f List 38 i <1 * rp v • lecaj XLVII. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeinane za eelo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 18. septembra 1889 Obseg: Naznanilo vsem udom, ki žele sadnega drevja iz družbene drevesnice. rodopisni obrazi. Naši dopisi. Novičar. Globoko oranje Zemljepisni in na- Gospodarske stvari. Postojina, Radeče, Ribnica, Senožeče, Vrhnika Naznanilo vsem udom 7 žele sadnega nog, Vipava in Zatičina. . Podružnice ? Brdo Cerknica Bistrica ljub drevja iz družbene drevesnice. Na podlogi ukrepa na družbenem občnem zboru za ljanska okolica (občine na barji), Krško. Novo mesto j Radovlj Ud j teh Trebnje niso še izjavile se glede letnine podružnic naj povprašaj pri svojem pred 1888. rine 23. maja t. 1. in z ozirom na svoj ukrep z . septembra t. 1. javlja podpisani odbor vsem dne udom: sedniku. ali misl ter podružnica prihodnje leto kaj podjeti sadnega jesen. Vsak, ki ostane družabnik v 1. 1890., lahko dobi drevja iz družbene drevesnice uže letošnjo velja celo letni rabila polovico letnine. Ce predsednik to potrdi, naredba št. 6. Nasproti pa bode odbor zahteval od podružnice, in dotični udje bodo imeli pravico dobiti 5 dreves brezplačno Udje podružnic v Kočevji, Loži in Tržiči ter . Ker bode podpisani odbor dajal jeseni drevja le na račun 1. 1890., zato bode zvršil le one naročitve, katerim bode pridejana letnina za 1. 1890. ali pa potr- tudi oni udje ljubljanske okolice, Ljubljane in zunaj de žele, ki niso še uvrščeni v nobeno podružnico, bodo 1. 1890. celo letnino plačali podpisanemu odboru in bodo dilo podružničnega predsednika, da je letnina za leto 1890. plačana. Kdor si naroči drevja uže to jesen, nima pravice naročiti si leta 1890. ga po znižani ceni tudi spomladi imeli zato pravico dobiti po 5 dreves brezplačno. . Naročila za drevje spomladi vzprejemala so bodo uže sedaj, in sicer do 15. marcija 1890. 1. Pogoji veljajo gori navedeni da ni pridejati izkazila o pla- . Ker mora odbor skrbeti, da dobode vsak ud iz prva določeno število petih dreves, zato bode vzpreje-mal to jesen izključno naročila samo na 5 dreves za vsakega uda. čani letnini za 1890. 10. Za spomlad ni število dreves, katero lahko en ud naroči, določeno, kar je čez 5 dreves, je cena za vsako drevo sicer ista, t. j. 20 kr., a posebe je plačati Ker bode jeseni skoraj gotovo malo naročil, po kr. za zavoj vsakemu drevesu. zato bode odbor poslal drevje vsakemu naročniku posebe neposredno, a stroške za pošiljanje moral bode vsak naročnik sam plačati. 5. Ako bode spomladi še dovolj drevja, imeli bodo 11. Po 15. marciji 1890. naznanil bode odbor vsakemu naročniku, ako bode drevja zmankalo, za koliko mu bode število onih dreves, kar jih je čez 5 naročil skrčil. 12. Po 15. marciji ima odbor pravico prodajati ne i jesenski udje naročniki še vedno pravico, da si ga ku- naročeno drevje tudi neudom po deželi po 30 kr., zunaj pijo po znižani ceni. dežele pa po 40 kr., poleg pristojbine za zavoj. Udje vseh onih podružnic, katere so se izjavile 13. Vsi udje, ki plačajo gld. letnine, morejo da si pridrže polovico letnine, kakor dosedaj za svoje sicer dobiti drevja po znižani ceni, brezplačno pa ne. namene, dobe jeseni po 5 dreves (visokodebelnih, starih, s podlogo vred 8 let starih), po 20 kr. eno. let Te podružnice so: Bled, Kamnik, Kostanjevica Bohinj, Kranj 14. Vsem naročilom je pridejati pristojni znesek v denarji, drugače se naročilo ne zvrši. 15. To jesen in prihodnjo spomlad dobiti 5 Boštanj, Idrija, Jesenice, Logatec, Metlika, Mokro- samo jabolčnega in hruševega drevja. Pleme in ■ t Ti^V 298 onim peterim drevesom, do katerih ima vsak ud pravico, Z velikim haskom orjejo takšni gospodarji globoko svoj< določi odbor. Kdor bode več naročil, sme si pleme in njive ter se drže sledečega kolobarja: krompir, jarina vrsto čez to število naročenega drevja izbrati. Prihodnjo krompir, jar z deteljo. Pri takšnem kolobarjenji kaže zimo bode odbor izdal zapisek (katalog) v družbeni dre- njivo takoj 25—30 cm. globoko vzorati. Orje se pa je vesnici vzgojenega drevja. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Ivan Murnik s. r., seni za prvi krompir kar najbolj mogoče globoko, pa s plugom, Kateri zemljo dobro obrača. Kajti le, če plu cr o spodnje plasti meče na površi hasni globoko oranj predsednik. Gustav Pire s. r., tajnik. ker zrak prst novo razkroji in stori rodovitno. Da bode oranje dobro opravljeno, svetovati je četverjad napreči. Ni se pa treba ustrašiti, ako vzorana njiva ueprijetno v oči bode. Ko bode krompir pospravljen, bode tudi njiv lice prijaznejše. Za krompirjem pride na vrsto oves tudi tam, koder sejejo sicer ječmen. Zemlja ni še za ta sadež Globoko oranje. Ni dvomiti, da je povprek bolje globoRo orati nego na plitvo. Toda ljudje globoko oranje premalo cenijo. Zlasti v sedanjih slabih časih bi kazalo kmetovalcem vse poskusiti, da pomnožijo pridelke svojih zemljišč. Globoka brazda bode zmerom z ozirom na pridelek bolj ugajala nego plitva. Tega se lahko prepričamo, ako pogledamo na žita in okopavne