Vendar bi pa o tem še ,sklepal upravni svet na seji. Zastopniki delavstva nikakor niso mogli sprejeti pomiudemi povišek, ker nikakor ne odgovarja draginji. Podjetje je sicer že dvakrat v tem valu draginje povišalo plače na podlagi indeksa Narodne banke. Pri tako izredno nizkih mezdah kot so pri nas, nikakor ne doseže povišanje v odstotkih tistega efekta proti draginji, kakor pri kakih večjih plačah. Zaradi tega se je izkazalo, da smo pri zvišanju plač na podlagi indeksa zaostali za draginjo in plačami drugih podje. tij. Ostali smo skoraj na višini minimalnih mezd. Zastopniki delavstva so bili zato primora,ni izjaviti, da se tudi povišek 50 par na, uro, ako ga odobri iseja upravnega sveta, ne more sprejeti ter da bo o poteku pogajanj sporočilo delavstvu ter nato dobilo nadaljnje navodilo. Zastopniki delavstva so iznašli nato še večletno željo delavstva po plačanih dopustih, po higienskih napravah, o tovarniškem konzumni in drugih obratnih rečeh. V nedeljo, dne 17. t. m. se je nato vršilo zIm)rovanje naše skupine oblačilnega delavstva JSZ. Udeležba je bila izredno velika ter je bilo razen nekaj upravičenih tovarišev vse članstvo navzoče. Poročilo o poteku razprave je podal glavni obratni zaupnik tovariš Logonder. Delavstvo je nejevoljno vzelo .na znanje poročilo ter se čudilo zaradi 'talko malo razumevanja delavskih težav od' strani podjetja. Odločno je delavstvo odbilo ta malenkostni povišek ter stavilo svoj predlog po zvišanju in to 1.05 din na uro ter letne plačane dopuste. Delavstvo je svojim zastopnikom izreklo popolno zaupanje za njihovo delo ter je pokazalo, da je pripravljeno stati kot en mož trdno ob strani svojih zastopnikov. Zastopnik centrale, strokovni tajnik Rozman je podal pregled borbe za plačo delavstva v Sloveniji. Poudaril je itudi vso upravičenost po plačanih dopustih, ker je v Sloveniji že preko 60 podjetij, ki priznavajo svojemu delavstvu letni plačani oddih. Izvajanja tovariša Rozmana je delavstvo z zadovoljstvom vzelo na znanje. Pri slučajnostih se jo oglasilo še več tovarišev, nakar se je sestanek zaključili z mislijo, da se bo delavstvo kmalu zopet sestalo, ako bo to potrebno. O nadaljnjem poteku mezdnega gibanja bomo poročali sproti v našem listu, vendar pa upamo, da velikokrat ne bo treba, ker bo vodstvo podjetja gotovo uvidevno nasproti našim zahtevam. Podjetniki so se skoraj vsi protivili plačevati uslužbencem, ki so bdlli' vpoklicani na orožne vaje, plačo za prvi teden, To seveda de v tistih primerih, v katerih mi bil podam pogoj § 221. obrtnega zakona, t. j., da je imel dios tičnii uslužbenec pravico do plače za Štirni tedne, ker je trajalo službeno razmerje že eno leto pred vpoklicem. Sedaj pa je rešeno tudi vprašanje in sicer v korist službojemnikov. I. Potočnik Ernest je bil vpoklican na oulolžne vaja V času vpoklica je bil v službi pri tvirdki Kavka Karel, stavbenik v Ljubljani Potočnik ni bil pred vpoklicem v službi že eno leto, pač pa že 14 dni. Zaradi tega je zahteval od svojega delodajalca, ,da mu izplača v smislu § 219. obrtnega zakona redno plačo za prvii itedein v znesku 521 din. Ker je delodajalec odklonil plačilo, je rkjtočnik vložil proti njemu pri okrajnem sodišču v Kranju tožbo na izplačilo toga zneska. Sodišče je z razsodbo z dne 29. IV. 1940, opr. 'št. P 251/40, KVbJ 1319/40-1 razsodilo: 1. Zavrne se tožbcini zahtevek, da jie tožena stramika dolžna plačati dolžniku 521 din s 5% obrestmi od 25. III. 1940 dalje in pravdne stroške, vse v 15 dneh pod izvršbo. 