Jan Nep. Nečasek. I. »Bili ste nam učencom tudi velik dobrotnik. Podpirali ste ubožne učence sami, in vstanovili ste za nje posebej zaklad, iz kterega dobivajo vsako leto mnogotere pomočke.« Dobrota je sirota, pravi pregovor; ali tudi sirota je velikrat dobrota, in prav stori, kdor dobremu siromaku pomaga iz siromaštva, kajti po njem pomaga velikrat narodu ali celo človeštvu. Dostikrat je res, da ubožnost in neumnost ste sestri, da nevednost in nemarnost ste pot do revščine, da »paupertas turpia cogitat"; toda — pomagaj človeku iz ubožoosti in nemarnosti, in pomagal si mu velikrat k pobožnosti in marljivemu delovanju. Eevščine štcti nikdar v sramoto ne smeš siromaku: Oigar dar je bogastvo, taistega dar je uboštvo. — Više ceni krepost kot trud zavoljo bogastva, Da ti bogastvo krep6st, ne da ti kreposti bogastvo. — Zlata krepost pogosto je skrita pod stergano suknjo, Pa noroglav se nerodnež tudi s žkerlatom ogrinja. •— Za uk je Slovenec sploh prebrisane glave, in le srečen, kdor se iz prostega rodu kraečkega podati more v šolo ter povzdigniti k včdnosti in premožnosti, da koristi potem sebi in svojim. Toda mnogi mnogi so preubožni, in nikakor ne uterpijo prevelike stanovnine in učnine sedanje. Dobro delo stori, kdor kakemu zmožnemu pa ubožnemu po šoli pomore v boljši stan. Nečasek je to vedil iz lastne skušnje. Pomagal mu je bil najprej starejši duhovni brat Josef, poznej kanonik v Litomericah; pomagal v Pragi blagi grof Chotek itd. V Ljubljani, spoznavši med mladino slovensko veliko potrebo, vstanovi toraj že 1. 1855 ravnatelj Nečasek s svojimi učitelji zapotrebne pa vredne učence giinnazijske založnico ali zakladnico, ktera se je za njegovega ravnateljstva narasla bila nad 1000 gld., in ima letos že blizo 5000 gld. premoženja, da iz njega dobivajo dijaki vsako leto res mnogotere pomočke. Po njegovem delu so si napravili poznej tudi po drugih učiliščih za uboge enake b 1 agajnice; le želeti je, da se po njih podpirajo vseskozi res potrebni pa vredni t. j. blagi mladenči. Kar je bil storil v Ljubljani, to je storil Nečasek koj tudi v Pragi, ter je na gimnaziji Staromeški ,,staral se jako otec pečlivy a s jinymi lidumili zarazil spolek ku podporč nuznvch studujicich"; vstanovil je pa tudi društvo v podporo vdov in sirot učiteljskih, ter blago deloval do smerti »pfedseda spolku pro podporovani vdov a sirotku po profesorech, a mistopfedseda spolku pro podporovani chudych studujicfch na školach stfednich." Ia kar je o blagoslovljanji Nečaskovega spominka očitno spregovoril katehet Neumann o blagem vspehu obeh dobrotnih društev, opominjati se sme vzlasti o pervem za potrebne pa vredne učence tudi Slovencem: »Vy sami, bratfi drazi, svedky jste, jak blahodarne ovoce pfinaši strom ten a mnohemu z Vas samych pomoženo bylo v čas potfeby nejvčtši; — a již nyni z mnohych ust, s mnohych srdci povznašeji se k nebi srdečne vzdechy a vrouci modlitby za šleclietneho dobrodince a otce pečliveho« itd. BNe dajaj mi ne uboštva ne bogastva, prosi Modri v sv. pismu; podeli mi le, kolikor mi je v živež treba; da kje presit ne bom napeljevan te tajiti, in ne rečem: Kdo je Gospod? ali da po revščini prisiljen ne kradem, in krivo ne prisegam pri imenu svojega Boga." Pregovor. 30, 8. 9. — V tem smislu je jako ginljivo a podučljivo blagi Nečasek pred smertjo tolažil svoje, gospo in deco, ter dejal na pr.: 8) „0 tebi (gospej) vem, da si zmerna, pridna in varčna (genugsam, fleissig und sparsam); toliko imate, da bote živeli spodobno in čedno (anstandig und bescheiden)." Kolikanj pomenljive besede vzlasti o sedanji tolikanj Bferfravasti" dobi, kedar je mnogim vedno le mar, da se jim povekšujejo plače ali dohodki! Mnogi si potem brez potrebe vseskozi povekšujejo tudi stroške in vživanja, ter pozabijo, da spoštena jedinščina je šola učenosti, šola prave kreposti; da marsikteri je ubog pri svojem bogastvu, in marsikteri je bogat pri svojem uboštvu; da napačna nezadovoljnost s poštenim svojim stanom in gerda mermravost je dereč volk, kteri ugonobi vsako čredo, v ktero se zažene (Filip Neri) itd. Preveč bogastva ne ljubi, pa tudi ga v nemar ne puščaj, Ker dasiravno prave sreče dati ne more, Vendar je važna pomoč na potu skozi življenje. Skerbi, da to zadovoljin uživaš, kar ti je dano, Vendar tako, da iskati boljšega nikdar ne jenjaš. nAko ti svetuje kdo, obogateti drugače nego z varčnostjo in delavnostjo, nikar mu ne verjemi, kajti on je strupovar" (otrovar Giftiniscber), modro kaže Franklin. — K zinernemu življenju, pristni delavnosti in pametni varčnosti so toraj nagibovati že mladi, ako hočemo, da dojde nam bolja osoda, in da ne vrača se tresk na tresk! Kar vredno po pravici je zavida, Na zadovoljnost se edino zida. Skerbi, da zadovoljen vživaš, kar ti je dano v stanu gotovem — vendar tako, da iskati boljšega nikdar ne jenjaš. Srečen, kdor časnega premoženja, blaga pozemeljskega ima dokaj, da boljšega — nadzemskega, duhovnega in večnega — išče lahko sebi in drugim. V tern oziru naj omenim, da so med slovenskim narodom od nekdaj duhovni gospodje, sim ter tje tudi kaka blaga grajska gospoda, po deželi opazovali ter podpirovali bistrekmečke dečke, in jim pomagovali v mesto, v šolo, više in više v bolji stan. Sedanji čas se jim je to mnogotero zgrenilo, najbolj po brezverskem duhu, kteri veje iz nekterih mestnih učilišč, zoperno časih cerkvi in domovini. Vendar pravega domoljuba naj to nikar ne otopf; potreba raste in vpije že po vseh stanovih. Naj nas nikar ne straši gerda, celo černa nehvaležnost. Kdor more kaj dobrega storiti, naj se nikar ne mudi! Ako hočemo pomagati narodu slovenskemu kedaj na višo stopinjo, pomagati moramo sedaj posamesnim njegovim sinovom, če so tudi nekteri neskromni in nehvaležni. Pogled v bodočnost in ozir v nebo — skerbi in težave olajšal nam bo. Rad se je spominjal dobrot, ktere je od koga prejel, a.skoro nikoli ni spomnil tistih, ktere je komu sam storil, bere se o ranjketn rojaku slovenskem; prav takega duha bil je Nečasek, kteri je dijakotn siroraakom verno kazal nauk: Povzdiguj prejete dobrote hvaležen: storjene Pa zmanjšuj, ter pusti, da jih razglašajo drugi. ¦ Komur zahvala ni mar, Temu odteza se dar; Kdor se pa rad zahvaljuje, Nove dobrote kupuje.