sadeže po njivah, globoko oranih. Čim globlje je orana njiva, tem laglje in hitreje morejo rastline s svojimi koreninami prodirati. Korenine imajo zopet še drobnejše koreninice, po katerih rastlina srka pripravna. Za drugi krompir treba zopet jeseni enako globoko orati. Sledi pa potem jarina z deteljo. Kdor jej hoče še nekoliko pomagati, naj spravi na njivo, predno prvokrat vlači, nekoliko apua ter ga razgrne po krom-pirišči. Vlačenje z brano in naslednje okopavanje krompirja pomeša apno prav dobro z njivsko prstjo, iu detelja prospeva izvrstno. Tako delajo v saksonskih gorenjih Lužicah in so prav zadovoljni z uspehi. Koder pa gospodarji ne žgo žganjico in sploh po manjših gospodarstvih, ravnajo pa nekoliko drugače. Jeseni orjejo globoko. Spomladi vsejejo oves ali nasadijo krompirja. Po zimi ostane globoko vzorana njiva, kakor je bila jeseni. Nekateri raztrosijo še jeseni gnoja po iz tal svoj živež. Delovanje bode olajšano, ako je zemlja globoko vzrahljana. Po tem pa lahko razumemo, zakaj rastlina tem lepše raste, čim laže ji korenine prodirajo vzorani njivi, kar razkrojitev na površino vzoraue zemlje močno pospešuje. Na ta način dosežejo namen najhitreje. Njiva je kmalu zelo zboljšana. in se razraščajo. Krepka rastlina pa laglje prenaša vre- Sedaj pa hočemo razjasniti drug način, po katerem menske in druge nezgode. Globoko orana njiva zadržuje je ravnati, kedar treba njive globoko orati ter tako vlago in suša jej ne škoduje tako hitro, kakor plitvo zboljšati. Postopati je polagoma. Dežnica leze • « oranim. Globoko orane njive pa tudi preveliko mokroto »kozi površino na dno iu jemlje s seboj mnogo njivi hra- hitrej poskrijejo v mljo nego plitvo orane. Kedar uilnih tvarin, ki se rajo po spodnjih plasteh zemlje plug globoko reže, meče spodnje plasti, na katere ni še iu sicer uajbolj v ilovici. Zatorej nahajamo v težki zemlji vplival rak na površino. Tod se plasti razkrojij in njih rodovitne tvarine pognoje njivo. Zatorej mora vsakemu razumniku biti jasno, da je globoko oranje koristno. Vpraša se torej, kako se to najlaže stori ! Vse rastline ne uspevajo precej v novi zemlji. Zatorej treba dobro odbirati, da začnemo s takšnimi, katerim ugaja noviua. Najbolje je saditi tako zvane okopavne sadeže, namreč krompir, repo, zlasti pa korenje. Korenje rodi izvrstno v globoko orani zemlji, ter nič ne dene, če je iz globočine na vrh vzorana zemlja še precej neposredno pod zgornjo plastjo še drugo plast, katera je bogato napojena z guojili, po več palcev na debelo. « Ta plast postane sčasoma, ko plug nad njo reže, jako trdna. Korenine naših navadnih rastlin prejemljejo tudi vsled tega le malo hrane iz nje. Zatorej kaže globoko orati, da ta trda plast pride na površino ter se ukoristi, kakor je prav. Orje se naj v ta namen 5—b cm. globlje nego je navada, pa vselej pred zimo. Ako smo torej letos 8 cm. ^ loblje orali nego poprej, smemo pri Tako azkroj Tudi ogršica ljubi globoko vzorano zemlj ter izvrstno prospeva uže Isto velja zastran ovsa Vendar ne kaže vsake njive globoko orati. Poprej treba dobro preiskati, kakšna prst se nahaja v globočini, to hodnje leto plug samo 2 cm. niže spuščati. Tako pro diramo od leta do leta globlje v spodnje plasti, dokler ne dosežemo popoluoina svojega namena. Pri drugem načinu torej napreduje vse prav počasno. Zato priporočamo prvi način, po katerem se hitreje bližamo svo- pa zvemo najlaže z vrtanjem in prekopavanjem. Glina, jemu namenu. ilovica i pesek 5 prod itd. vse to vzorano ter na površino Zlasti po težkih zemljiščih kaže globoko orati, in vrženo bi njivo le skvarilo, pa ne zboljšalo. Ilovico mo- srečni uspehi ne bodo izostajali. Ako še po vrha po- tam brezskrbno mešati z njivsko prstjo, koder trosimo apna aii laporja, dobimo veliko več in lepših rajo jo prst nastala iz nje. Gospodarji žganjarji sadijo mnogo pridelkov. Mnogo je še takšnih gospodarjev, kateri mi krompirja, ker ga potrebujejo za izdelovanje žganjice. slijo ? da zastonj živino mučimo z globokim oranjem * 299 haska pa ni nobenega. Naj torej sami poskusijo, in pre- rimsko moč. Zginila je rimska slava, rimska država pričali se bodo ter zaporedoma povsodi globoko orali, kakor da jo je kdo čez noč s sveta zvel, ali koder kaže. Globoko oranje za prospevanje vseh pridelkov daj nam mnogo poroštva rimske kulture ni moglo niti barbarstvo več plodov uničiti. bodi leto sušno ali mo- Seme te kulture je palo v dobro prst ter je tu skrivaj krotno. Vsak kmetovalec nai bi torej tako globoko oral klilo, dokler je dobilo božje svetlobe, da se razvije v kakor dopuščajo svojstva njegovih njiv. nova debla. V tem tožnem času je posijalo človečanstvu Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi solnce zopet z vzhoda. Z onih istih krajev, s katerih je pred stotinami let prišla prva kultura v Evropo, posijali so vnovič žarki rešitve. Iz semitskega naroda je prišel Zveličar sveta, čegar nauk je obličje zemlji spremenil. Rimsko gospodstvo je z seljaka in pastirja napravilo pravega roba, a krščanstvo je vzdignilo siromaka in seljaka na Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 127. Širjenje rimskega sadja. Sadjarstvo v poznejših časih. človeško dostojanstvo. V blagotvornem tem delovanju je sprejela nova vera ostanke rimske kulture kot svojo dedščino in jo čuvala in njegovala kot svetinjo. Dokler e zunaj bučalo barbarstvo, za toliko časa se je znanost skrila v samostansko izbico, in tudi vse veje gospodarstva so se stisnile ob samostansko zidovje. Samostanci so sami zavihali rokave, polje orali, trs vzgajali Kedar so začeli Rimci svoje gospodstvo preko Alp nosnike zasajali in divjake cepili. Samostani ? so sadu-bili prenašati začeli so tudi vse pridobitve svojega kultur- često edina učilnica, kjer se je mogel narod poučiti v nega dela v srce Evropi vlivati. Rimci so raznesli in boljšem in naprednejšem gospodarstvu. Najlepše sadno zasadili trsje po ugodnih krajih, in so učili ljudi kako drevj je raslo pri samostanih in mnogo plemenito se vino prideluje. Na tem potu premljalo trto cela vrsta žlahtnega sadj Prva emlja, ki je dobila najlepše ima še dandanes samostansko ali cerkveno ime. Tudi na Švedsko so prinesli samostanci raznega darove z Italije, bila je Galija, današnja Francoska Kar sadja iu še dolgo pozneje so ostali samostani glavni je nekdaj bila Grška Italiji, to je sedaj postala Italija uzor sadjarstvu. Tako je glasoviti samostan Chartreu pri Galij Razen hrušk in jabolk, kakor se sodi Galij ni Parizu učinil za sadjarstvo več, kakor bodisi kdorkoli na imela drugega boljš dokler ni prišla v dotiko svetu. S samostanskega zidovja se je razširilo sadjarstvo z Italijo. In sedaj se je razširilo rimsko sadje brzo po ' po vsej zemlji, in tako je žlahtno sadno drevje začelo Galij 5 in se je tu bolje požlahtnilo. Omenja nam uže cve8ti in roditi tudi po kraljevskih, plemiških kmečkih Kolumela, da so breskve v Galiji najboljše ka jih je Tudi pozneje je Francoska najlepš breskev vzgajala. ajžlahtnejše vrste vrtovih. Ljubitelj in aruhi sadjarstva so se jeli mno Mnogo francosko opisu z onim sadje ki ga Plinij v Italiji omenja se zlaga po in med njimi moramo kot najzasluženejšega omeniti žiti Karola Silnega ovih gospodarstvenih spisov vi dimo, koliko se je za sadjarstv trudil, koliko dreves je Rimski vpliv je seg z Galij na Angleško, in uže dal zasaditi ojiti. In njegov izgled je mnogo vplival Tacit spominja 5 da zemlja in podnebje v Britaniji ugaja Naposled moramo omeniti tudi križarskih vojsk > ki so kej vrsti adj razen trsj in oljiki. Žlahtne črešnje, Evropo z vzhodom v dotiko spravile. Z Azije so takrat žlahtnega sadj ki jih je Luku! v Rim prinesel, dospele so 120 let po- prinesli mnogo zneje uže v Britanijo, pa tudi jabolka, kakor se zdi, 8ama imena nekaterega sadj kakor nam to pričajo prinesli so Ri na Angleško. Kedar so Rimci prišli v Za požlahtnenje in razširjanje sadja se j učinilo današnje novnikih nemške kraje, našli so uže pri tamošnjih sta- v novem veku največ v Francoskej ali bilo je pred kot ne drob kajti svoj najlepše sadj j Tacit ga ne hvali. Sodeč po nemških imenih, gotovo so tem prva na svetu Francoske imamo in tudi danes še je Francoska v gore omenjenega samostana in z Nemci uže davno jabolko poznavali dočim so črešnje, montreuilskih vrtov se je razširilo najfinejše sadje po odRimcev prejeli. Pod rimskim y8ej Evropi. Ljudevit XIV. je naročil svojim poslanikom breskve, hruške in slive gospodstvom se je tu vse bolje širilo in razvijalo sad- da pokupij 9 po Evropi najboljše sadje in pošljejo na jarstvo, in najstarejši kazni proti poškodovanj nemški zakoni uže vsi navajajo Francosko. Skrb za to sadj poveril glasovitim sa sadnih dreves. Tudi po naših mostancem. Vrtnarji kralja Ljudevita XIV. so vzdignili krajih je rimsko gospodstvo uvelo razno sadj sadjarstvo do prave znanosti 9 m apisali so uprav kla Med tem ko rimsko gospodstvo s svojim veli siških del o sadjarstvu Francoska se je osobito odli čanstvom in sijajem obsevalo malone vso Evropo za v lekel se mu uže v srce črv, ki ga je čimdalje razje- kovala s požlahtneujem hrušk, in zato je vzgojila največ najlepših vrst, katere so se po vsej Evropi udomačile in dal Veličaustveno deblo rimske kulture se je začelo su to so nava pod francoskimi imeni Razen Francoske šiti in pojedine veje polagama odpadati, lila še divja krdela v Evropo, začela preganjati mirna poljedelska plemena, in ta burja in to gibanje je shrhalo zemska veliko storila za vzgoj sadjarstva tudi Nizo a temu je največ šlo na roke blago podnebj in plodna zemlj so se razvile premnoge vrste jabolk in hrušk 9 češenj in breskev marelic in sliv, pa drugega Pa tudi ročati v Nemškej in v Avstriji se je vzdignilo sadjarstvo naslednji nasvet: n V zadnjih dveh stoletjih tako, da mnogi sadjarstva lepih prihodkov. (Dalje nasl.) kraj posestrime zbornice podpira Slavna zbornica naj prošnjo imajo od vinskem ministerstvu." pri visokem c. kr. trgo Predlog se je sprejel. VIII. Gosp. zbornični svetnik roča, da se Filip Zupanč po trgovinska in obrtniška zbornica obrnila da se premenil konkurzni red Trgovinska in obrtniška