2. Tožnik je dolžan povrniti tožencu na pravdnih stroških 88.50 din v 15 dneh pod izvršbo. Razsodbo je sodišče med drugimi uetcimelljevalbl takole: Tožnik temelji svoj zahtevek na š 219. o. z., tožene pa stoji na stališču, da za primer »prečenja zaradi vojaških orožnih vaj ne velja § 219. o. z., marveč le § 221. o. z. Ni innmrcč sporno, da je bil tožnik pomožni delavec v smislu Obrtn ega zakon a. Določilo § 219. o. z. je posneto iz določila § 1154 b. o. d. z. (obč. drž. zak.). ono iz § 221. o-, z. pa iz 4. odstavka Kot! mezdni razredi bolniškega zavarovanja I. Mezdni razredi S 1. novembrom 1940 .so stopili pri SUZOR v veljavo novi mezdni razredi, in sicer: Člani, ki so mlajši od 18 let in pri katerih znaša .zaslužek do 10 din m a dan ter vajenci mlajši od 18 let ne glede na zaslužek, spadajo v 0 razred, zavarovana mezda 10 din. Ostali člani, pri katerih znaša plača do 20 din 1 15 din nad 20 din „ 25 „ 2 20 „ „ 25 „ „ 30 „ 3 25 „ „ 30 „ „ 40 „ 4 30 „ „ 40 „ ,. 50 „ 5 40 „ ., 50 „ „ 60 „ 6 50 „ „ 60 „ „ 80 „ 7 60 „ „ 80 „ 8 80 „ II. Prispevki za celotno zavarovanje Zavarovanje za bolezen, nezgodo, onemoglost, starost nn smrt znašajo: za razred na dan din na teden din 0 1,— 7,— t 2, 11.— 2 2, 15,— 3 3.— 19,— 4 4,— 22. 5 5.— 30— 6 6,— 37,— 7 7,— 45,— 8 10,— 60,— III. Dovoljeni odtegljaji za razred na dan din na teden din 0 0.50 3.50 1 1,- 5.50 2 1.25 7.25 3 1.50 9,— 4 1.75 10.75 5 2.50 14,50 6 3.— 18,— 7 3.50 21.50 8 4.75 28.75 IV. Brez prispevkov za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt Dovoljeni odtegljaji: razred dnevno tedensko dnovno tedensko din din din din 0 1 5 0.50 2.50 1 1 8 0.75 4,— 2 2 11 1,— 5.50 3 2 14 1.25 6.75 4 3 17 1.25 8,— 5 4 23 1.75 10.75 6 5 28 2.25 13.50 7 6 34 2T5 16.25 8 8 45 3.50 21.50 Značilno pri vpeljavi novih mezdnih ■raizredov je način, kako se je to iz- vedlo. Javnost, niti delavska niti gospodarska, ni bila o tem prav nič obveščena. Morala pa bi biti po zakonitih določbah pa -tudi po zdravem razumu. Uvedba novih mezdnih razredov pomeni že tak poseg v gospodarstvo, da bi se morali o tem temljito pogovoriti. Kar se tiče deloijemalske sirarni, gotovo me bi bila proti zboljšanju socialnega zavarovanja. Toda ne v sedanjem položaju. V zavodu, kjer se izbirajo milijoni njegovega denarja, nima prav nobenega vpliva niti ina upravljanje zbranih prispevkov niti na uporabo zbranih rezerv. Z zbranimi vsotami razpolagajo le meščansko usmerjeni elementi, Smo tudi slovenski delojemalci. Sredstva za svojo eksistenco dobivamo iz sredstev celokupnega slovenskega naroda. Zato bi morali imeti jamstvo, da se bo jjabrani denar —- trdijo, da ga bo na podlagi novih prispevkov na ozemlju Slovenije okrog 50 milijonov letno več —, uporabljal le za slovenske potrebe. Pri sedanjem stanju položaja tega jamstva ni in ga tudi ne bo, dokler ne bo rešeno vprašanje avtonomije socialnega zavarovanja. To vprašanje je pa zopet poglavje zase, o katerem prihodnjič. Prepoved nočnega dela v pekarnah ostane v veljavi Z uredbo o preskrbi prebivalstva s kruhom je bilo zabranjeno nočno delo v pekarnah in je bilo odrejeno, da se •ne sme prodajati kruli isti dan, ko je .pečen. Delo v pekarnah se sme začeti šele ob štirih zjutraj. S tem je bila rešena ena glavnih zahtev pekovskih pomočnikov, ki so dosegli ukinitev nočnega dela. Delodajalska združenja so začela akcijo, da bi dosegla razveljavljenje te uredbe, če že ne za vse dneve v tednu, pa vsaj za ponedeljek ter so začeli pekovski mojstri v posameznih krajih ob ponedeljkih z delom k e ob 1 zjutraj. Ministrstvo za trg* vino in nd istr’jo je sedaj z odlokom štev. 11-39141 od 29. oktobra 1940 končnoveljavno odredilo, da ostane ukinitev nočnega dela v pekarnah v veljavi, ker glede na prepoved prodajanja svežega kruha ne obstoji niti najmanjši razlog za ukinitev te odredbe. § 8. za/kona o trgovskih pomočnikih. Napram § 1154 b. o. d. z. je veljalo do(l?o/čiil<» § 8., 4. odsit. zak. o trg. pomočnikih kot specialno določilo (ilex specialliia), ki je urejalo posebej pravice slu žboijemnilka za posebni primer sprečenja od dela, t. j. isprečenja zaradi vojaških orožnih vaj, 'katero spre-čenje je zakonodajalec zaradi njegove isvojstvenosti izvzel iz splošne norme in ga posebej uredil. Za to sprečenje posebne vrste ne velja splošna norma, marveč ona .specialno za tako isprečemje izdana. (Kilang kom. k § U54b o. d .z.) Materija v pravicah delojemalca zaradi sprečenja zaraidi orpžniih vaj in dolžnosti dlrilo-dajaloa ob takem ,sprečenja je billa torej posebej urejena v 4. odstavku § 8. zakona o trg. pom. za to vrsto službojemalceiv itn je prav tako posebej urejena za šliiižlvojemalce po o. z. v § 221. 