Ribarska zadruga ptujskega okraja bo dvignila iz vode letno nad 20 ton sladkovodnih rib ^ V okviru planskega kmetijetva je po-svečena sladkovodnemu ribarstvu veli-ka pozomost. Potreba povečanja zakla-dov rib je vezana na nujpost povečanja števila vališč. na dvig površine in do-no€nost ribnikov ter na pravilno redčs-nje odraslih rib. Na področju ptujskega okraja se odr^-ža ta pozorno«t v korist čuvanja in dvi-ga stalnega zaklada raznovrstnih rib v Dravi, Polskavi, Dravinji, Pesnici in Stu-denčnici kakor v korist velikih jat nb belic, ki prihaiajo vsako pomlad izspod-njega toka Drave v drstišča Pesnice. Dravinje in Polskave. Zaradi toplote in plitvin so ti potoki najprikladnejši za drstišča predvsem 7a belice tkzv. pod-usti. Teh pride spom!adi ob ugodnih po-gojih v vode na področju ptujskega okraja nad 20 ton. Po starern ribarskem zakonu jih je bilo prepovedano loviti v času drstitve, zato so se ogromne jate »gostov« vračale v spodnii tofc Drave in v Donavo. Za problem črpanja večtonske po-mladne količine ribjega mesa v vodah ptujskega okraja je' letos dosežena re-šitev, ki predstavlja revolucionarno pre-obrazbo za način čuvanja rib;ega zar*>-da kot za način črpa-nja zaklada od-raslih rib. Nova velika sprememba po-stavlja člane ribarske zadruge ptujske-ga okraja pred nove možnosti, pred nove naloge in pod 6trogo kontrolo delovnih Ijudi in organov oblasti, ki znajo čuvati zraven ostalih zakladov obceljudske imovine tudi vodno živinorejo. Referent za ribarstvo pri ministrstvu za kmetijstvo Slovenije ing. tov. Simon-čič je ob letošnii drstitvi s pomočjo šti-rih poklicnih ribičev iz državnlh ribo-gojnic Slovenije pri Vidu pri Ptuju prak-tično dokazal, da je mogoče izvršiti ob drstitvi 2 veliki nalogi. Iz vode je ob drstitvi najlažje dvigniti ton«ke količine rib za široko potrošnjo in istočasno za-6igurati ribji zarod. Z osmukanjem iker iz polovljenih rib samic in semenske snovi iz samcev v posodo, z medseboj-niin pomešanjem zaradi oploditve iker in odložitvijo opolojenih iker na primer-nih vališčih je človek razumno in učin-kovito posegel v naravni proces množe-nja rib ter pritegnil bogastvo ribjega mesa med dodatna sredstva ljudeke prehrane. Član okrajnega odbora ribar-ske zadruge Tušek Jurij Iz Vida pri Ptu-ju je sodeloval pri tem procesu. Z njitn se je dobro seznanil in pridobil sposob-nosti za pravilno izvajanje te naloge. S pomočjo 5—6 čla-nske ekipe iz ribičev-članov zadruge bo ob pomoti organov NM izvrševal proce-s z ikrami, vz>drževal vališča in obenem preprečeval vse zlo-rabe tako glede tatvm rib kot glede ogrožanja ribjega zaroda. S tem 60 dani ribarski zadrugi ptuj-skega okraja vsi pogoji in možnosti iz-polnitve planskih nalog napram delovni množici, ki upravičeno pričakuje, da bo ta velika sprememba vpllvala tudi na redni trg z ribami. Clani zadruge-ribiči ne morejo in ne smeio smatrati zaklada rib kot bogastvo ki ga je mogoče ne-kontrolirano črpati in prodajati raznim špekulanton). ki preplačujejo norraalne cene, da bi za izpremembo jedli ribie meso mosto drugega. Ribe raorajo biti predvsem na razpolago delav6kim in malokmečkim družinam, ker iim večkrat nadomeščajo osnovno količino rnesne hrane. Taki ribiči ne morejo biti zadruž-niki. Tudi v ribarski zadrugi velja osnovno načelo borbe proti izkorišča-nju vodnib dobrin za razne špekulacije. Od 192 delavcev, 55 nameščencev In 54 izvrševalcev ostalih poklicer, kj so včlanjeni v ribarski zadrugi fe težlcn pričakovati, da bi se zaipletli v špekn-lantske mreže, ker poznajo važnoet rib za prehrano delavskih in kočarskih dm-žin. Med 167 člani kmeta, od katerih j« 156 članov, ki imajo od 2—10 ha zemlje in 9 članov, ki imajo nad 10 ha ter 2 kmeta celo nad 20 ha zemlje, ne bo težko ločiU požrtvovabaih in koristnih ribičev od sebičnih in škodljivih kori-stolovcev, ki jim je smisel za kolektiv-no disciplino in dolžnosti v ribarstvu ravno tako tuj, kot jdm je tuj smisel za življenjske potrebe delavcev. Tudi na tem delu kmetijstva bo ljtKlstvo zareza-lo globoko brazdo med ljudskimi ribiči in protiljudskimi aportniki. V navedenem številu članov ribarske zadruge je najstarejši ribič-križakar Ci-glor Jakob iz Nove vasi pri Marku. Star je že 79 let in je še sedaj zelo vnet za ribolov. Rad odhaja z »šero« k Dravi in čaka. Najmlajši ribič v okraju je Reberc Vinko iz Vitomarc. Uči se ribariti v Pesnici. Med 3 zadružnicami je 50-letna Strucl Juliiana iz Tržca edini ženski ri-bič križakar, dočim sta Popič Zofija iz Buddne in Vobič Marija iz Hajdine vpi-sani v zadrugi med trnkarji na Dravi. Nekateri ribiči-člani zadruge so že te-tos dosegli Iepe uspehe. Gojčič Zlatko iz Zlatoličja je z vzgledno potrpežljivostjo dočakal in vlovil s še>ro 22,50 kg težke-ga soma; 12 kg težkega sulca je vlovil Tišman Rudolf iz Središča, 14 kg težka-ga pa Gerečnik Franc iz Starš. Nad 260 kilogramov rib belic je letos vlovil na Dravi Segula Franc z Brega pri Ptuju. V bodoče bo izvrševala ribarska za-d.uga ribolov na področju ptujskega okraja v lastni režiji. Pri tem bo izvrše-vala naloge v zvezi s smukanjem, prev-zemom in prodajo rib. Od svojih članov bo prevzemala in daiala za množično potrošnjo večji procent nalovljenib m osmukanih rib, manjši del pa bo ostal zadružnikom za lastno porabo in potroš-n; delavskih in malokmečkih družin na va«eh. Zlasti ob drstitvi bo pritego-vala zadruga v skupne ribiške akdje več;e število ribičev, da bo tako mogo-če zajeti čim večji val rib in dobiti čiai-ver iker za novi ribji zarod. Sčasoma bo tudi med člani ribarske zadiruge zavladal duh kolektivizma, !cl bo onemogočal, da bi ribarili razni So-dec Ignaci iz Pobrežja, Meznarič Fran-d, Štrafela Rudolfi in Alojzi iz Sturmov-ca, ki so bili preprečeni pri samovoljnein in neprijavljenem ribarjenju. Glede ribnikov bo morala ribarska za-druga opraviti veliko delo. Mali ribnik na Mestnem vrhu je prikladen za vališče karpov, ribnik v Ljud6kem vrtu pa za okrasne ribe. Za ustvaritev večjega rib-nika za gojitev karpov ima vse pogoje takozvana Rašlova jama zraven opekar-ne v Rogoznid, kjer je ilovnato dno. Dovod vode je možen iz potoka Rogoz-nica, enako odtok.-Dosedanji Rašlovi po-goji za ribarsko zadrugo niso bili spre-jemljivL Z izrabo vseb možnosti za razširitev ribogojstva bodo člani ribarske zadruge ptujskega okraja izpolnili eno od važnih točk petletnega plana nove Jugoslavije, izpopolnili svoje članske vrste " Tnladi-no m jo naučili nove metode cavanja ribjega rodu. Rz.