zbornica. do visocega c. kr. pravosodnjega ministerstva s prošnjo, Poslala je to prošnjo Premembe, katere želi lednjega: tudi naši zbornici, omenjena zbornica podp tičej se (Dalje.) Ves konku imetek realizuje se koj po otvo VIL Gospod zbornični svetnik Filip Zupančič po roča, da se je trgovska in obrtniška zbornica v Gradcu obrnila do zbornice z dopisom, v katerem ntvi konkurza potom sumarične, oziroma ki jo je pričeti uradno: izvršbe omenja da Opusti se je c. kr. trgovinsko ministerstvo pričelo razpravljati z ogrsko vlado o načrtu zakona, po katerem naj bi uradni merosodni štempelj jedne državne polovice imel v ozemlju druge državne polovice jednako veljavo. Te razprave zasnovale so se pred letom dni, danes imetja postaviti upravnika konkurznega Konk imetka porazdeli sodiš pasiva likviduje se in skupilo od v dosedanjih oblikah sodne po- razdelitve premičnega ali realno eksekucijske skupila Meja za uporabo tega skrajšanega konkurz ne ve še nihče bode Ogrska volje, kreniti na pot prijateljskega sosednega občevanja, ter to storiti, kar postopanja da bi konk mogl se ustanoviti pri 25 000 gld tako izvršuje inozemstvo brez vsakega protislovja, brez vsa- temu 8kra.jšauemu postopanj imetki izpod 25.000 gld. bili podvrž kega premislika že od zdavnaj, ali pa bode na svojem trdovratnem avitskem stališču vstrajala Velike gospodarske koristi od takega zlaj konku ki jih je pričakovati To negotovost je teško prenašati. Graške zbornice treba pobliže o postopanj ni jih okoliš zanima se zvedeti kdaj in kako se bodo končale bistveno etljevati; s tem bi dosegli, da bi se okrepil personalni kredit na kateri se pač razprave, z Ogrsko pričete. Živahno občuje z Ogrsko in aanes z večiue opira promet. Hrvatsko in zaradi tega utegne biti prisiljen, podvreči Odsek se sklada z nasvetovanimi premembami, ker se ogrskemu merosodnemu štemplju ter plačevati včasih bi 86 s tem skrajšalo postopanje pri malih konkurzih in občutno visoke kazni tedaj konkurzna razprava tudi ne prouzročila toliko Vsled tega obrnila se je graška zbornica do trgo- troškov> kakor doslej navadno vinskega ministerstva s prošnjo, naj skrbelo, da se n Slavna zbornica naj podpi Vsled tega nasvetuj prošnjo trgovske in obrt s temi razpravami podviza in skrbi za njih povoljen niške zbornice v Lincu pri visokem c. kr. pravosodnjem uspeh, da se odstrani stališče urejeno občevanje. Ogrske, ki le ovira ministerstvu Predlog se je sprejel Utegne li c. kr. ministerstvo izprevideti iz razprav, 0 naslednjem dopisu c. IX. Gosp. zbornični predsednik Vaso Petričič poroča U da ogrska vlada ni volje poštnega nadkomis za nehati od svojega posebnega Kranjsko: stališča in priznati avstrijski merosodni štempelj, prosila K Dostavljanje pisem v Ljubljani ima to slabo stran je graška zbornica, da v interesu prebivalstva potem da 8e pisma, ki sem prispevajo s poštnim vlakom štev astopi jedino pravo pot, namreč da ravno tako odmeri kakor Ogrska nam meri štempelj za neveljavnega v Cislitavij kakor j in 10 našajo skup da proglasi ogrski merosodni 4. uri popolud poštnega urada še-le ob te da jih adresati na tak način da ravno tako bito ki stanujo dalje, dobivajo precej pozno je to storil ogrski prometni minister v svojem da se pisma, dohajajoča v Ljublj z razpisu od 14. aprila t prisili železnice, da ne sprej kom štev 1715 (prihod v Ljublj ob mejo nobene, bodisi prazne ali napolnj posode 5 z ogrskim merosodnim štempljem. Zbornica graška vabi zbornico, da podpira nje korak pri vladi, ako se sicer njenega okoliša. Morda se posreči popoludne) in pošto iz Lukovice (prihod v oso dalje vla- uri ol minut qo ob ujskim L j ubija to sklada z interesi z druženim močem izposlovati ugoden doseže preobrat, da se pravilno občevanje s sosedom ako . uri 40 min. popoludne,) naposled z brzovlakom štev. , mor jo šele drugi dan raznašati. Ako že pisem, ki prihajajo z brzovlakom v Ljub-bljano, ni lahko mogoče dostaviti istega dne z oziroin vsaj se bode odstranila fikcija, kot da bi si bili obe da se pa ne, na večerno urj, osobito po zimi to je zelo neprilič polovici države druga proti drugi več proti inozemstvu. pisma od omenjenega gorenjskega vlaka in od nego inozemstvo lukoviške pošte, četudi pridejo v Ljublj Ker so razmere Kranjske jednake popoludne, dostavljajo proti 5. uri razmeram 80 sednjega zborničnega okoliša graškega Ogrski nasproti ter je tudi v interesu premeta, da se ta stvar pravično nepriličneje še le drugi dan, kakor tudi da uredi zato si tudi odsek šteje v dolžnost, toplo pripo (prihod v Ljublj . uri popoludne pisma od dunajskega poštne je se vlaka od uri kega minut opoludne) šele po pismonosci zajedno s pismi od tržaš- poštnega vlaka (prihod v Ljublj ob uri 301 rain. popoludne) dostavljajo adresatom. Rečene nepri- sedanj« ličnosti prihajajo največ od tod, ker je premalo pismo- Češkim vlade glede poravnave med narodnostima noscev, a prevelik okoliš adre*atov, Katerim se morajo vsak dan dostavljati pisma. slogi je moč, „z združenimi močmi je geslo cesarjevo in to je tudi > na to namen sedaj