'oi z. To 'dolločillo ni dopolnjujoče ali razširjajoče ono iz § 219. o. z., marveč specialno naipraim temu ter uireja pravice in dolžnosti pogodbenikov izčrpno in očiviidmo namenoma ločeno od onih v š 219. o. z. Potem takem dofločilo § 219 o. .z za sprečenje od deila zaradi vojaških vežb ne velja, ker obstoji za tako isprečenje [»osebno dolločillo § 221. o. z. II. Ph/točniik se je pritožil proti tej razsodbi ina okrožno sodišče v Ljubljani, ki je z razsodbo z dne 19. VI. 1940, ppr. št. P 231/40-10 razsodilo: Piri.zivu se ugodi, pobijamo sodba se izpremeni tako, da je tožene dolžan plačati tlo(žniku 521 din is 5% obrestmi od 25. III. 1940 dalije, na pravdnih stroških 184 din i;n prijavnih stroških 86 din, vse v 15 dneh pod izvršbo. Razsodbo je obrazložilo takode: Piravno stališče prve stopnje glede razlage §§ 219. in 221. obrtnega zakona ni pravilno. Pijd dejanski stan § 219. obrtnega zakona spada gotovo tudi odsotnost dtilo jemailca zaradi orožnih vaj; kajti tudi tako okoliščino je smatrati v tem smislu, da je bil ;le ta zadržan ||d della brez svoje krivde in važnega razloga. Res sicer § 221. o. z. izrecno obravnava odsotnost služboje-inallca zaradi orožnih vaj, vendar gre tu l>e 'Zu spixMaile.il uriimeir. v katerem je slu zbo jemalec v ishržbi vsaj eno leto, dočiim se § 219. o. .z. zadovoljuje že s skrajšano .zaposlitvijo. Ros je sicer, da se orožne vaje tičejo tudi države in vsega nairodia in dia mora vsakdo temu doprinesti svoje žrtve, ne sledi pa iz tega, da bi to žrtev minirat doprinesti .ravno socialno šibkejši delavec. Zaradi tega je bito prizivu spričo sicer nespornega zneska ugoditi. III. Tožene Kavka Kairel se je pritožil proti navedeni razsodbi okrožnega sodišča v Ljubljani na vrhovno sodišče v Ljubljani. Vrhovno sodišče je z razsodbo z dne 8. X. 1940, opr. št. P 231/40 Rv 404/40. Pl 627 razsodilo: Reviziji se ne ugodi. Tožena stranka je dotižna plačati tožeči stranki v 15 dneh ogi-bom izvršbe na 86.24 diln določene »turiške revizijskega odgovora. Razlogi ; Na revizijski, raizlog piravnppomot-nosti po štev. 4. § 597. app oprta revizija ni osnovana in je pravna pre-soja po drugi stopnji v skladu z zakonom. Dočiim nuirnreč dl jločbi §§ 219. in 221. o. z. urejata 'Zgolj le vprašanje prejemkov iSlužbojemailca za primer sprečenja. dia vrši. svojo službo, je bistvo dolobče § 221. o ..z. inasilon jieno ra 4. odstavek § 8. zak. o trg, pjm. v določitvi., da sil iržbojemniikovo Službeno raizmerije ne "prestame. Tiz dojfiffcva, morala v kratkem (tudi Španija, odnosno -njena omo-rja, postuti torišče vojnih dogodkov. Amerika je že sporočila, da bo vsako spremembo v španskem Tangerju, ki je bil doslej mednarodno ozemlje, smatrala za sovražno dejanje nasproti -koristim Amerike,, na katerega bo morala odgovoriti s silo. O bodočem stališču Rusije je po obisku Molotova v Berlinu prinesel najzanimivejše poročilo bolgarski -list »Zora«. V svojem poročilu iz Berlina pravi, da spadajo pod vplivno področje Rusije: Turčija, Perzija in Indija. Kar se tiče Turčije, bo v -kratlkemi postavljena pred odločitev. Morala bo pokazati, ali bo sodelovala s silama osi, ali s sovjetsko Rusijo, ali pa morala nositi posledice svojega zavezništva z Anglijo- , Niso resnična poročila o mobilizaciji v Bolgariji, tako je pojasnil 'bolgarski