že nad desetletne politika Taaffe-jeve v Avstriji sploh in izre Poštni urad za pisma ima danes 10 pismonoscev. koma glede Češke. To politiko odločno Ti pismonosci dostavljajo trikrat na dan pisma po vsem pira tudi večina zastopnikov mestu njega predmestjih. Pri prvem dostavljanj češkega ob stvom Riegerjevim, enako v državnem uri zjutraj raznesti je treba dokaj pisem in poštnih zboru in dosledno pod-naroda pod vod-kakor v deželnem nakazn c na vse strani in pismonosci se morajo kaj po- , da spet o pravem času pridejo v urad, da se truditi lotijo drugega dostavljanja ob uri dopoludne (naglič iz Trsta). To drugo dostavljanje vzame takisto dosti časa in ker pismonosci vendar morajo imeti nekaj od- , ni jim mogoče tako hitro prihajati v urad, da bi mogli takoj, ko pride Da je temu tako, pričajo ravno sedaj zopet tekoče razprave med knezom Jurjem Lobkovicom in pa knezom Aleksandrom Schonburg-om zarad vstopa nemške manjine v deželni zbor. mora in ker morajo opoludne iti k obedu Nihče sicer ne dvomi da tudi te poskušnje čeških zastopnikov ostanejo brezvspešne, ker je gotovo da se dunajski poštni vlak raznesti ves materijal, ki dojde ž razbijejo nad njim. Iz tega uzroka raznašajo z.jedno pismo dunaj skega in tržaškega poštnega vlaka. nespravljivostjo nemških v to vendar pa služijo tudi te poskušnje stranski svet zopet sprevidi, kedo je tega kriv, da na zastopnikov da ves nepri urad Ker je torej nemogoče povrniti se pravočasno v rodi avstrijski ne pridejo do zaželjenega miru da bi prejeli in raznašali vlaka in lukoviške pošte pisem isti dan. pisma od gorenjskega Kralj češki bival je nekaj dni na zemlji sprave češki. zato izostane dostavljanje teh osebno priporočal je pri vsaki priliki adnjih dni vsim zopet spravljivost in miroljubnost, ker oba naroda sta Ako poštni urad imel primerno mnogo pismo noscev potem bi se utegnilo odpomoči na ta način da njegovemu narodu pri srcu enako blizo, na češki zaprisegel je novoimenovanega emlj Češko bi pismonosci dostavljali pisma v dveh skupinah, jedna dosti, z vsemi silami skupina vsa pisma od dopoludne, druga pa od poludne. vse to seveda, je bilo Dokler pa ni dovoljnega osobj da nič storiti y in zunaj glasilo domovi in jaz bi vendar rad poskusil vsaj nekoliko odpomoči, cesarja za kralja Češ k svojega namestnika za lemški opoziciji povoda z sredstvi zaveznikov svojih doma napadati to, kar se je takoj raz- : kronanj a kot program novega namestnika in sicer tako, da bi se pisma z Dunaja in iz Trsta do stavljala ločeno koj po prihodu poštnih vlakov in da novega raznetil se ogenj v sovražnem taboru, se z dostavljanjem pošte iz Trsta ljanj spojilo tudi dostav materijala z Gorenjskega in iz Luiovice Ta načrt dal bi se izvesti ko je pred malo dnevi poslanec dr. Zucker v voliluem shodu in v navzočosti dr. Rieger-ja razpravljal predmet kronanja, gotovo ne toliko iz dejansko praktičnih nzrokov, materijala od tržašKega nagliča moglo opustiti in ako ako bi se dostavljanje kakor zato, da bi mladočehi staročehom ne mogli oči se ta materijal mogel skup vlaka doslei O delek s pismi od raznašati. Potem bi pismonosci dunajskega » urejevali materijal, o zjutraj > kakor i k 2 tati malomarnosti nasproti državnopravnemu stališču. Ta govor pri volilnem shodu pa je bil za češko- nemške in pa nemško-liberalce liste sploh povod k ve uri moral bi jeden od- likanskemu kriku. Prav tako pismonoscev prevzeti dostavljanje pisem jajočih s prvim nagličem j doha listi na ogrskim začeli so tuliti zavezni in nemškim iz Trsta in s prvim poštnim vržencev, ki tako Svojat levičarskih Pri vlakom z Dunaja, drugi oddelek pa bi moral dostavljati sistematično skrbi za narodni razdor okolo ure popoludne pisma ki vlakom iz Trsta dohajajo s poštuim z Gorenjskega in s pošto iz Lukovice (Dalje prihodnjič.) v Avstriji, za razdor, ki požerava najboljše moči države in jo tako stalno slabi, ti ljudje skušajo zopet kazati se v svitlobi teljev edinosti države s tem da „kronanje kralja češkega gubnih barvah. u risajo v najgroznejših, državi po tistem hip ljudstvom, kličejo pa » ko se šemijo s takim domo Politične stvari. ne dev j na pomoč enostranske pajdaše svoje amujoč se dopustiti, da se v notranje domače za- sme utikati r epoklican ptujec v Kralj V Češke u Najsmešneje pa se poda tako Imenovanje grofa Thun-a za sorodnim listom, listom ki trobenje ogrskim pri vsaki priliki nika na Češkem kaže se bo cesarskega namest- kraljevo ko se mu je na glavo postavila k menljivosti, kolikor nemško opozicijo bulj in bolj v svoji veliki po proglašaj za se razboleva najtrdnejšo podlago prisego ogrska ta ogrskega držav udarec na prava. Ravno teh listov pa ni sram v tistem dušku po rodu, spada novi njenem mesu. Akoprav nemški plemič kazovati do pogubnost češki cesarj onih politikov, kateri prav zastopajo namestnik v vrsto In to delaj oni izražajo namene ko je škandalozna »kronanja kralja Češke*, veliki ogrski politiki v trenutku kazensko-sodniška obravnava neu 302 siniljeno razkrila ostudno gnjilobo tainošnje politične pa iz Ljubljane; kakor tudi obilna množica odličnega uprave Klub levičarjev po pomoči pri vsih zaveznikih občinstva domačega in iz okolice zoper grofa Taaffe-ja, jo najboljši dokaz velikega po- zapeli so krepki glasovi mena novoimenovaoega c. kr. namestnika za Češko. stinko: »Usliši nas Gospod u J Pred domačo hišo učiteljev ginljivo žalo- duhovniki in čč. gg čč. gg redovniki kapucini vodili so prevod, pred Naši dopisi. Škofja Loka, 12./9 (f Kramar Jožef, jub. nadučitelj in imejitelj zlatega krizica za zasluge), ki je 10. dan t. m. v redki starosti 91 let tukaj zatisnil za vselej utru-jene svoje telesne oči, ter preselil se v srečno domovino onkraj groba, je bil danes popoldan ob 3. uri častitljivo položen k večnemu počitku na mirodvoru v Stari Loki. Rajni bil je starosta ne le učiteljev Kranjsko- kersto nesel se je poleg vencov tudi na blazini red rajnega. Ob grobu ozerli smo se v duhu na neštevilno staroste, ki se odliku- mislimo množico učencev rajnega gosp. jejo v raznih stanovih človeške družbe da vsak med njih, ko bi bil navzoč, gledal bi bil z nami vred otožno na grob, ki je sprejemal v svoje tamno krilo telesne ostanke njihovega nekdanjega skerblji- vega gosp. učitelja. Ginljivo zvezdami", izvrstno peta od gg. učiteljev sklepu pa rečemo : Loško-Teržiškega okraja ampak vse obširne naše je pogrebno opravilo, nje onkraj groba, dragi gosp. sobrat mila pesem: ;?Nad skončala a svide- Kranjske domovine. Rodil se je 26. dan aprila 1799 v Iz Železnikov, 7 sept. (Javna zahvala.) Tukaj Kranjskej gori bil po skončani preparandiji en čas rojak ? blagorodni gosp Ant. Tal t umirovlj praktikant pri ondotnemu sodnijskemu uradu ? z dekre- c. kr. voi uradnik in posestnik v Št. Ilu nad Mariborom tom 6. rožnika 1821. pak nastavljen kot učitelj je podaril tukaj šoli 16 zvezkov lepih molitevnih razreda v Škofji Loki. dan 12. avgusta istega leta napravil je konzistorialno preskušnjo, in ostal skoz 19 službi. L. 1840 postal je na knjižic, z katerimi so leta 1888/9. obdarovar danes kot sklepni dan šol naši odlični šolarj in larice let v ravno omenjenej ravno tej šoli učenik III., poznej pa po novi uravnavi IV. razreda z naslovom „nadučitelj". (Med tem časom bil je ena leta tudi organist v mestni farni cerkvi). Kot učitelj bil je jako spreten in temeljit; učenci, ki Izrečena naj bo z tem milosrčnemu gosp. dobrotniku najtoplejša zahvala; Bog naj mu bo zato plačevalec! Josip Levicnik f učitelj in načelnik kraj. šol. sveta slov so prihajali iz njegove šole, so glede ukov povsod lehko shajali; zlasti v gimnaziji so na podlagi niče prav dobro napredovali v latinščini, in je bila Loška šola zarad tega na prav dobrem Za to Iz Ljubljane — Vprašanje osuševanja ljub ljanskega močvirja, storilo je zopet korak naprej. Mi nuli ponedeljek zbrali so se vsled vabila deželnega od je tudi rajni dobil od šolskih oblastnij v teku časa bora zastopniki vsih interesentov v posvetovanje, kako mnogo pohvalnih dekretov. L. 1870 pa je bil v dan nai bi se razdelili štroški osuševanja. Navzoči so bili - ___ m ~ A * « m m O maja celo odlikovan od Njegov, c. kr. apost. Veli 31 čanstva cesarja Franc Jožefa z zlatim križicom za kot za D r a 1 k stopniki c. kr. vlade gg. deželne vlade svetovalec E i p er t in okrajni glavar ljubljanske zasluge. okolice lahkot; močvirski odbor zastopala sta člena Meseca oktobra 1875, toraj po 54 službenih letih njegova Peruc in R e m šk ljubljansko mesto na enej in istej šoli bil je umirovljen. Naravno je, la podžupan V. Petri či č i glavar odbornik Gogala, deželni odbor pa deželni če človek marljivo, z vnemo in veseljem opravlja kaki posel skoz toliko let, mu on preide tako rekoč v kri in mozeg, in da se ne loči rad od svojega priljublje- ženir Hraskv dr Pokluk > odbornik Oton Detel a in kot tehnični izvedenec, deželni m nega mu opravila. Tudi rajni bi bil ostal rad še kako leto v djanjski službi, pa--kadar se človek, zlasti učitelj postara skoraj da mu edino le kaže: ali umreti, ali pa spra- ? Razprava, ki je trajala dve in pol uri, pokazala je v konečnem sklepanji soglasje glede nujnosti vprašanja in konkurence po predloženem ao postopanje pa načeloma tudi glede viti se v kraj! Pokojniku sojena je bila enaka osoda. Ker bil po duhu in telesu še čverst, dolgočasil se nasvetu, tako da je sedaj omogočeno dalj katero pripelje ako moč, že v tem zasedanji deželneg zbora, k sklepu zakona, kateri določuje s pridržkom r zlasti prva leta po umirovljenji prav zelo, in ga da država pripomore je je zarad tega marsikedo pomiloval. Z prejšnjimi sou-čitelji je še vedno rad občeval in zlasti v dan konferenc prihajal rad v njihovo družbo. Poznej postal je bolj apatičen; od enega leta sem pa mu je bil opešal vid in sluh, tako da mu je bila poslednjič že skoraj pokritji stroškov s primer temu odločenem delom, doneske interesentov v deželi; sledeči državni zakon pa, katerega bi bilo treba skle- žave. Nujnost osuše- niti v teku zime donesek dr privošiti ločitev iz zemskih težav. K pogrebu snidilo se je bilo 16 gg. učiteljev iz domačega šol. okraja, valnih del poojstrile