poslanik v Londonu. Komunisti v Franciji povzročajo velike skrbi pariški policiji. Od meseca julija je bilo zaprtih 543 oseb, 328 je bilo poslanih v koncentracijska taborišča. Odkritih je bilo 35 organizacij za tiskanje in nazširjanje letakov. Po- Obupen položaj tobačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani Za vsakega delovnega človeka je danes življenje silno težko. S težavo in z velikimi skrbmi ise preriva z dneva v dan. Z majhnim zaslužkom si kupuje komaj potrebno -hrano. Vendar ima vsak, kd-or dela, svoj stalni zaslužek, čeprav isilmo skromen in zelo ^ajlien. Toda to življenje se miti pri-Jnpriuti -ne da s položajem, v katerem o' Nahajamo tobačni staroupokojenci. Pokojnino od 530 do 400 din na me-hod ^ odmerjen ves maš mesečini do-jen . S tem denarjem naj staroupo-siTi'iživi kakor more im zna. Vsakdo g ® A« preračuna, kako je -danes na-‘ j Z1y'jenje. Stanovanje nam vzaime si a- dinarjev, z ostankom pa naj uredimo življenje kakor si -moremo. Dolga leta smo pridno -delali v to-anin. vršili -svojo -dolžnost v polni U;ri> tako da so bili maši predpostav- ljeni izredno zadovoljim z nami. Na stara leta, iko smo onemogli in smo odvisni edinole od pokojnine, za katero smo pridno delali dolga desetletja, pa moramo naravnost stradati iti trpeti največje pomanjkanje. Od 330 do 400 din pokojnine v sedanjetm času, to je maše življenje. Veliko se je naše društv-o staroupo-kojencev -že brigalo za nas in storilo prav vse, -da bi ise mam položaj izboljšal. Nešteto TOimanj je bilo že na merodajna mesta v Belgrad, nešteto prošenj in zahtev smo že poslali na merodajna mesta, pa kakor zgleda, je ves trud zastonj. Na take vloge in prošnje, kolkovame s predpisano kol-kovino tudi za odgovor, pa od uprave državnih monopolov in od finančnega ministrstva nismo prejeli niti žeilje-nega odgo-vora. Obračali smo se tudi na razne poslance, senatorje in ministre, pa v-.se zastonj. Draginja raste z dneva v dam, vse življenjske potrebščine so v ce-naii poskočile na neverjetno višino, mi pa dobivamo (pokojnino, s katero si ne znamo danes več pomagati v našem življenju. Ne preostane nam danes drugega, ko da od silnega pomanjkanja hodijo staroupoikojem.ci vsak dan v mašo- pisarno iu s solzami -v očeh opisujejo svoje težko življenje, da se obrnemo javno na vse odgovorne činitelje, da nas rešijo lakote in stradanja. Opozarjamo pa tudi vso slovensko javnost na maš položaj, da bo ona vedela, kaj čaka pridnega delavca in uslužbenca na starost. Živi v grob ne moremo, življenje si vzeti ne smemo, zato nam pomagajte! lic.ijisko [xm>čilo agencije Havas poroča, da je nadaljnje delo teh organizacij onemogočeno. Francoske oblasti pravijo, da ni res, da -bi francoski vladi v Vichyju povzročalo kakšne težave delovanje pripadnikov de Ganila, zastopnika »svobodne Francije«. Ravno tako pravijo tramcoske oblasti, da -ni res, da bi Wey-gand, ki je sedaj v Alžiru, zastopal drugo -smer politike v francoskih kolonijah, kot jo zastopa -maršal Petain. Kot lažnivo propagando so označile španske oblasti vse vesti, ki so bile rajzširjene, češ da se .nahaja v Španiji zelo veliko število Nemcev-civili-stov, ki pa da -so samo preoblečeni nemški vojaki, pripravljeni iza vsak primer kakšne nove vojaške akcije ma tem po-dročju Sredozemlja. Angleški predlogi Rusiji so bili po objavi angleškega časopisni ega urada izročeni v Moskvi 22. oktobra. Anglija bi priznala priiklopitev baltiških držav •k Rusiji. Anglija jamči Rusiji, da bo tudi Rusija pritegnjena k mirovnim konferencam pa končani vojni. Tretjič pa bi Anglija jamčila Rusiji, da se ne bo udeležila nobene voj,ne proti Rusiji. Ruska vlada na te predloge še ni dala odgovora. Važni sklepi glede Turčije bodo gotovo znani v kratkem, tako pišejo turški listi ob povratku nemškega poslanika von Papena in turškega poslanika v Berlinu. Jasno je, da so bili zadnji teden v Berlinu sprejeti zelo važni skopi glede položaja Turčije in bližnjega Vzhoda. Turška javnost pričakuje, da bodo ti sklepi že ta teden znani. Od von Papena pričakujejo, da bo pojasnil, kako gledaj-o ma politiko Turčije Nemčija, Italija in Sovjetska Rusija. Turčija bo nato povedala svojo odločitev. Iz pisanja turških listov v ponedeljek ni bilo razvidno, da bi bilo mogoče pričakovati kakšno korenito spremembo dosedanje tturške zunanje politike, ki je bila zgrajena na zavezništvu z Anglijo. Spomladi bo Anglija vržena iz Sre-dozemlja, je zapisal italijanski list »Popolo d’ Iitalia«. List pravi, da se Anglija tega zaveda in da je ravno to vzrok, da se Anglija skupaj s francoskim generalom tako bori za zapadno-af riške kolonije. Z osvojitvijo zaipad-no-afriških kolonij, da si hoče Anglija zavarovati pot v Afriko in Indijo, katera -da ji bo spomladi zaprta. Obenem pa ta -list pove, da sta Španija im Portugalska že ukrenili vise potrebno, da se obvarujeta pied napadi na njihove kolonije ob zapadni afriški obali. Istočasno poziva list francosko vlado, da začne odločno ofenzivo proti delovanju generala de Gaulla. Če Francija tega ne bo storila, bo to napravila Italija. V sedanji vojni je bilo zelo veliko napovedi im prerokovanj. Imeli smo priliko doživeti, da se je mmogo prerokb že izpolnilo. Nemci iz Grčije, Grki i/. Nemčije so že začeli odhajati. Iz Grčije ‘bo odšlo že 8.000 Nemcev. Grkom, ki so v Nemčiji, je bil dan nalog, da zapuste Nemčijo najkasneje v roku 14 dni. »Bliskovita vojska v Grčiji ni mo> gogoča im je tudi nikdo ni napovedal«, je rekel Mussolini s svojem govoru v ponedeljek. »Grčijo pa bomo premagali im ji poiloanili rebra. Vseeno je, ali v -dveh mesecih ali v dvajsetih mesecih.« Opozorilo brezposelnim Od Borze dela smo obveščeni, da mora vsak brezposelni -delavec poleg nove delavske knjižice poslati tudi staro knjižico ali pa vsaj številko Borze dela na stari knjižici. To velja samo za tiste, ki z novo knjižico še niso bili prijavljeni ma Borzi dela. Nekateri člani nam v zadnjem času pošiljajo samo nove knjižice. Zatosmo morali od njih zahtevati tudi še stare knjižice. Da se teinu delu izognemo, opozarjamo vse, da pošljejo istočasno obe knjižici ali pa vsaj številko kakor je zgoraj omenjeno. JSZ. 4 — Št. 48 — 1940 DELAVSKA PRAVICA rpo n ali h Uvali h Zagorje Nameravani sestanek, (ki bi moral biti pretekli .petek, in ga potem mi bilo, bo nepreklicno v petek 22. novembra ob 4 popoldne v .gostilni g. Rančin-gerja, z istim dnevninm redom. Opozarjamo vse člane, skupine, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Ker je bil zadnjič zaradi službe zadržan tovariš Žumer, se sestanka sedaj gotovo udeleži sam osebno. Vabljeni! Preserje pri Kamniku Pri našem podjetju se je naenkrat prenehalo z obratovanjem. Le nekaj delavcev je še zaposlenih, visi drugi so že šli na cesto. Vprašanje nastaja, kdaj bodo pričeli z obratovanjem novi laistmiki. To čakanje je za nas težko vprašanje, ker potrebujemo in smo odvisni od vsakodnevnega zaslužka, da lahko oskrbimo svoje družine. Nihče pa od mas, ikar je razumljivo, nima nobenih prihrankov, da bi 'lahko čakal dollige mesece na zopetno zaposlitev. Zato bi seveda nujno želeli, da novi gospodarji podjetja prično čim prej z obratovanjem in nam s tem omogočijo vsakdanji kruih. V težkih dneh brezposelnosti, ki ,ni po naši krivdi, smo se obrnili na centralo JSZ, da nam uredi vse potrebno pri Borzi dela za brezposelno podporo. Dolžnost starega lastnika pa bi seveda tudi bila, da se od delavstva, ki mu je služijo dolgo let, oddolži vsaj s kako pod.poro za čas brezposelnosti pri prehodu obratovanja novih lastnikov. Gesta hvaležnosti in priznanja bi bila tu na imestu. Vse članstvo naše strokovne skupine lesnega delavstva Preserje opozarjamo, da bo v nedeljo 1. decembra 1940 ob 14 v prostorih gostilne Križkar članski sestanek. Na sestanku bomo |ki roča li o akcijah, ki smo jih napravili zaradi -ponovne zaposlitve in o vsem, kar je s tem v zvezi. Vse tovariše in tovarišice prosimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. — Odbor. Mavčiče Poročila se je naša delavna članica tov. Ivanka Jenko iz Praš s sedlarskim mojstrom Francem Suhadolnikom. Visi člani JSZ jima želijo sreče in božjega blagoslova. Trbovlje Posebno obvestilo članom. Po sklepu širše seje načelstva centrale JSZ in tozadevni okrožnici skupinskemu odboru, Vam sporočamo, da je v mesecu decembru t. I. treba plačati dvojno članarino, to se pravi 20 din. Zakaj ta prispevek, dobi pojasnilo vsak član pri svojem blagajniku ali v tajništvu pri odboru. Ta prispevek je le enkratni, katerega prosimo, da gotovo poravnate! — Predsednik. V .sredo 27. novembra bo članski sestanek ob 5 popoldne v tajništvu. Poročali boimo o intervenciji centrale JSZ glede plačanih dopustov rudarjem, kakor tudi o delovanju predstavnikov ■kupine t bratovski skladnici. — Vsak član inaj prinese s seboj člansko legitimacijo zaradi evidence plačane članarine in plačilnih znamk. Blagajnik. Škofja Loka Podpisana se toplo zahvaljujem vsem tovarišem in tovarišicam za podporo t časiu moje bolezni od 26. junija t. 1. Delavci in kmetje, zavedajte se, da je z Vašimi prispevki in Vašo pomočjo ustanovljena Delavsko kmeika zadruga v Zagorju Prodajalne Zagorje-Čolniče Vam preskrbijo vise potrobilo in vse Vaše odvisne pridelke odkupi jo ipo n a j v i š j i ceni. Delež 20 din — pristopnina 10 din. Pridobivajte člane! Ustvarjajte si bodočnost! MAH OGLASI P OS AMEZNA BESF.DA 50 PAR LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styriac, »Austrodaimlerc in kolesa drugih znamk daje po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobn 11* do sedaj. Izrekam vsem iskreno zahvalo in naj jim Bog stotero povrne. Obenm pa toplo priporočam vseon iti-stim, ki' so brez delavske zavesti, naj se pridružijo organizaciji, da bo res vladala pri delavcih skupnost. — Buh Justina, delavka v škofjeloški predilnici. Maribor V soboto 23. novembra bo širša seja tekstilne skupine ob 16 v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Sotina ulica 9-111 (Delavska zbornica). Ker se bo na tej seji še zbral nov material za ipolndtev osnutka nove kolektivne pogodbe za tekstilno stroko, je udeležba za vsakega tekstilca strogo obvezna. Vsak ponedeljek ob pol 7 zvečer je sestanek organizacijskih zaupnikov, zaposlenih v podjetju »Vesna« akumulator. Udeležba strogo obvezna. Ostali organizacijski zaupniki po tekstilnih podjetjih naj se tudi drže točno sestankov enkrat tedensko, kot smo že priobčili v zadnji številki »Delavske pravice«. Stahovica pri Kamniku V nedeljo popoldne ob 2 smo imeli v gostilni pri Brodniku članski sestanek. Na ta sestanek je prišlo lepo število članov in še nekaj zavednih članov iz Črne. Gostilniški prostor je bil poln. Obravnavali smo tekoče zahteve. Na sestanku je govoril tudi tov. Žumer iz Ljubljane in v svojem govoru podčrtal važnost strokovne organizacije in delavske zavesti. Govoril je tudi o zelo potrebnem tovarištvu med delavstvom, ki je prav v teh časih nujno potrebno. Nič kaj lepa bodočnost se nam ne obeta in bojimo se, da nas bo v zimskih mesecih zajela brezposelnost. To vprašanje nam dela veliko skrb in s strahom giledaano v prihodnje dni. Celje V sredo 27. novembra, bo ob pol 8 zvečer v naši sobi članski sestanek, na katerem bo predavanje o mizarskih izpitih odnosino pripravali nanje. Podano bo tudi poročilo o gibanju za siploS.no zvišanje plač mizarskemu delavstvu. Udeležite se vsi in točno! Domžale V nedeljo 17. novembra smo imeli širšo sejo oblačilne skuipine. Razpravljali smo o .našem težkem položaju v tovarni. Kljub napornosti našega dela smo bili z banovo uredbo potisnjeni v najnižji mezdni razred, da bo pa mera zvrhana, je še podjetje začelo vštevati težko priborjene draginjske doklade v minimalne mezde. Da svoj položaj popravimo, se moramo trdino okleniti organizacije, onemogočiti med nami pijavke, ki naši skupni borbi največ škodujejo, iztrebiti iz naših delavskih vrst brezbrižnost in mlačnost. Opozarjamo vse tovariše, da se v prihodnje resneje zanimajo za našo slkup-no stvar, ker bodo s tem koristili samo sebi. Če pa bodo ostali itak i, kakršna je večina danes, pa boljšega položaja prav za prav miti ne zaslužijo. — Naša skupina je tudi poslala centrali v obrambni fond po 5 din za vsakega člana, to je 170 din. Bled Naša gradbena skupina je začela, s polno vnemo z organizacijskimi in strokovnim deloim. V nedeljo 17. t. m. smo imeli sestanek. Centralo je zastopal tov. Grošelj, ki je poročal o potrebi strokovne organizacije. Govoril je tudi tovariš Kužmar Simon, ki je omenjal brezpravnost blejskih delavcev, dokler ni bilo organizirano. Dalje je poročal o borbi JSZ za zboljšanje položaja blejskih gradbenih delavcev. JSZ je dosegla v tej bonbi uspeh ter je bil Bled preveden v 1. razred gradbene kolektivne pogodbe. Sedaj se tudi izvaja gradbena kolektivna pogodba na Bledu. Kjer bi kateri podjetnik pogodbe še ne izvrševal, bo organizacija takoj storila potrebno intervencijo. Tudi pri gradnji kraljevega dvorca Suvoibora bodo delavci plačani po kolektivni pogodbi. — Na sestanku je bil izpopolnjen odbor blejske JSZ, ki je sledeč: Predsednik Žvab Jože. podpredsednik Borštmar Ernest, tajnik Žumer Franc, blagajmik Mužan Jakob; v odboru so še: Novak Stanko, Poljane Jože in Kunvp Ivan. — V hiši predsednika tovariša Žvaba, Mlimo, bo imela organizacija svojo poslovno sobo. Tovarišu predsedniku so delavci kakor centrala za to zelo hvaležni. V nedeljo dne 24. t. m. bo ob dveh popoldne v tej sobi pri tovarišu Žvabu širša seja odbora, na katero naj pridejo tudi člani, ki želijo, da se izvrši zanje intervencija. Rače Kakor smo zadnjič poročali, je skupina dolžna članarino že za nekaj mesecev nazaj in to kljub teinu, da smo zamudnike opomnili, da izpolnijo svojo dolžnost, je bilo brez uspeha. Zato smo se odločili, da bomo prekinili s .pošiljanjem časopisa »Delavska pravica« in dk a ter im članom ter jih izključili iz seznama članov. Člani se ne zavedajo, da delajo le v svojo zgubo, ker me plačujejo članarine in ne izpolnjujejo svoje dolžnosti do organizacije. Namesto da bi zagovarjali svoje pravico in stališče, jih še pomagajo teptati ob strani kapitalizma, češ: kaj boste z organizacijo, saj vam ne pomaga nič, saj ni videti uspeha. Ko bi zasledovali delo organizacije in prebirali naš strokovni list, bi spoznali, da je organizacija tista sala, tista moč, ki pribori delavcu pravico, ki olajšuje bedo tako, da pride delavec tudi do svojih zahtev in pravic, laki pa, ki se nočejo Zavedati svoje dolžnosti, je bolje, da so tiho in potrpežljivo trpe, če jih bije kapitalizem in jim krati privice. Tak ni vreden, da se imenuje delavec, ker je le kapitalistova desna roka, ki pomaga samega sebe ubijati. Takim bi rekli, da se jim prav godi, če me dobe tisitega, kar jim pripada. Še nekaj: Marsikdo tudi misli, če plača članarino, da je izpolnil vso svojo dolžnost. Žalibog se tudi tak bridko JčoCedacceU ic 'ztjpošel! Zato takoj sporočite, koliko novih koledarčkov še potrebujete, prav tako tudi takoj vrnite koledarčke, kolikor mislite, da jih ne boste mogli razprodati — d« moremo ustreči mnogim naročilom in pripraviti drugo izdajo koledarčka! Noben koledarček ne sme ostati neprodan! Za prodane takoj pošljite denar centrali JSZ. vara. Zaveden in pravilno vzgojen član je tisti, ki kljub vsemu pomaga organizaciji s svojim delom in svojim znanjem ter spodbuja tudi druge k delu za delavske interese. — Tovariši in člani! Bodite kakor en mož, kakor en delavec, ker boste s tem dosegli gotovo uspeh. V ta namen simo se odločili, da bomo prihodnje leto. izvedli volitve obratnih zaupnikov i,n sklenili tudi kolektivno pogodbo z našim podjetjem. Zatorej ne bodite figu-nio/je. ampak pravi delavci! tmrm Jlepe tisJzoaine \ (Ml VAM OSKRBI SOLIDNO mm \ K- IN POCENI »UH ZADRUŽNA SiiujJS TISKARNA IJttEl LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 17 £Žafri&kL Jugoras in HRS. V »Jugosiovemskem rad.nikiu« in »Hrvat.skenn radnilku« se nadaljuje zelo zanimivo in zabavno razpravljanje o Jugorasu. »Hrvatski radnik« pravi, da ni mogoče sodelovanje med HRS-som in Jugorasom iz dveh razlogov: »1. Ponavljamo in ostajamo pri naši trditvi, da Jugoras ne predstavlja delavstva niti delavskih interesov v nobenem delu te države. 2. Da se ta organizacija vzdržuje od zgoraj iter naj služi osebnim interesom ... Ponovno poudarjamo naše upanje, da bo srbrtki delavec zinal nekoč raztrgati suženjske verige, ki imu jih je nadel ne samo kapital, ampak tudi razne navidezne organizacije, in da bo ustvaril svojo narodtno organizacijo,^ tki ibo do-stoj.no zastopala njegove interese in ki mu bo prinesla poleg svobode tudi mogooost človeka dostojnega življenja. Pravi srbski delavec — a ne neka gospoda ali pokvarjeni delavci, ki so zaradi osebnih koristi izdali svoje tovafiše in delavsko borbo — bo vedno našel v hrvaškem delavcu prijatelja in brata, ki bo pripravljen, da združi svoje sille za blaginjo delavcev v državi.« Še malo Jugorasa. »Jugoslovanski radnik«, glasilo Jugorasa, T’51rT2®a T 116. številki: »Predstavniki IIHo-a so tretjič razdejali naše prostore. H Ko je podedoval staro taktiko komunističnih plačancev in vrši pogoste napade na redni ustroj zakonitih l.n konstruktivnih delavskih organizacij. Pred nekaj meseci so trabanti te skupine napadli našo podružnico v Slavonskem Brodu, in ko nikogar ni bilo v prostorih, razdejali opravo in zbežali. To so storili tudi pred nekaj dnevi. To je tisti Hrvatski radnički savez, ki si uipa Jugorasu kot predstavniku delavskega nacionalizma v tem delu Evrope, brati lekcije in mu celo držati .moralne pri- dige. Odklanjamo, da bi govorili enakopravno z neko tako skupino, kakor je HRS, ki se peča s talko nedostojno obrtjo ...« Prosimo »Slovenskega delavca«, da te skromne -ugotovitve prebavi im zopet napiše uipapoln sestavek o troedinem nacionalnem delavskem »pokretu«, ki naj bi ga sestavila HRS in Jugoras s svojim repkom ZZD. Delavski koledarček je zaenkrat poišel. Na naročila, ki so došla pravočasno, smo vsega razposlali. Prišlo pa je sedaj inekaj novih naročil, kar je znak, da je koledarček zelo dobrodošel in da tudi po obliki in vsebini odgovarja. Tem novim naročilom pa bomo lahko ustregli v kratkem, ker bomo koledarček ponatisnili. Počakati bomo morali toliko časa, da dobimo vsa nova naročila skupaj in bomo videli potrebno število ponatisa. Nič kaj mi prijetno, če nam odvisni izvodi koledarčka ležijo v zalogi, pri tem pa moramo mi vsak izvod plačati tiskarni. Tovariši, smatrajte v.sa nova naročila za obvetzmu. Vsak kdor ga bo naročil, ga bo moral vzeti in plačati. Zato pa hitro, poagitirajte med člani in prijatelji za naročilo na koledarček in nam naročilo činiprej pošljite! ^“PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani, Mlkloftičeva cesta ‘2*2-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Mlkloftičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon fltev. 4948. Številka poSt. čekovuega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List urejuje in z.anj odpotarja Tone Fajfar ▼ Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko ?jmer, Ljubljana. Tlaka Zadruina tiskarna r. z. * o. z. v Ljubljani, Tyr8eva o. 17 (Maka Bleje*)