so posebno še letos že povodnji, ku zopet uničile večino poljskih pridelkov na močvirji vrednosti blizo 200.000 gld. Bog daj, da bi bili moč- so v virci rešeni kmalu že tako neznosno občutljivih redno 303 vračajočih se škod. Kadar se to doseže, čudili se tudi še bodo vsi, da je bilo mogoče toliko časa le tožiti in poglavitni pomen v tem dalji obstanek zadnjega razreda tega zavoda da je tarnati, ne pa prestopiti k rešilnemu delu! vendar pridoblj eno leto, v katerem je moč, napeti še zadnje sile, še da Jugoslovanski klub je raca, katera se redno 8e zavod ohrani. Preobilno število na ljubljanski gim vsako leto prikazuje na površji tiskovnega črnila čas- naziji, pomanjkanje stanovanj in pa prenapolnjenost tu nikov Slovencem sovražnih, tikoma pred začetkom obstoječih razredov s paralelkami, mora imeti in ima po- zborovanja državnega zbora. sledico, da uniči neprimerno veliko število nadarj na Tako prizadevanje v nasprotniškem taboru meri naše mladine. To pomenja prikrašanje in krčenje dušev- po tem na raz- nega razvoja o našem narodu ali pa z drugimi bese- : po vsem nasprotni vspeh onega, na kar razdejanje Hohenwartovega kluba in dejanje sedanje državno-zborske večine. dami rečeno Ako mora vsaj vsak razumen Slovenec obžalovati, meriti je naravna in postavna dolžnost vsake dobre da se enako prizadevanje nasprotnikov nekako obnaša učne uprave. v češkem klubu in da se je svoj čas nasprotnikom tudi Potezavati se je toraj vsakemu prijatelju dušev pos.-ečila razločitev osrednjega (Lichtensteinovega) kluba nega napredka in razvoja našega naroda na Kranjskem iz Hohenwartovega, smo pa vsaj danes tega prepričani 5 da sedaj slovenski členi v Hohenwartovem klubu ne bodo roke podali takemu samoumornemu koraku. še zadnje leto za daljni obstanek irt pa, kar je pravil neje za razširjenje kranjske gimnazije v višjo c. kr gimnazijo Da se to posreči, pomozi Bog Danes vsaj prepričani so slovenski poslanci, da Na drugi deški mestni šoli v Ljubljani ime- jim bode sedanja aržavno-zborska večina in pa tudi noval je deželni šolski svet v svoji zadnji seji na večina sedanje vlade pred in rajši pripomogla po- voljnim vspehom, kakor pa katerakoli frakcija sedanje učitelja one šole mesto vpokojenega vodje L. B elar- j a — najstarejega manjšine, ali pa možje po parlamentarnih „divjakov". kopitu Mladočehov ali Fr. R, a k t e 1 j - a. pa Nov dobrodelni čin gospe Hočevarjeve na Za trdno se nadejamo, da sedanjih slovenskih po- deželi Krškem. Ta na široko znana velika dobrotnica v nasi na- slancev ne bode zapustila potrebna hladnokrvnost, sprotno pa tudi ne zavestna odločnost v njihovih predobro vpravičenih zahtevah. izrekoma pa na Krškem, kjer biva, dala je na pokopališči na Krškem zidati novo kapelo Bo goslovske šole v Ljubljani pričnej se dne Zatorej naj se le zopet skrije ona vsakoletna raca nazaj v one črnilnike iz katerih Je prifrčavala že večkrat. Začetek šol. Ljubljana je ta teden c. kr zopet na- pol s šolsko mladino ke vrste. Smemo trditi, da je glede srednjih šol prenapolnjena. Skrbnimi obrazi ? j privajajo stariši šolarje v mesto, pa kmalu se prepričajo da jih izmetavaio v jako obilnem številu iz prenapol njenih šol in tako splava po vodi marsikatera lepa naaa marsikateri talent. Kranjska gimnazija. Uradno se naznanja, da zadnji, četrti razred razpuščene gimnazije v Kranji prihodnje leto še ostane. Pozdravljamo to vest kot dokaz, da nasprotniki tega zavoda niso dosegli predčasnega razpusta zadnjega njegovega razreda, vendar pa ne moremo zamolčati obžalovanja, da se je ta vest razglasila tikoma pred začetkom letošnjega šolskega leta, tako oktobra in bode letos število v bogoslovje sprejetih učencev znašalo nad 100 t Pečati občinskih predstojništev. Predstojništvo deželne vlade opozarja županstva, da jim ni dopuščeno v svoje pečate devati kranjskega orla. Tega v grbih in pečatih rabiti dopuščeno je samo deželnemu odboru Kranjskemu. Vreme. ponedeljek in torek ponoči shadila je mrzla burja zrak, izrekoma v noči od ponedeljka na torek nastala je huda slana pri mrazu par stopinj pod o ? ter je vničila vso ajdo, zadnjo nado pri nas letos že tako prizadetega kmetovalca. Novičar iz domačih m tujih dežel. se da so bili stariši in učenci v negotovosti glede poduče vanja v Kranji. Naravna posledica temu je, da Dunaja. — Cesar nepretrgoma delujoč, je komaj vojne vaje na Češkem, se je takoj podal se je dosedaj oglasilo jako malo število učencev, namreč dokončal takim sila utrudljivim vajam na Ogrsko. Govorilo se je in varjetno je, da je grof Taaffe pri zadnjem svojem prihodu v Litomišlje cesarju poročal o sklicanji deželnih zborov. Akoravno pa je od enega dneva Vsakdo lahko presodi, da je krivično, ako se po preteklo več dni, se vendar še do včerajšnjega dneva ni katere bode podučevalo. Kakor se sedaj da soditi fesorjev. pro takim postopanji zoper sila potreben zavod, hoče skli- razglasilo uradno oklicanje deželnih zborov. cavati od nasprotne strani na malo število učencev. Tudi Gotovo je sedaj samo toliko, da se deželni zbori pri tej priliki moramo izreči globoko obžalovanje, da so snidejo v prvi polovici meseca oktobra in verjetno je, da zopet to leto za koraki deželnega daljni obstanek tega zavoda storjeni zbora kranjskega in pa slovenskih državnih poslancev, ostali brezvspešni. Zato pa ima se državni zbor snide v drugi polovici meseca novembra. posebnostih, katere bi imeli rešiti posamezni deželni zbori, se sedaj še ne čuje. Ni pa dvomiti, da bode najbolj zanimive razprave v češkem deželnem zboru Hrvatska. Na dan oktobra sklican je de pred vsem zato, ker se pet pletejo zprav med žel zbor hrvatski in med vladnimi predlogi ki so mu nemško in češko stranko zarad vstopa pr v deželni namenjeni, nahaja se kot najpomenljivejša vredba obrt zbor, dalje pa tudi zavolj negotovosti, kako bodo pošto nega podučevanja, čegar stroške prevzame dažela. pali letos v zredno obilnem številu zastopani Mlado Srbska. Po sem došlim zasebnim pisanji do Čehi Dalj bode pa tudi zanimivo postopanje strank v tukajšne gospe, pride kraljica Natalija dne 29. septembra se je na ruskem vojnim brodu. Isterskem deželnem zboru, v katerem nastopi letos ne- v Beligrad. Z Jalte vozila navadno veliko število slovensko-hrvatskih poslancev. Črna Gora boriti se ima s hudo lakoto tako r Vojaške vaje, ki so se vršile zadnje dni krog Kis- da mora vlada v ponioč priti z izrednimi sredstvi Ber-a sklenejo se z letošnjimi konečnimi vajami med Waiznom in Pestom. Cesar je v Godele dospel ta po posvetovanji, ki se je vršilo v namen, da se pomaga ubož nemu prebivalstvu sklenilo se je pod predsedstvom edeljek dne 16. t. m. ter se udeleži konečnih vojaških kneza jjikite, da se na državne stroške nakupi žita vaj dne 19., 20. in 21 t. m Od teh vaj se dalje poroča, da je cesar posebno inozemstvu, ter da se potem razdeli med stradajoče. Ker bode v izvršitev tega sklepa treba najeti posojila pohvalil in odlikoval nadvojvoda Friderika po včerajšnjih odposiai se je v ta namen denarni minister Matanovič vajah ker so tako sijajno pretekle vsled izglednega vodstva na zapadnem krilu pod poveljništvom tega nadvojvoda ter ga je vsled tega imenoval za poveljnika petega vojnega tela (kora). Dosedanjemu poveljniku tega vojnega tela fcm baron Cattv-u, ki službuje že 50 let, izreklo se je povodom umirovljenj vsled lastne prošnje Najvišje priznanje najmilostejšim načinom Praga Ponudbo, katero je potom kneza Schonburga poslal knez Jurij Lobkovic izvrševalnemu odboru nemške manjšine so ti zavrgli s sledečim pismenim odgovorom: Vaša preuzvišenost! Bili ste tako prijazni pred- ložiti nam po našem načelniku i kako bi se vedlo nasproti morebitni želji vlade, na Dunaj sklicati obe stranki deželnega zbora v posvetovanje z namenom porazumlenja. Nato jemljemo si čast, Vaši prezvišenosti podati priloženo, danes soglasno sprejeto izjavo : Mi izrekamo svojo odkritosrčno pripravljenost vde« ležiti se takih posvetovanj, to da izrečnim pogojem, da vlada, katera je do sedaj odklanjala vtikanje v nemško-češki razdor in katera je v svojih uradnih izjavah odbijala prošnje nemškega ljudstva na Češkem, sedaj spremeni svoje stališče ter načeloma odobri te prošnje, ker bi le to moglo dati nado, da bodo razprave vspešne Ker ie pa v najnovejšem času češka stranka pri čela pomenlj 8 posebnim naglašanjem pravljati vprašanje kronanja češkega kralja, in je to zopet nastala točka našega nasprotja, katera vse druge daleč presega, w * i zdi se nam v pojasnenje javnega položaja neobhodno potrebno da vlada pred nasproti temu z velj vanju javno začetkom mogočih razprav, ustavo nesložljivemu prizade-označi svoje stališče ter pomiri nemško ljudstvo na Češk em in pa v80 Avstrijo z nedvomljivo izjavo S tem, da hvaležno priznamo Vaše prevzvišenosti vnovič skazano domoljubno mišljenje samo itd. Za izvrševalni odbor nemških poslancev češkega deželnega zbora. Dr. Schmeykal r. v inozemstvo Knez Nikita nastopi v kratkem poto vanje po vsi deželi, da se osebno prepriča o gospo- darskem stanji. Francoska. Za splošne volitve ? ki se na Francoskim vrše prihodnjo nedeljo dne 22. septembra deluje se v vsih političnih krogih na žive in mrtver vse stranke stavijo svoje kandidate, Boulanger-istom godi se pri sedanjih razmerah najmanj po godu. Vsega oddati je 576 poslaniškik sedežev, kan- didatov pa je oglašenih mnogo nad 1600 toraj jih mora propasti dve tretjini. Najnovejše vesti. Dunaja. — Cesarica Elizabeta je z nadvoj- vodico Valerijo srečno dospela v Meran. Njeni zdravnik Widenhofer pa je v gorovji padel raz mule ter si teško poškodoval nogo. Hči grofa Taaffejeva Marija poroči se prihodnjo soboto z grofom Maks Coudenhove-om. Žitna cena v Ljubljani 31. avgusta 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr. banaške 6 gold. 80 kr turšice 5 gold. 30 kr soršice 5 gld 80 kr. rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold, 33 kr ovsa 3 gold kr ajde 4 gold. 33 kr ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. V K ran j i. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog. Odgo urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki