Novi tednik NT&RC Direktor NT&RC d.0.0. Jože Cerovšek ŠT. 23 - LETO XLVIII - CELJE, 9. 6. '94 - CENA 150 SIT Glovni in odgovorni urednik NT Branko StamejčičH Urril^ijllti prezgodaj Fajfa in kozarček po kosilu fm Humr /z Celja je pri 9S. le ti/i se vedno mjster za Mke ii ksa. Stran 20. v tej številki tudi razpis za odkup zemljišč za gradnjo avtoceste Arja vas - Vransko Mlekarna muissisButmm ^Emo posoda_ Počitnice_ Blagovna znamka Železarna Kovinotehni in Unioriu? >*Šlorsko železarno je treba čimprej prodati,« vztraja vlada Državni sekretar za indu- strijske projekte v ministr- stvu za gospodarske dejav- nosti dr. Ivo Banič je v začet- ku tega tedna jasno povedal, da je železarna v Štorah edi- ni obrat med slovenskimi že- lezarnami, ki ne kaže nobene perspektive, zato ga kaže čimprej prodati. Za nakup se zanimata celjska Kovinoteh- na in zreški Unior. Po Baničevih ocenah ima- jo v štorski želazarni letos sestava naročil v primerjavi s stroški takšna, da ne zago- tavlja pozitivnega poslova- nja v daljšem časovnem ob- dobju. Pozitivno poslovanje se štorskim železarjem obeta menda šele v tretjem tiso- čletju. Razen tega bi morala država v njeno nadaljnjo sa- nacijo vložiti dobrih 51 mili- jonov mark ter približno 20 milijonov mark obratnega kapitala. Predlog civilne ini- ciative, po katerem bi žele- zarno lahko rešili z izdelova- njem jekel za potrebe grad- nje avtocest, vlada zavrača. Izračuni strokovnjakov na- mreč kažejo, da bi za grad- njo avtocest potrebovali 70 tisoč ton različnih vrst jekel, kar pomeni, da bi za ta pro- jekt na leto naredili približ- no 15 tisoč ton različnih iz- delkov. To pa še vedno ne bi rešilo štorske železarne. Vlada zato predlaga pro- dajo tega obrata, o odkupu se že dogovarja s celjsko Ko- vinotehno in zreškim Unior- jem, s tem da vlada zahteva ohranitev čim večjega števila delovnih mest. In kaj pravijo predvideni novi lastniki? Generalni direktor Kovino- tehne Aleš Ilc je v teh dneh na službeni poti v Ukrajini, prvi mož Uniorja Ivan Spes pa je potrdil, da se resnično dogovarjajo za nakup žele- zarne, pri čemer Unior in Kovinotehna tesno sodeluje- ta. Špes ocenjuje, da so v obeh podjetjih zainteresi- rani za obstoj železarne in nadaljevanje proizvodnje, saj je nespametno, da bi že- lezarno zaprli, po drugi stra- ni pa podobne izdelke uva- žali od drugod. Za Unior je pomemben zlasti obstoj družbe Jeklo, nakup železar- ne pa bo odvisen od tega, ka- ko se bodo uspeli dogovoriti z vlado in razrešiti obvezno- sti železarne iz preteklosti. m PO DRŽAVI Strah pred bakterijami LJUBLJANA, 7. junija (Dnevnik) - V zadnjem ča- su pri nas ni bilo smrtnih primerov zaradi okužbe s streptokoki skupine A, tako imenovanimi mesoje- dimi bakterijami, so sporo- čili z Inštituta za varovanje zdravja v Ljubljani. Strah so namreč povzročile vesti o okužbah v Angliji, kjer so se trije primeri od sedmih končali s smrtjo. Strepto- koki skupine A so sicer povzročitelji pogostih na- lezljivih obolenj kot so vnetje žrela in kožne infek- cije. Primere nekrotizirajo- čega vnetja mišičnih ovoj- nic pa so imeli tudi na Kli- ničnem centru v Ljubljani in jih pozdravili. Bizjalcov odston dolcončen LJUBLJANA, 7. junija (Delo) - Parlamentarni od- bor za notranjo politiko in pravosodje je soglasno podprl kandidata za mini- stra za notranje zadeve An- dreja Štera. Hkrati je od- bor zavrnil premierov predlog, da odloča tudi o razrešitvi sedanjega mi- nistra Ivana Bizjaka. Nje- gov odstop je namreč po mnenju poslovniške komi- sije dokončen in ni potrebe, da državni zbor glasuje o njem. Ta bo na izredni seji odločal o Šterovi kan- didaturi. Sojenje se nadaijuje MARIBOR, 7. junija (DELO) - Na sojenju v oro- žarski aferi sta pričala dr. Jože Zagožen in Ivo Drauš- baher. Novih dejstev ni bi- lo slišati, povedala sta isto kot pred parlamentarno komisijo. Obravnava se bo nadaljevala 5. julija, ko bo- do spet povabili Hasana Čengiča. Po Staniču še Peterle? LJUBLJANA, 7. junija (Delo) - Na politični koor- dinaciji slovenskih krščan- skih demokratov je glavni tajnik stranke Edvard Sta- nič pojasnil razloge za svoj odstop. Šlo naj bi za konso- lidacijo stranke, v primeru neuspeha pa se je priprav- ljen umakniti tudi pred- sednik stranke Lojze Pe- terle, tako je vsaj izjavil pred odhodom v Švico. Nezadovoljna vlada Konjiški izvršni svet o '^neresnih« predlogih predsedstva skupščine Zaradi dvakrat zapovrstjo nesklepčnega zasedanja konji- ške občinske skupščine, prora- čun občine za to leto še vedno ni sprejet. V pripravah na po- novni sklic je predsedstvo skupščine spremenilo in do- polnilo predlog izvršnega sve- ta, ta pa je na ponedeljkovi seji odločno zavrgel vse spremem- be in se odločil, da ostaja predlog proračuna nespreme- njen. Kot zagotavlja predsednik izvršnega sveta Rudi Petan, zagotavljajo tekoče proračun- sko financiranje v skladu z za- konom. Ko so na seji pregleda- li in analizirali spremembe, ki jih je predlagal del predsed- stva občinske skupščine, so ugotovili, da so popolnoma ne- sprejemljive. Med drugim so člani predsedstva črtali po- stavko za volitve v višini 9 mi- lijonov tolarjev, kar je glede na to, da volitve letos bodo, po Petanovi oceni neresno. Prav tako je neresen oziro- ma v nasprotju z veljavno za- konodajo predlog, da stano- vanjskemu gospodarstvu ne bi namenili vsega denarja, ki mu pripada. Še zlasti je predlog nelogičen, saj so člani izvršne- Člani izvršnega sveta so tudi ugotovili, da še vedno zaman čakajo odgovor Komunalnega podjetja Slovenske Konjice o njegovi transformaciji v jav- no podjetje ali kakšno drugo obliko, čeprav je rok potekel že 1. aprila. »Iz\TŠni svet mo- ra, če že ni predlagatelj, dati svoje soglasje, ne pa, da je predlog pripravljen le za odlo- čanje na zborih občinske skupščine. Predlog je potrebno pripraviti strokovno, od otvo- ritvene bilance naprej. Predla- gali smo, da Služba družbene- ga knjigovodstva pregleda po- slovanje Komunalnega podjet- ja, ugotovi stanje in na osnovi tega šele lahko pripravijo otvoritveno bilanco,« pravi predsednik izvršnega sveta ga sveta na isti seji obravnava- li zapisnik SDK o namenski uporabi sredstev za stanovanj- sko gospodarstvo. Kontrolo je zahtevala skupščine, SDK pa je ugotovila, da so sredstva bi- la uporabljena namensko, če- prav ne v istem koledarskem letu. Izvršni svet tudi ne podpira predloga predsedstva skupšči- ne, da bi namenili dodaten de- nar za ureditev ceste Žiče- Dramlje, saj je ta cesta v dr- žavni pristojnosti in je že spre- jeto, da jo bodo uredili ob ozi- roma pred gradnjo drugega pasu avtoceste Hoče-Arja vas. Delitev denarja za krajevne skupnosti po predlogu pred- sedstva prav tako ni sprejem- ljiva. Na seji so se še dogovori- li, da bodo v občini popisali vse občinsko premoženje in da bo z njim v bodoče razpolagal izključno lastnik (kar mora veljati tudi za galerijo). Vse prostore v občinski lasti bodo oddajali zgolj po pravilniku in ne več po domače, ker se men- da sedaj dogaja. O oddaji šti- rih profitnih stanovanj pa bo odločala posebna komisija, ki so jo že imenovali. MILENA B. POKLIC Celjska Potemkinova vas? Tisti, ki so se pretekle dni zadrževali v okolici celjske železniške postaje so presenečeni, saj je pročelje spet v gradbenih odrih. Presenečenje je toliko večje, ker so decembra prenovljeno zgradbo železniške postaje uradno odprli. V celjskih Slovenskih železnicah so povedali, da postaj- nega pročelja zaradi zimskih vremenskih razmer dejansko niso mogli dokončati. Pred dnevi so zato delavci celjskega Remonta spet postavili gradbeni oder, na grobo podlago dodali manjkajoči fini omet, pročelje pa nato prepleskali z istimi barvami. Železničarji pravijo da je naložba v bistvu na skrbi Remonta, saj so dela plačali, zato gre le še za obveznost tega podjetja. Tako naj bi se dogovorili že pred meseci. Za vsak primer smo povprašali še na celj- skem spomeniškem varstvu. Njihovi strokovnjaki so ugo- tovili, da so bila dosedanja dela opravljena strokovno. Znano pa je, da se je železničarjem z obnovo pročelja mudilo zaradi decembrske slavnosti, združene z vožnjo muzejskega vlaka. BJ 40 let po poplavi v teh dneh mineva 40 let od katastrofalne vodne ujme na Celjskem. Hudourna povodenj je v noči med 4. in 5. junijem 1954 ogrozila Celje in njegovo širšo okolico. Terjala je 22 živ- ljenj in povzročila ogromno škode. Kmalu za tem so se začela velika protipoplavna vodarska dela na celjskih vodotokih in temu so sledili tudi drugod v Sloveniji. Na sliki: povodenj je v Vojni':u porušila hišo, toda stanovalci so se še utegnili rešiti. Dan vodarjev Slovenski vodarji so se ob 40-letnici poplave na Celjskem zbrali na svojih prvih dnevih. Podrobneje so predstavili katastrofalno povodenj leta 1954 in kasnejše razreševanje celjskega vodnega vozlišča in govorili tudi o nekaterih aktualnih temah današnjega vodnega gospodarstva v Sloveniji. Foto: EDO EINSPIELER V očeh mladih raziskovalcev Učenci mozirskih osnovnih šol so predstavili osem kakovostnih raziskovalnih nalog v ponedeljek zvečer so se pred številnimi obiskovalci predstavili mladi razisko- valci z osnovnih šol v mozir- ski občini. Učenci so predstavili osem raziskovalnih nalog, med drugim so spregovorili o tr- govini v Mozirju skozi čas in tudi današnjih potrebah. Druga raziskovalna naloga mozirskih učencev je pred- stavljala kašče in opuščene domačije v KS, to nalogo pa so učenci izredno dobro do- kumentirali in opremili s fo- tografijami. Učenci z OŠ Gornji Grad so podrobno predstavili katedralo ter spregovorili o vplivu umet- nih gnojil na ekologijo, učenci z OŠ Ljubno so pri- pravili analizo onesnaževa- nja okolja in pregledali, ka- ko uporabljajo kamen za gradnjo. Lučki učenci pa so predstavili stara ljudska glasbila v kraju. Na predstavitvi so bili po- leg učencev in drugih pred- stavnikov šol prisotni tudi predstavniki podjetij in šte- vilni krajani, ki so z zanima- njem spremljali okoliški svet skozi otroške oči. Prisotna je bila tudi predstavnica celj- skega Zavoda za šolstvo prof. Majda Urank, ki je pohvalila delo in nastop učencev ter duhovitost izbo- ra raziskovalnih nalog. Hkrati pa je Urankova še omenila, da naj bi se učenci v bodoče lotili tudi razisko- valnih nalog s področja ma- tematike ali slavistike. Ponedeljkovo predstavitev so popestrili učenci Glasbe- ne šole Nazarje. Vse pred- stavljene raziskovalne nalo- ge so do konca tedna na ogled v mozirski knjižnici, kjer jih bodo tudi v prihod- nje shranjevali in arhivirali, saj so po rrmenju strokovnja- kov raziskovalne naloge tudi zelo uporabne. US Priprave na plinifikacijo v konjiški občini se je na razpis za sklenitev pogodb za plinske priključke prija- vilo preko 500 naročnikov. Potek plinifikacije so oce- nili prejšnji teden na se- stanku pri predsedniku iz- vršnega sveta Rudiju Peta- nu, članom komisije za pli- nifikacijo pa se je pridružil tudi predsednik koncesi- onarja, trboveljskega Europlina, Karel Vukovič. Ocenili so, da priprave normalno potekajo, niso pa še povsem dorekli vseh ce- novnih vprašanj in možno- sti kreditiranja za indivi- dualne naročnike plinske- ga priključka. Dogovorili so se, da bo koncesionar predložil cenik v potrditev izvršnemu svetu v prihod- njih dneh. MBP -NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jcranko, Edo Einspicler, Edi Masnec, Urška Selišnik. Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadi, Robert Kojteror. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 23 - 9. junij 1994 3 Dan rudarjev v velenjskem rudniku lignita se pripravljajo na dostoj- no počastitev praznika rudarjev v začetku julija. Prireditve se bodo pričele že jutri, v petek, 10. junija, ob 19.30, ko bo v Glasbeni šoli v Velenju 12. Ssrečanje okte- tov. V soboto, 11. junija, bodo ob 19. uri v restavraciji Klub sklenili 15. rudarsko likovno kolonijo Ex tempore 94. Praznovanja se bodo nadaljevala v petek, 24. junija, s srečanjem jamskih reševalcev in upokojenih delavcev RLV ter smučarskimi skoki Ski jumping challenger 94, ki se bodo zaključili v nedeljo, 26. julija. Nato bo prvi julijski dan popestrila Rudarska godba s promenadnim koncer- tom, zvečer pa bodo pripravili slavnostno sejo delavskega sveta RLV s podelitvijo priznanj in nagrad delovnim jubi- lantom. Dan rudarjev bodo posebej počastili v soboto, 2. julija. Ob 8. uri bo parada na Titovem trgu, ob 9. uri pa se bo na kotalkališču začela osrednja prireditev, 33. skok čez kožo. Praznovanja se bodo sklenila v petek, 8. julija, z državnim prvenstvom v atletiki na štadionu ob Jezeru. US Nove naložbe Momskih toplic v Zdravilišču Atomske to-. )lice ugotavljajo, da so na pragu uspešne poletne sezo- |ie. Za letošnje poletje so »bogatili svojo ponudbo, ned drugim tudi s tečaji tu- |ih jezikov, z možnostjo ja- banja v Konjeniškem klubu Itoon-Atomske toplice ter I privlačnejšimi teniškimi jgrišči. V drugi polovici septem- bra, ko se bo končala poletna tezona, pa se bodo lotili ne- Icaterih novih naložb. Za do- t)er mesec dni bodo zaprli hotel in prenovili vse sobe, kuhinjo ter aperitiv bar. fcgradili bodo prizidek, v ka- terem bo nekaj novih sob ter idravstveno- terapevtski od- lelek. Veliko novosti obljub- pjo tudi v starem delu [tomskih toplic, kjer je camp. Tam nameravajo ob- stoječe stavbe podreti, nato ba zgraditi novo recepcijo, ffgovine in dodatni bazen, |)ridobili pa bodo tudi nove brostore za kampiranje. BJ Združitveni občni zbor Jutri, v petek 10. jimija, ob 18. uri bo na Rinki v tamkajšnji lovski koči združitveni občni zbor Li- beralno-demokratske stranke. Socialistične stranke in Demokratske stranke v Liberalno- de- mokratsko stranko Slove- nije v Spodnji Savinjski dolini. Zbor bo vodil dr. Janez Zupanec. T. T. Tretji sklic konjiške skupščine Po dveh neuspelih sklicih bi se naj poslanci zborov konji- ške občinske skupščine ponov- no sestali danes, v četrtek. Med najpomembnejše točke dnevnega reda sodi predlog proračuna za leto 1994. Člani predsedstva skupščine so predlog že obravnavali in vključili nekatere novejše po- datke tako pri prihodkih kot pri že porabljenih sredstvih v letu 1994. Zahtevali so tudi, da izvršni svet na zasedanju pojasni posamezne postavke nenamenske porabe proračun- skih sredstev v prejšnjih letih in v prvih štirih letošnjih me- secih. MBP V Velenju bodo ločevali smeti v velenjski občini so s sklepom z zadnjega za- sedanja občinske vlade »uzakonili« ločeno zbira- nje odpadkov za vsa po- samezna gospodinjstva in seveda tudi za blokovska naselja. V Šaleški dolini so o lo- čenem zbiranju odpad- kov začeli bolj podrobno razmišljati pred dvema letoma. Prvi poskusi so pokazali dobre rezultate, v prihodnjem letu pa naj bi ločeno zbiranje že uvedli v celotnem občin- skem prostoru. Za to bo poskrbelo Po- djetje za urejanje prosto- ra (prej tržna dejavnost v Komunalnem podjetju), s katerim bo IS podpisal pogodbo takoj, ko bodo Uredili vse potrebne po- drobnosti, na primer, kje bodo najprej uvedli loče- no zbiranje in kakšne bo- do cene. Potrebne bodo tudi nove zbirne posode, kar bo zahtevalo višjo ce- no. Novih cen komunal- nih storitev na zadnjem Zasedanju vlade še niso sprejeli, izračuni pa ka- žejo, da bi se morale do prihodnjega leta dvigniti za 50 odstotkov. V Vele- nju bodo odslej drugače izračunavali cene komu- nalnih storitev, odvisne bodo namreč od števila Oseb, ne pa od velikosti stanovanja. US Bodo tožili državo? v velenjski vladi so prete- kli teden spregovorili tudi o neuspešnem referendumu za ustanovitev novih občin. Le v Šoštanju so se namreč odločili za novo občino, v Velenju in Šmartnem ob Paki pa so ljudje glasovali proti. Vlada meni, da so ljudje na referendumu izrazili svoje nasprotovanje spremembam, razen seveda v Šoštanju, kjer so se krajani opredelili za svojo občino. Odločitev o no- vih občinah je sedaj v rokah državnega zbora, v Velenju pa pravijo, da bodo podprli krajane Šmartnega ob Paki, kakor koli se bodo ti odločili. V samem Velenju se še na- prej ubadajo z vprašanjem mestne občine. Analize so pokazale, da Velenje ne iz- polnjuje dveh pogojev za pridobitev statusa mestne občine: na eni strani ni pra- vega razmerja med proiz- vodnimi delavci in terciarni- mi dejavnostmi, po drugi strani pa iste strokovne služ- be ugotavljajo, da je gravita- cijsko področje premajhno. »Tako nas >tepe< preveč de- lavcev, ki v Velenje prihajajo iz vseh okoliških krajev, pri drugem kriteriju pa te gravi- tacije sploh ne upoštevajo«, ugotavlja izvršnik Srečko Meh. Na seji vlade so spregovo- rili še o enem »posrečenem« dejanju republiških organov. Zakonodajalci so namreč predvideli povišanje plač občinskih uslužbencev, v ob- činskem proračunu pa po- trebnih sredstev niso načrto- vali, zato sedaj denarja ni- majo. Zaradi teh neskladij razmišljajo, da bi vložili tož- bo proti državi. US PO SVETU Bo poslej res drugače? ZAGREB, 7. junija (De- lo) - Predsedniku Milanu Kučanu so med delovnim obiskom na Hrvaškem so- besedniki znova obljubili, da naj bi bilo poslej druga- če. Gostitelj, hrvaški pred- sednik dr. Franjo Tudman, je celo povedal, da pogovo- re s slovenskim predsedni- kom uvršča na seznam sre- čanj, kakršna so bila med njima ob osamosvajanju obeh držav. Dneva D še ni konec PARIZ, 6. junija (Delo) - Z osrednjo proslavo na Omaha Beach se je končala počastitev spomina na dan pred 50 leti, ko so se zavez- niške sile izkrcale v Nor- mandiji. Slavnostna govor- nika sta bila gostitelj, fran- coski predsednik Francois Mitterrand in ameriški predsednik Bili Clinton. Oba sta v nagovorih povoj- ne generacije opozarjala na vrednote, zaradi katerih so se zavezniki pred pol sto- letja izkrcali na francoski obali, in ki so aktualne še danes. Boji za cesto KIGALI, 6. junija (Delo) - Ruandske vladne sile so začele z obsežnim protina- padom, da bi ubranile glavno cesto iz Kigalija do meje z Burundijem. Proti- napad je prva večja voja- ška akcija vladnih enot v dvomesečnih bojih z Ru- andsko domoljubno fronto. Srbi so zapustili Goražde SARAJEVO, 6. junija (Delo) — Srbi so se umaknili s 3-kilometrskega območja okoli Goražda. O tem so že obvestili Ženevo, zato ni nikakršnih razlogov, da se ne bi začela mirovna poga- janja. Letalska nesreča PEKING, 6. junija (Delo) - V kitajski provinci Shaan- xi je strmoglavilo letalo, v katerem je bilo 159 potni- kov in 13 članov posadke. Po prvih podatkih nesreče ni preživel nihče, to pa je doslej najhujša letalska ne- sreča na Kitajskem. Haiderjev blagoslov CELOVEC, 6. junija (De- lo) - Po pičlih 20 minutah pogovora med predsedniki edinih treh v koroškem parlamentu zastopanih strank je Joi^ Haider pri- volil v to, da zanj »doseda- nja moralna pohaba« v po- dobi Christofa Zernatta spet postane deželni glavar. Začetek praznovanja dneva O PARIZ, 5. junija (Delo) - S skokom 600 ameriških padalcev na Sainte-Mere- Eglise, prvo francosko vas, ki so jo zavezniki osvobo- dili po izkrcanju v Nor- mandiji 6. junija 1944, so se tudi uradno začele sloves- nosti ob petdeseti obletnici največje vojaške operacije v zgodovini. Teden boja proti nestrpnosti Občinski odbor LDS Žalec ijn ter mladi liberalni demokra- ti bodo v drugi polovici juni- ja organizirali v Žalcu tako imenovani Teden boja proti nestrpnosti. V sklop prireditev sodi tu- di tradicionalni festival aku- stične glasbe. Žalčani ga bo- do letos organizirali že de- vetnajstič zapored, in sicer 17. junija na prostem pred vhodom v Žano, če bo vreme slabo, pa v dvorani Hmezad. Med drugimi naj bi v Žalcu nastopili Adi Smolar, Rožle- tove sanje, Mar Django in Šukar. Občinski odbor LDS je že konec maja izdal ekološke razglednice z motivi ogrože- nih živalskih vrst, 23. junija pa naj bi te razglednice na ploščadi pred žalsko osnov- no šolo podpisovalo in opre- milo z besedili na temo ohra- nimo naravi dostojni jutri 200 otrok. Razglednice bodo poslali vplivnim državnikom po Sloveniji, Evropi in svetu. Podrobneje po bodo projekt z imenom Radoživ, ki sicer v občini teče tretje leto, predstavili zvečer v občinski matični knjižnici. Obisko- valcem bodo pokazali diapo- zitive ornitologa Milana Vo- grina, za to priložnost so pri- pravili tudi poseben spomin- ski pečat The children of Ža- lec, Slovenia. Prijateljstvu med mladimi in večji strpnosti na vseh po- dročjih bo namenjena še okrogla miza na temo strp- nost, prijateljstvo, ustvarjal- nost, na temo strpnost med mladimi pa so pripravili še posebno razglednico, ki jo prav tako nameravajo posla- ti politikom in institucijam doma ter po svetu. IB Združevanje v Šentjurju Dosedanji šentjurski občin- ski odbori Demoicratov, Libe- ralno-demokratske stranke ter Socialistične stranke Sloveni- je pripravljajo za prihodnji ponedeljek, 13. junija, zbor občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije (LDS Šentjur). Ob tej priliki bodo govorili predsedniki občinskih odborov združuj očih se strank (mag. Gregor Bezenšek, Jože Artnak in Ludvik Mastnak), sprejeli bodo programske os- nove novega občinskega odbo- ra ter izvedli volitve. Zbor bo ob 18. uri, v sejni sobi podjetja Alpos. BJ Zasluge dr. Karla Verstovška v sedanjih časih, ko znova in znova premlevamo svojo zgodovino in iščemo čim več podatkov, ki bi potrdili našo državotvornost, pogosto ne- katerim ljudem namenjamo veliko pozornosti, druge pa povsem pozabljamo. Generala Maistra smo do- stojno zapisali v zgodovino, a nihče ni povedal, da je tudi Maistru nekdo podelil gene- ralski čin. Ta nekdo je bil dr.Karel Verstovšek, so zapi- sali organizatorji enodnev- nega simpozija, ki ga bodo posvetili dr.Verstovšku. Na simpoziju, ki bo danes, 9. junija, v Domu teritorial- ne obrambe v Velenju, bodo osvetlili Verstovškovo vlogo v slovenskem prostoru in ga dvignili iz anonimnosti, po drugih strani pa rahlo zmanjšali slavo nekaterih mož njegove dobe. Na simpoziju bo prof. Jože Hudales spregovoril o dr. Verstovšku in Šaleški dolini, prof. Branko Goropevšek ga bo predstavil kot politika in poslanca Slovenske kmečke zveze, višja kustodinja Mira Grašič kot organizatorja Or- lov, prof .dr. Milan Ževart pa bo osvetlil njegovo vlogo v deklaracijskem gibanju in ga omenil kot predsednika narodnega sveta za sloven- sko Štajersko. Muzejski sve- tovalec Lojze Penič bo na simpoziju govoril o boju za severno slovensko mejo, prof. dr. Miroslav Stiplovšek bo predstavil vlogo Verstov- ška pri ustanovitvi Univerze v Ljubljani, dr.Ervin Dolenc pa kot poverjenika za uk in bogočastje v narodni in de- želni vladi v Ljubljani. US Zapleti z Roglo? v bodoči občini Vitanje ne nameravajo dovoliti, da bi se »naselje« Rogla vključilo v bo- dočo občino Zreče - vprašanje Rogle želijo ponovno sprožiti na seji državnega zbora. Tajnik krajevne skupno.sti Vitanje Srečko Fijavž nas je opozoril, da že glasovanje na referendumu ni bilo v skladu z odločitvijo ustavnega sodiš- ča. Kot je zapisano v sklepu ustavnega sodišča, to ni moglo ugotoviti ali je Rogla »naselje« ali ne. Sodišče se tudi ni odlo- čilo za rešitev, da bi se volja prebivalcev Rogle ugotavljala posebej, kot je to odločila vo- lilna komisija 265. referen- dumskega območja Zreče. Ustavno sodišče je po naved- bah Srečka Fijavža v obrazlo- žitvi sklepa tudi zapisalo, da bo moral državni zbor vpraša- nje spornega ozemlja ponovno proučiti in bo moral imeti za odločitev, s katero bo eventu- alno sekal meje katastrske ob- čine, utemeljene razloge. Ne glede na vsa dosedanja dogajanja v zvezi z naseljem Rogla (Vitanjčani poudarjajo, da ne gre za naselje), pa so v Vitanju še vedno pripravlje- ni na dogovor z Zrečami: »En- krat smo se že sestali, vendar takrat zaradi odločnega stališ- ča Zrečanov, da je Rogla nji- hova in pika, dogovarjanje ni uspelo. Ne razumemo, zakaj se o tem ne da niti pogovoriti, saj se nismo in se ne nameravamo vtikati v poslovanje RTC Ro- gla, pripravljeni pa smo jim tudi v naprej dati vsa morebit- na potrebna soglasja,« po- udarja Srečko Fijavž. MBP Cestno zborovanje v Celju Slovenska deželna stranka enakopravnih dežel na- merava v Celju organizirati javno zborovanje. Zavzeli se bodo za takojšnjo izgradnjo avtoceste med Koprom in Dolgo vasjo, vendar po njihovem prepričanju brez nepotrebne vzhodne ljubljanske obvoznice. Datum zborovanja zaenkrat še ni znan, na njem pa namerava stranka ustanoviti deželno komisijo, ki bo spremljala delo odbora za izgradnjo avtocest. S tem naj bi preprečila morebitne nedopustne špekulacije v zvezi z dodelitvijo koncesij in nadzorovala razpise javnih natečajev izvajalcev gradbenih del, obenem pa nameravajo k sodelovanju povabiti strokovnjake, ki bodo nadzirali upravičenost strokovnih del pri izgrad- nji. Na zborovanje vabijo še zlasti svojce in prijatelje vseh tistih, ki so izgubili življenja na naših slabih in preobremenjenih cestah oziroma tiste, ki so ostali trajni invalidi. Prijave za udeležbo na zborovanju zbi- rajo na sedežu stranke v Celju. IB Št. 23 - 9. junij 1994 Lastninski spor med Aerom in Aero Copv Delavci Aera Copv zahtevajo vsaj 20 otistotkov atužbene lastnine Pred približno letom dni so delavci celjskega Aero Copy z referendumom spre- jeli odločitev, da bodo 20 od- stotkov družbenega premo- ženja lastninili izven sistema Aero. Temu pa nasprotujejo tako v Aeru kot tudi v Agen- ciji za prestrukturiranje in privatizacijo podjetij. Podrobno sta lastninske zaplete in odnose mod Aerom ter Aerom Copy na tiskovni konferenci pojasni- la predsednik sindikata Per- gam v Aeru Copy Alfred Hojnik in predsednik konfe- deracije Pergam Dušan Re- bolj. Kot sta povedala sogo- vornika, je bilo pred časom predvideno ločeno lastninje- nje sistema Aero ter mešane družbe Aero Copy. Kasneje so te zahteve ublažili in se poskušali dogovoriti, da bi delavcem Aera Copy pripa- dalo 20 odstotkov družbene lastnine. Hojnik trdi, da to ne pomeni bezanja iz siste- ma, saj 20 odstotkov družbe- nega kapitala ne predstavlja nobenega kontrolnega dele- ža, temveč le 9 odstotkov ce- lotne vrednosti družbe. Tudi če bi lastninjenje speljali po tej poti, bi sistem Aero še vedno imel 34-odstotni delež. Svoj predlog je Aero Copy poslal na Agencijo, kjer so ga preprosto zavrnili z obrazlo- žitvijo, da ne bodo soglašali z brezplačnim prenosom ka- pitala ali sredstev na pravne osebe v mešani lastnini. V Aeru Copy ima namreč 26- odstotni delež nemška firma Koehler. Odločitev Agencije in vztrajanje sistema Aera pri svojem modelu lastninje- nja sta med delavci povzro- čila hudo kri, kljub temu bo- do konec tega tedna med za- poslenimi izvedli anketo o njihovi pripravljenosti za vlaganje certifikatov v si- stem^ Aera. Hojnik je v pogovoru opo- zoril tudi na problem za- dolžnic. V Aeru so menda delavcem dejali, da jim bodo propadle, če v svoje podjetje ne bodo vložili certifikatov. »To ne drži, zadolžnice lahko delavci iztožijo. Očitno v Aeru računajo na certifi- kate in zadolžnice, vendar je to račun brez krčmarja. V Aeru Copy bi s certifikati in zadolžnicami zbrali dva- krat več sredstev, kot jih po- trebujemo za odkup. Samo zadolžnice so vredne nekaj sto tisoč mark, za 20-odstot- ni delež pa bi s popustom pri notranjem odkupu potrebo- vali samo 500 tisoč mark. Predlagani delež torej lahko odkupimo brez certifika- tov,« je prepričan Hojnik. Aero hoče uravnilovko v sindikatu Pergam oce- njujejo, da so se razmere v podjetju bistveno izboljša- le v začetku leta, ko je direk- torsko mesto prevzel Iztok Naraks. S 650 ton v decem- bru so prišli na 1450 ton me- sečne proizvodnje. Delavci so letos opravili 1900 nadur, pri izvozu dosegajo indeks 156, na novo so zaposlili ne- kaj delavcev. Kljub dobrim rezultatom Aero Copy še vedno nima svojih legitim- nih predstavnikov v nadzor- nih organih družbe, direktor je v upravnem odboru lahko zgolj poslušalec, podjetje ni- ma niti lastne finančne služ- be. Kljub limitu, ki ga je po- stavil sam upravni odbor in po katerem se sistem Aera lahko v Aeru Copy zadolži za 20 milijonov tolarjev, dolgu- je Aero danes, trdi Hojnik, 40 milijonov tolarjev, v za- četku leta je dolg znašal kar 60 milijonov tolarjev. Vse od lanskega julija v Aeru Copy kljub dobrim rezultatom ni- so povečali plač, tudi april- ski poskus, da bi dosegli 100-odstotno izpolnjevanje kolektivne pogodbe, ni uspel. »Cilj Aera je ura\Tii- lovka in zniževanje plač, na kar pa v naši družbi ne pri- stajamo,« je odločen Hojnik. Na tiskovni konferenci je opozoril še na številne druge probleme, ki jih povzroča skupna finančna služba. Sa- mo zaradi zamude plačil do- bavitelju papirja, čeprav je denar v Aeru Copy bil, so v treh mesecih plačali 5,5 milijonov tolarjev zamudnih obresti. Nakup nemškega deleža? Ker s predlogom o odkupu 20-odstotnega deleža v Aeru Copy vsaj zaenkrat niso uspeli prodreti, razmišljajo o drugačni poti. Nemški partner Koehler je že pred časom napovedal, da bi pro- dal svoj delež, saj kljub 4,5 milijona mark vloženega de- narja doslej ni bil deležen dobička. V Pergamu iščejo možnosti, da bi z zadolžnica- mi odkupili tujčev 26-od- stotni delež. V Aeru Copy so prepričani, da bi na ta način zadovoljili svojih 124 delav- cev, obenem pa bi brez več- jih težav speljali tudi last- ninsko preoblikovanje celot- nega sistema Aera. Hojnik in Rebolj sta še zagotovila, da Pergam ne namerava zao- strovati odnosov med delav- ci na eni in drugi strani ce- ste, od svojih zahtev pa tudi ne mislijo odstopiti. IRENA BAŠA Delitev KP Velenje Velenjsko Komunalno podjetje se v skladu z zako- nom preoblikuje v javni in profitni del. V javnem delu, Komunalnem podjetju, bo 170 delavcev, v tržnem, Po- djetju za urejanje prostora, pa 100 zaposlenih. Znotraj' podjetja bodo organizirali tudi poslovno enoto Ener- getika, prej Toplovod, saj nameravajo že jeseni priče- ti plinifikacijo Škal. AvtoprevoznIkI protestirajo Slovenski cestni prevoz- niki ter Obrtna zbornica ~ Slovenije ostro nasprotuje-, jo predvidenim spremem- bam na mejnem prehodu Škofije, kjer naj bi od pri- hodnjega ponedeljka dalje prepovedali prevoz vseh tovornih vozil s skupno te- žo nad 5 ton. Takšen ukrep bi po njihovem mnenju imel dolgoročne negativne posledice za naše in itali- janske prevoznike ter ce- lotno slovensko gospodar-; stvo. Takšen enostranski ukrep ne more biti sprejet i na zahtevo ene same drža- ve, še posebej članice Evropske skupnosti, ki je dolžna spoštovati določila sporazuma med Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo na področju prometa. Ta sporazum na- mreč po trditvah zbornice omogoča neoviran tranzit- ni promet preko ozemelj članic in Slovenije. I V zreškem iVlaximarketu zamenjali vodstvo Pred dnevi je v zreški blagovnici Maximarket prišlo do zamenjave v vod- stu te enote. Cveta Štefani- ča je začasno zamenjal Igor Jaklič iz Ljubljane. Vodja vseh Maximarketovih enot Drago Kontrec je ob tem povedal, da v prihodnje pričakujejo izboljšano po- slovanje. Pekarna Rogla poslej delniška družba Prvega julija bo mesto predsednika delniške druž- be Pekarna slaščičarna Ro- gla uradno prevzel Ivan Jančič iz Zreč, ki so ga del- ničarji izbrali med štirimi kandidati. Po mnenju predsednika nadzornega odbora Slavka Vidmarja je Jančič predstavil najboljši program razvoja in je tudi po izobrazbi in delovnem stažu najbolj ustrezal po- gojem v razpisu. Jančič je bil doslej namestnik direk- torja podjetja Moda iz Ce- lja. Sicer pa v Pekarni slaš- čičarni Rogla načrtujejo prodor na nova tržišča s trajnejšimi izdelki, pred- vsem na Koroško, Dolenj- sko ter Hrvaško, obenem pa bodo kupcem v kratkem ponudili novo vrsto kruha ter katalog svojih tort. IB Celjsko sejmišče spet gradbišče Na celjskem sejmišču so minuli teden začeli graditi še en objekt, tokrat bo to nova vhodna stavba. Dosedanji glavni vhod bodo do jeseni nadomestili z novo zgradbo, za katero je projekt izdelala Ingradova projektantska služba v sodelovanju z Arhitekturno delavnico Celja. V enonadstropni stavbi bodo prostor dobile servisne, organizacijske in nekatere tehnične službe, kar bo razstavljavcem na sejmih omogočilo boljše pogoje za njihovo delo. Zgradba bo povezana z lani dograjeno dvorano E, naložba je vredna dobrih 154 milijonov tolarjev. Denar bo zagotovila družba Celjski sejem, deloma iz lastnih sredstev, deloma s posojili, gradbena dela pa izvajajo delavci celjskega Ingrada v sodelovanju s kooperantom iz Mozirja. IB PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Inštalacije d.o.o. Škofja Loka nudi storitve na prostih kapacitetah (razrez,- prebijanje, krivljenje, varjenje pločevine do 4 mm različnih kvalitet - črna, pocinkana, ner- javeča, aluminijasta ipd), pre- delavo pločevinastega materi- ala do preseka 100 mm in po- vršinsko obdelavo (barvanje). Infoi-macije: tel. 064/631-271 in fax 064/631-235 (Hajko Okorn). - Kemijska industrija Kam- nik nudi usluge brizganja ter- moplastov (PE, PP, polesterol) in duroplastov (bakelil) na strojih z gramaturo 50 do 1100 g, odrezovanja kovin na struž- nih avtomatih od fi 3 do fi 42 mm, izdelavo in popravilo oro- dij, usluge brizganja z orodji last kupca ter usluge na eks- center stiskalnicah (32 in 100 ton). Informacije: tel. 061/831- 011 in fax 061/831-418 (Alojz Marinko). - Kovinska galanterija Ro- man Lipnik Žirovnica nudi ra- zlične vrste transportnih vo- zičkov in zaščitne loke za te- renska vozila. Nudijo tudi usluge na strojih za hladno krivljenje cevi (s trnom). In- formacije: tel. in fax 064/802- 763 (Roman Lipnik). - Kovinska galanterija Šeni- ca Straža pri Novem mestu nudi vsa ključavničarska dela in izdelavo pohištva iz kovin- skih profilov (stoli, mize, nad- gradnje točilnih pultov, izlož- bene vitrine in vsa ostala opre- ma), kakor tudi stavbno pohi- štvo (kovinska vrata, ograje, stopnišča, manjše konstrukci- je ipd.). Informacije: tel. 068/ 85-462 (Franc Šenica). - Kovinostrugarstvo Celje nudi izdelavo raznih strojnih elementov na paličnih stružni- cah avtomatih premera fi 36 mm za potrebe vodovodne, ogrevalne in plinske tehnike, pohištvene, avtomobilske, elektro industrije idr. Infor- macije: tel. 27-349 in fax 27- 380 (Friderik Gaber). - TapetništvoRadovljicap.o. nudi proste kapacitete za izde- lavo oblazinjenega pohištva. prevlek vseh vrst, polaganja talnih oblog, izdelavo zaves in senčil, izdelavo posteljnine, blazin, vzmetnic, popolno ure- ditev interiera, strokovno sve- tovanje in montažo. Informa- cije: tel. 064/714-471 in fax 064/715-209 (Miro Hrovat). Povpraševanje: - TapetništvoRadovljicap.o. povprašuje po bukovih letvah - oblanih, dimenzij 7 x 35 x 900 mm, radius na robovih cca 4 mm, letna količina od 228 do 760 tisoč kosov. Informacije: tel. 064/714-471 in fax 064/ 715-209 (Janez Teran). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnej.še informacije dobite pri Centru za informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon 061/12-50-122, int.290, 292 in 293 in fax 061/219-536. PO CEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 1. 6. 1994 Št. 23 - 9. junij 1994 Okrogla miza o ponudbi zdravilišč m formacije bo po telefonu posredovala irženjsko InfotmacUska mreža Marinet Pred dnevi so predstavniki skoraj ^•seh slovenskih naravnih zdravilišč 03 okrogli mizi v Termah Ptuj raz- pravljali o možnostih za razširitev po- pudbe predvsem za domače goste. Uvodni izhodišči razprave sta bili vprašanji, zakaj je dodatna ponudba, predvsem zdravniške storitve, masa- že, kopeli in rekreacija, ob vikendih skromnejša kot med tednom in ali se- zona v slovenskih zdraviliščih traja 365 dni na leto oziroma 7 dni na te- den. Udeleženci so skušali najti odgo- vor tudi na vprašanje, kako ugoditi dnevnemu oziroma vikend obiskoval- cu, ki lahko moteče vpliva na življenje v zdravilišču, kako ločiti gosta, ki je prišel na rehabilitacijo, od dnevnega gosta, ki je prišel denimo samo na kopanje, in kako po drugi strani ustreči obema. V razpravi so udeleženci okrogle mize menili, da so slovenska zdravi- lišča, zelo različna in da znajo streči svojim gostom, tako zdraviliškim kot tudi tistim, ki zdravilišča obiščejo ob koncu tedna ali preživijo v njih en sam dan. Predstavniki zdravilišč so nadalje menili, da mora sezona trajati vse leto, le tako lahko finančno preži- vijo. V zdraviliščih tudi vse bolj spoz- navajo pomen vraščanja zdraviliških dejavnosti v posamezne kraje, saj so gostje tudi potrošniki krajevne po- nudbe. Na pogovoru v Ptuju so nada- lje menili, da gostov ne smejo ločevati, razen s ceno in ponudbo, potrošnik pa bo sam izbiral in se sam odločil, koli- ko denarja bo potrošil. Da pa dnevni gostje ne bi motili reda in miru zdra- viliškega gosta, ki prihaja iz bolnišni- ce na rehabilitacijo, bi lahko stalne goste ob koncu tedna preusmerili v dejavnosti izven zdravilišča. Tako na primer v Unior Turizmu popeljejo stalne goste ob vikendih na Roglo ali na izlete v druge turistične kraje. Na ta način je mogoče sprostiti zmoglji- vosti zdravilišča in preprečiti gnečo. Enotnega recepta, po katerem bi lah- ko zadovoljili različno strukturo go- stov, pa seveda ni mogoče predpisati, temveč se mora vsako zdravilišče pri- lagajati svojemu okolju. Tako na pri- mer v Termah Čatež ugotavljajo, da bi bilo napačno ločevati goste, tem se raje prilagajo s pestro ponudbo. V Moravske toplice prihaja vedno več gostov ob koncu tedna, ti gostje so za zdravilišče tudi najbolj zanimivi, po- slovnežem pa ponujajo na primer sobe s telefaksi. V večini zdravilišč ugotav- ljajo, da podoba zdravilišč kot podalj- Na srečanju v Ptuju so se dogovorili, da bodo potrošniki večino podatkov o ponudbi slovenskih naravnih zdra- vilišč dobili v trženjsko-informacijski mreži Marinet. Po telefonu 063 441- 441 bodo na voljo informacije o tem, kaj lahko obiskovalci počnejo v posa- meznih zdraviliščih in za kakšno ceno. šane roke bolnišnic počasi odmira, če- prav se tega imidža povsem še niso otresla. IB PO DRŽAVI Dražje poštne storitve LJUBLJANA, 3. junija (Delo) - Vlada je odobrila za od 15 do 50-odstotno povišanje cen poštnih sto- ritev in za 15-odstotno po- dražitev telegrafskega im- pulza. Pismo je dražje za 38 odstotkov, kar pomeni, da bo treba zanj odšteti 11 to- larjev. Podražitve telefon- skega impulza vlada ni odobrila. Kučan bo šel v Zagreti LJUBLJANA, 3. junija (Delo) - Slovenski predsed- nik Milan Kučan bo odpo- toval na obisk v Zagreb. Predsednik je namreč po srečanjih s premierom Dr- novškom in vodji mešanih komisij ugotovil, da je na- daljevanje dialoga v intere- su naše države. K odločitvi je prispevala tudi ustavitev del na mejnem prehodu v Plovanji. __ Poslanci o vojnih invalidih LJUBLJANA, 3. junija (Delo) - Poslanci državnega zbora so nadaljevali in končali prvo branje zako- nov o vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in vojnih veteranih. Zakon o vojnih invalidih ne bo ve- ljal za domobrance, vlada pa mora poenotiti merila za ocenjevanje vseh vrst in- validov ne glede na vzrok nastanka. Za nižje obrestne mere LJUBLJANA, 8. junija (Dnevnik) - Banka Slove- nije je prvič izdala posebne kratkoročne blagajniške zapise, namenjene predsem bankam. Skupna emisija naj bi dosegla do osem mi- lijard tolarjev. Takšni vrednostni papirji so pri nas novost in z njimi bi ra- di dosegli znižanje obrest- nih mer. Tretjič zapored Janša LJUBLJANA, 5. junija (Delo) - Politična osebnost junija je Janez Janša, ki je tako v Delovi mesečni an- keti že tretjič zapored osvojil naslov. V politič- nem barometru pa je na vr- hu Milan Kučan, Jelko Ka- cin je drugi, premier Dr- novšek pa tretji. Milijoni za stranke LJUBLJANA, 6. junija (Delo) - Po dosedanjem za- konu o strankah naj bi po številnih prestopih poslan- cev v druge stranke denar ostal v stranki, iz katere je poslanec prvotno izhajal. Tako naj bi LDS dobila mesečno iz proračuna sko- raj 5 milijonov tolarjev za 22 poslancev, SKD nekaj več kot 3,3 milijona za 15 poslancev, ZLSD nekaj več kot 3,1 milijona za 14 po- slancev, SNS 2,6 milijona tolarjev za 12 poslancev, SLS 2,2 milijona za 10 po- slancev ... Danes IViali podjetniški forum Celjani ga organizirajo ¥ soUelovanju z Gea College_ v celjskem Narodnem do- mu bo danes, v četrtek, prvi Mali podjetniški forum, na katerem bodo med drugim predstavili dva turistična projekta. Prvi Mali podjetniški fo- rum organizira Republiški zavod za zaposlovanje. Ob- močna enota Celje, ki že ne- kaj časa sodeluje z Gea Col- lege pri razvoju programa samozaposlovanja. Tudi no- silca dveh turističnih pro- jektov, ki bosta predstavlje- na na forumu, sta izšla iz programa samozaposlova- nja. Franc Ogrizek, lastnik turističnega podjetja Hla- pon, bo udeležencem pred- stavil projekt, povezan s cestnim turističnim vla- kom, imenovanim Rogačan. Vlak ima v Rogaški Slatini že dolgoletno tradicijo, v prihodnje pa naj bi Roga- čan predstavljal glavno turi- stično zanimivost. V podjet- ju Hlapon so v projekt turi- stične ponudbe vključili or- ganizacijo in vodenje turi- stičnih izletov zdraviliških gostov, sodelovanje na turi- stičnih prireditvah, organi- ziranje in-vodenje celodnev- nih turističnih izletov ter so- delovanje pri ohranjanju na- rodnih običajev in poseb- nosti. Drugi projekt bo predsta- vila Nada Napotnik, lastnica podjetja Koral. To podjetje namerava v Podplatu pri Ro- gaški Slatini zgraditi gostin- sko-turistični objekt s pre- nočišči. Poleg gostinske in prenočitvene dejavnosti bo podjetje opravljalo Rent-a- car storitve z desetimi avto- mobili, obenem pa načrtuje- jo preureditev stare hiše v konjušnico ter nakup dese- tih konj. Po predstavitvi obeh pro- jektov bo v Narodnem domu še okrogla miza z naslovom: Ali še naprej razvijati pro- gram samozaposlovanja? IB Gorenje za Tefal Vodstvo francoskega proizvajalca malih gospodinjskih aparatov in kuhinjske posode Tefal je izbralo Gorenje Trgovino za generalnega zastopnika in distributerja za Slovenijo. Tefal je vključen v skupino SEB, ki zaposluje 10 tisoč delavcev, ustvari 2,5 milijarde mark letnega pro- meta in se uvršča med tri največje svetovne proizvajalce malih gospodinjskih aparatov, obenem pa je vodilni pro- izvajalec posebne kuhinjske posode, v kateri se hrana ne prime dna. ^ IB NOVO NA BORZI Spremembe tečajev Verjetno je le malo lastnikov delnic, ki zadnje dni podrob- neje ne spremljajo tečajnice \\ubljanske borze. Večina je zaskrbljena ne glede na to, ko- liko je premišljevala kaj storiti ob tako nihajočih tečajih del- nic. V dnevnih časopisih lahko zasledimo različna mnenja za stanje na področju tečajev del- nic. Nekateri predstavniki borzno-posredniških družb pišejo tako tendenciozne član- ke, da že spominjajo na javno strašenje in zavajanje investi- torjev. V pretekli številki'^ sem vam nanizal nekaj možnih vzrokov za takšna dogajanja. Koliko so utemeljeni je preso- dil vsak bralec sam. Vsekakor vas želim čim bolje informira- ti, da boste lažje spremljali do- gajanja na borzi. V zadnjih dneh je bilo toliko različnih mnenj, kaj se dogaja na ljub- ljanski borzi, da so mnogi ob prebiranju teh mnenj bolj po- dobnih ugibanjem pozabili na podrobnejše proučevanje dej- stev. Ta dejstva so tečaji, ki so zagotovo najkorektnejši po- datki o stanju na borzi. Koliko kdo izgubil in koliko ne, je mogoče izračunati samo s pri- merjavo tečajev ob nakupu in prodaji ter primerjavi z alter- 'lativnimi naložbami. Ob tem smemo pozabiti >>da je po bitki lahko biti general«. Zato s^m se odločil, da vam tokrat 'Nekoliko podrobneje predsta- vim nekaj statističnih podat- '^ov o gibanju tečajev delnic ^ zadnjih desetih dneh. Pred- vsem sem se osredotočil na ''ajvečje dnevne spremembe lučajev ter dejansko spremem- bo tečajev v zadnjih desetih jlfieh. Rezultati so vidni iz ta- bele: So vas podatki kaj presene- tili? Upam, da so vas vsaj ne- kateri prijetno presenetili. V primeru delnice RGSP mo- ram povedati, da je k tako ve- likemu padcu zagotovo pripo- mogla tudi informacija, da SDK ne dovoli ZHT d.d. Roga- ška Slatina izplačati dividend. Razlog bi naj bil v tem, da je večinski lastnik (Holding) še vedno družbeno podjetje. Torkov borzni sestanek je minil v upanju, da bodo tečaji v prihodnjih dneh manj nihali. Celjska borzo-posredniška hi- ša sporoča, da je vTednost Vza- jemnega sklada Herman Celj- ski na dan 7. 6. 1994 1.099,38 SIT vendar predvidevanj za njiho- vo rast še ne upam dajati. Predvsem zato, ker so precejš- nje razlike med obsegom pro- meta in nihanjem tečajev gle- de na način trgovanja. Nasvet: kadar vaše odloči- tve temeljijo na reakcijah dru- gih, rajši počakajte z njihovi- mi izvršitvami. Bodo delavci ostali praznih rok? stečajna masa v Posotli v stečaju morda ne bo zadoščala niti za izpeljavo stečajnega postopka Pred dnevi so na celjskem sodišču prvič ugotavljali ter- jatve upnikov v stečajnem postoku Ema Posode. Potr- dili so samo nesporne terja- tve manjših upnikov, finanč- ne tokove pa naj bi pregledal še finančni izvedenec. Podoben razplet so mnogi napovedovali. Emo Posoda nima praktično nobenega premoženja, v lasti Koržeto- vega sklada so poslopje, stroji ter osnovna sredstva. Sporne so tudi nekatere ter- jatve, saj so kupci menda blago neposredno plačevali krovTiemu podjetju. Kot je na sodišču povedal stečajni upravitelj Marjan Feguš, je razmerje med terjatvami in obveznostmi tako neugodno, da sc postavlja vprašanje, če bo stečajna masa sploh za- doščala za izpeljavo po- stopka. Največji upnik Ema Poso- de v stečaju je preko tisoč bivših delavcev. Ti so vložili za približno 18 milijonov mark zahtevkov, v njihovem imenu je zahtevke v višini 12 milijonov mark vložil še ob- močni svobodni sindikat. Delavci zahtevajo izplačilo osebnih dohodkov, razlike do kolektivne pogodbe, iz- plačilo regresov in odprav- nin, kaj lahko pa se zgodi, da bodo ljudje na koncu ostali praznih rok. Na sodišču so delavci spraševali, kdaj bodo končno dobili januarske pla- če, ki bi jih morali prednost- no izplačati v stečajnem po- stopku. Doslej so delavcem izplačali le tretjino tega de- narja. Kot je bilo slišati v razpravi, bodo preostali del januarske plače izplačali takrat, ko bo dovolj denarja oziroma ko bo prodana zalo- ga izdelkov, ki jih namerava v soglasju s sodiščem odku- piti Emo Eterna. Tokratni narok je bil v bi- stvu uspešen le za nekaj slo- venskih podjetij, ki so prija- vila manjše zneske terjatev, te nesporne terjatve je sodni senat tudi potrdil. IB Obrt podobo na ogled postavi Šentjurčani slavijo z veliko razstavo šentjurska obrt je v bistvu drugo največje »podjetje« v šentjurski občini. Krajevna obrtniška tradicija je zelo stara, velik razmah obrti pa beležijo zlasti zadnje leto. O različnih obrtniških temah bo veliko govora v prihod- njih dneh, ko bodo v Šent- jurju obeležili 15-letnico de- lovanja krajevne Obrtne zbornice. Najširšo pozornost javno- sti bo gotovo pritegnila veli- ka, II. razstava obrti in po- djetništva, ki bo v prostorih nove mestne Tržnice. Na razstavi se bodo postavili z izdelki šentjurskih obrtni- kov ter nekaterih podjetni- kov, ki bodo predstavili v^ od domače obrti, različnih kovinskih izdelkov, stano- vanjskega pohištva do kon- fekcijskih oblačil, rezbar- stva ter podobnih zanimi- vosti. Sekcija avtoprevoznikov ter izvajalcev strojnih ze- meljskih del bo svoje delo prikazala s pomočjo videa, na razstavo pa so povabili tudi tehniške krožke osnov- nih šol v občini. Zbornica pripravlja za v torek, 14. ju- lija, prav tako okroglo mizo o problematiki malega go- spodarstva. Razstavo bodo odprli v so- boto, 11. junija, ob 11. uiri, ko pričakujejo tudi predsedni- ka izvršilnega odbora slo- venske Obrtne zbornice Sta- neta Krambergerja. Ob tej priliki bodo nastopili pihal- na godba, mažoretkc in šol- ska dramska skupina, zvečer pa bo veselica z ansamblom Mira Klinca ter modna revi- ja. V nedeljo bodo ob 10. uri odprli kulinarično razstavo zasebnih gostincev, nato bo- do nastopili domači folklori- sti in pevski zbor Skladate- ljev Ipavcev, srečali se bodo upokojeni obrtniki, pa še po- poldanska veselica z ansam- blom Francija Salobirja. V ponedeljek pričakujejo na razstavi večji obisk učencev in dijakov, razstavo pa bodo zaprli v torek zvečer. Za šentjursko obrtniško oblet- nico so izdali tudi prilož- nostni bilten. BRANE JERANKO Št. 23 - 9. junij 1994 6 Trije kombiji za 100 vozačev Na Dobmh Frankolovem in v Štotah nova vozila za prevoze otrok Več kot 100 vozačev iz naj- bolj oddaljenih zaselkov v okolici Dobrne, Frankolo- vega in Štor se je pred dnevi razveselilo treh novih kom- bijev za prevoz v šolo, ki jih je kupil celjski sekretariat za družbene dejavnosti. 9 mili- jonov tolarjev so zanje od- šteli iz občinskega prora- čuna. Slovesna predaja treh no- vih kombijev je bila pred os- novno šolo na Dobrni, kjer so vse tri obdarovane šole pripravile kratek program, vozila pa je šolam izročil se- kretar za družbene dejavno- sti Željko Cigler. Na Dobrno se vozi s kom- bijem 24 otrok, od tega ne- kateri s 7 kilometrov odda- ljenega Paškega Kozjaka, kamor zmore vozilo le polo- vico poti. Precejšnje razdalje mora vsak dan premagovati tudi 60 frankolovskih in 32 štorskih vozačev. Novi kom- biji jim lajšajo življenje, da jim po prihodu iz šole ostane več časa za druge stvari. Po slovesnosti so šolniki pripravili kratko novinarsko konferenco, na kateri so predstavili nekatere novosti v šolah. V celjski občini se te v večini primerov ubadajo s prostorsko stisko, čemur bodo konec meseca namenili okroglo mizo in nanjo pova- bili ministra Slavka Gabra. Pri tem ugotavljajo, da samo novogradnje ne bodo rešile težav, pač pa bo treba najti rešitve v obstoječih prosto- rih. Eden, glavnih ciljev je odprava dvoizmenskosti, saj imajo samo tri šole od dva- najstih v občini pouk do- poldne. V Socki, kjer dela šola v nemogočih razmerah, si prizadevajo, da bi čimprej pričeli z novogradnjo, ven- dar se zapleta z zemljiščem, medtem ko je republika že odobrila 32 milijonov tolar- jev. Pripravljajo tudi grad- njo nove šole na Ljubečni, ki bo razbremenila šoli na Hu- dinji in v Vojniku. Sole v celjski občini so vključene v vsa tekmovanja na republiški ravni, posebej priljubljeno je med šolarji branje za bralno značko. Je- seni pa bodo v Celju tradici- onalni Roševi dnevi, ko se srečajo mladi literati. Nekoliko drugače kot na republiški ravni bodo v obči- ni zastavili akcijo z učbeni- ki, saj na šolah fonde že ima- jo in jih bodo letos le dopol- njevali. To pomeni, da si bo- do lahko učbenike za mini- malno obrabnino izposodili vsi učenci in ne le osmošolci. T. CVIRN Foto: EDO EINSPIELER Celjski sekretar za družbene dejavnosti Zeljko Cigler je predal v uporabo tri nove kombjje za prevoz otrok v šole iz oddaljenih krajev. V Šentjurju so počasni Okrogla miza o tlenacionalizaciil šentjurski oškodovanci so nezadovoljni zaradi prepočas- ne denacionalizacije v tej ob- čini — zatika se z vračanjem šolskega posestva kmetijske šole, zadružne lastnine in tudi premoženja zasebnih razlaš- čencev. O tem je bilo veliko govora na torkovi okrogli mizi o denacionalizaciji, ki jo je pripravila domača podružnica Slovenske ljudske stranke. Šentjurski župan Jurij Ma- lovrh je menil, da je v občini dovolj politične volje, res pa je, da za zapletene denaciona- lizacijske postopke manjka strokovnega kadra. V Šentjur- ju se največ težav pojavlja v zvezi s zemljišči bivšega Kmetijskega kombinata, ki jih je prevzelo novo podjetje Me- ja. Na okrogli mizi je bilo mo- goče slišati številne kritike prav na račun tega podjetja, saj se po trditvah oškodovan- cev z Mejo ni mogoče pogovar- jati. Prav tako ni uspelo dogo- varjanje glede vračanja šol- skega posestva, kjer je v zem- ljiški knjigi ostala lastnik kmetijskega šola. O tem sta več povedala tudi sedanji rav- natelj in bivša ravnateljica kmetijske šole, Branko Šket in mag. Nevenka Cmok. Gost Franci Feltrin, glavni tajnik Slovenske ljudske stranke, je govoril o denaci- onalizacij skih postopkih po drugih krajih države, pri tem pa ugotavlja, da je reševanje v precejšnji meri odvisno od volje občinskih struktur, pa tudi od posameznikov v vladi. Povabljeni župan Slovenske Bistrice, Ivan Pučnik, kjer z denacionalizacijo prednjači- jo, pa je dejal, da je neizvaja- nje denacionalizacijskega za- kona odsev sedanjih političnih razmer, zlasti na pravosodnem področju. Okroglo mizo je povezovala predsednica šentjurske po- družnice Slovenske ljudske stranke, Tatjana Oset, ki se je spraševala ali dejansko živimo v pravni državi. Sprejeti zako- ni se ne izvajajo oziroma bi- stveno prepočasi, za kar pa ni nihče odgovoren, je še dejala. BRANE JERANKO Zanimiva oicrogla miza v ponedeljek, 13. junija ob 18. uri, bo v Domu TE v Sloven- skih Konjicah zanimiva okrogla miza, ki jo pripravlja Demo- kratska stranka Slovenije, občinski odbor Slovenske Konjice. Na njej bodo sodelovali dr. Jože Mencinger, Dr. France Bučar in Tone Peršak, govorili pa bodo o pozitivnem in ofenzivnem gospodarskem programu Slovenije, o delu v republiški skupš- čini in o lokalni samoupravi. MBP Amerišiia liitra lirana v Celju Na svojem osvajalnem pohodu po svetu, je minulo soboto i Dairv Queen, ali poskusimo pa naše: Ledena kraljica, zavzela \ tudi Celje. Tik ob Ljubljanski cesti, v povsem novem trgovsko-! gostinskem centru, je tako mogoče že nekaj dni obedovati več vrst hamburgerjev, piščancev, hot dogov, pizz, krompirčkov, > sladoledov, blizzardov, šejkov in zraven popiti sok, pivo ali \ kakšen topel napitek. Za tovrstne restavracije s hitro hrano, je ; kajpada značilno, da imajo povsod po svetu povsem enak način priprave obrokov in standardizirane količine teh in onih šesta- i vin v njih. Morda je tudi v tem privlačnost celjskega Dairy1 Queena, ki je tretja tovrstna restavracija v Sloveniji. \ Ker si skoraj vsi večkrat zaželimo pojesti tudi nekaj »na \ hitro«, ima 22 mladih deklet in fantov, ki delajo v Dairyi Queenu, že v prvih dneh obilico dela. VZ,; Podaljšali delovni čas Po 25 juniju ne bodo več veljala stara vozniška in prometna dovoljenja ter jugoslovanske registrske tablice na avtomobilih, zato so vrste pred občmskuni okenci te dm vse daljše. V Celju so doslej zamenjali 23 tisoč tablic, pričakujejo pa še 3 tisoč vlog. Še več je tistih, ki še niso zamenjali vozniških dovoljenj. Izdali naj bi jih namreč še 6 tisoč, 23 tisoč pa so jih že zamenjali. Do konca meseca so v Celju podaljšali delovni čas prometnega oddelka, tako da je med tednom oddelek odprt do 15.30 ure, ob petkih do 14.30 ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12.30 ure. Časa za zamenjavo je torej dovolj, referenti za okenci pa si žehjo predvsem čim manj nestrpnih občanov, ki bi radi v trenutku uredili vse potrebno. TC, Foto: EDO EINSPIELER Blagoslov in somaševanje v frančiškanskem samostanu v Nazarjah so v ponedeljek slovesno blagoslovili večnamensko dvorano v Domu duhovnih vaj. Ob tej priliki so v cerkvi pripravili zahvalno somaševanje, na katerem so sodelovali graški škof Johann Weber, mariborski škof Franc Kramberger in drugi duhovniki. Foto: CIRIL SEM Obisk iz Avstrije LJUBLJANA, 1. junija (Delo) - Ljubljano je obi- skal avstrijski predsednik dr. Thomas Klestil. S pred- sednikom Milanom Kuča- nom se je pogovarjal o pri- bliževanju Evropski uniji in o jedrski varnosti. Zavrniii predioge zakonov LJUBUANA, 1. junija (Delo) - Državni zbor je za- vrnil zakon o vojnih invali- dih in prekinil razpravo o predlogu zakona, ki go- vori o usklajevanju nado- mestil za porodniško, od- sotnost z dela zaradi bolez- ni nad mesec dni, za brez- poselnost, usklajevanju po- kojnin in zajamčenih plač. Poslanci so ga zavrnili, češ da gre za interventni zakon. 200 milijonov mark v javnem dolgu LJUBLJANA. 1. junija (Delo) - Agencija za sanaci- jo bank je prevzela terjatve novogoriške Komercialne banke, kar pomeni, da je prešlo v javni dolg države več kot 200 milijonov mark. Za kapitalsko ustreznost novogoriške banke pa bi bilo treba po besedah direktorja agenci- je Janka Deželaka izdati še za okoli 14 milijonov mark dodatnih obveznic. Pubarjeva In Gaspari še ministra LJUBLJANA, 2. junija (Delo) - Jožica I*uhar ostaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve, saj je predlog za njeno razrešitev podprlo 36 poslancev, prav toliko pa jih je bilo proti. Mitja Gaspari pa je še na- prej finančni minister. Po razpravi o interpelaciji je namreč za nezaupnico gla- sovalo le 14 poslancev. O odnosih z Zagrebom LJUBLJANA, 2. junija (Delo) - Slovenska vlada je razpravljala o odnosih s Hrvaško, ki so v teh dneh posebej aktualni zaradi na- povedanega obiska pred- sednika Kučana v Zagrebu. Vlada o odložitvi obiska za zdaj ne bo sklepala, so po- vedali na novinarski kon- ferenci, pač pa bo počakala na odgovor iz Zagreba gle- de pobude o začasnem do- govoru, da Sečovelj ski pre- hod preide pod hrvaško upravo, v zameno pa Slo- venija prevzame nadzor nad Piranskim zalivom. Sanacija železarn uspešna LJUBLJANA, 2. junija (Delo) - Rezultati poslova- nja Slovenskih železarn dokazujejo, da so bili ukre- pi vlade pri sanaciji pravil- ni, so ugotovili v poslov- nem poročilu Slovenskih železarn. Izgube so se v pri- merjavi z letom 1992 več kot prepolovile, do konca leta pa jim je uspelo zago- tovi dovolj naročil. Ena najbolj problematičnih naj bi bila štorska železarna, kjer vidijo rešitev v odpro- daji. Št. 23 - 9. junij 1994 Umrl dve leti prezgodaj Laščanka Vida je bila de- vetnajst let pomožna kuhari- ca na osnovni šoli, zadnja le- ta pa ji je hudo nagajalo zdravje, tako da je bila veči- noma v bolniški. Za kakšen mesec ali dva se je vmila na delo, potem se ji je zdravje spet poslabšalo in spet je sledilo dolgotrajno zdravljenje. Pred kratkim se je odločila, da prekine delov- no razmerje s šolo Ln zaprosi za družinsko pokojnino. Pre- jela je ustrezen sklep šole ter odločbo Zavoda za pokoj- ninsko in invalidsko zavaro- vanje, kjer so ji odobrili 12.679 tolarjev mesečne dru- žinske pokojnine po pokoj- nem partnerju, s katerim je osem let živela v izvenza- konski skupnosti. Zdaj ima v rokah novo odločbo, s ka- tero ji družinsko pokojnino ukinjajo. Ostala je brez služ- be in brez pokojnine, brez vsakršnih prejemkov. Kako se je to lahko zgodilo? Vida je do letošnjega fe- bruarja prejemala skromno plačo oziroma bolniško, nje- na hči, ki je nekaj časa obi- skovala srednjo šolo, lani spomladi pa se je odločila, da šolanje prekine, ker ji učenje pač ne gre, pa (do septembra lani) pokojnino po svojem očetu. Le-ta je umrl leta 1982, od leta 1974 pa do smrti je živel s hčerko in njeno materjo v skupnem gospodinjstvu oziroma v iz- venzakonski skupnosti. O tem, da hčerka ne hodi več v šolo, je Vida že lani poleti obvestila Zavod za pokoj- ninsko in invalidsko zavaro- vanje, območno enoto Celje, pred tem (aprila 1993) pa se je tam pozanimala, kakšne možnosti ima, da bi prevzela pokojnino po pokojnem mo- žu, kot ga imenuje. Referent- ka je pregledala dokumenta- cijo in ustrezne zakonske podlage in ji odgovorila, da ni nobenih zadržkov; njena starost je bil edini pogoj, ki ga še ni izpolnjevala. Čez približno mesec dni je bilo zadoščeno tudi temu, saj je maja dopolnila petdeset let. Vida je dala v službi odpo- ved, ravnateljica šole pa je še pred izdajo sklepa o prene- hanju delovnega razmerja poklicala na Zavod za po- kojninsko in invalidsko za- varovanje, da bi se tudi sama prepričala, če je z Vidino bo- dočo družinsko pokojnino res vse v redu. Dobila je od- govor, da ima prosilka vse pogoje zanjo. Sredi februar- ja letos je Vida prejela odloč- bo Zavoda, s katero »se vdo- vi Vidi s 16. februarjem 1994 prizna pravica do družinske pokojnine v znesku 12.679,07 tolarja..., saj je do hčerkinega prenehanja uži- vanja pokojnine dopolnila 50 let starosti, 15. 2. 1994 pa ji je v osnovni šoli prenehalo delovno razmerje,« piše v odločbi. Vidino zadovolj- stvo pa je bilo kratko, saj je že 24. marca prejela dopis, s katerim jo Zavod za pokoj- ninsko in invalidsko zavaro- vanje, območna enota Celje, obvešča, da do družinske po- kojnine, ki ji je bila prizna- na, ni upravičena. Ker se Vi- da s takšno spremembo ni mogla sprijazniti, je zadevo vzela v roke Centrala Zavo- da v Ljubljani in 12. maja 1994 izdala odločbo, po ka- teri »se zahtevek predlagate- ljice za priznanje pravice do družinske pokojnine zavr- ne.« Pri reviziji so v Ljublja- ni ugotovili, da za priznanje pokojnine ni nobene zakoni- te podlage. In v čem je ta nezakonitost? Zakon, ki je v pravnih posledicah na po- dročju invalidskega in po- kojninskega zavarovanja iz- venzakonsko skupnost ize- načil z zakonsko, je stopil v veljavo 1.1. 1984, Vidin iz- venzakonski partner pa je umrl 24. aprila 1982, torej slabi dve leti prej. »Izplačevanje družinske pokojnine se ustavi s 1.6. 1994,« je še zapisano v ljub- ljanski revizijski odločbi. Vida je obupana, saj zdaj nima ne plače in ne pokojni- ne. »Res je, da sem samovolj- no prekinila delovno raz- merje, a to sem storila zato, ker zaradi bolezni nisem bila sposobna za delo in ker sem imela v rokah odločbo Zavo- da o priznanju pravice do družinske pokojnine. Hčerka je brez službe, račune je tre- ba plačevati, pa jesti je tre- ba. Od česa naj zdaj živim! Še sreča, da sem 250 tisoč tolarjev odpravnine, ki so mi jo izročili na šoli, dala na stran za hude čase. Zdaj so ti hudi časi tu. Ker sem dala na šoli odpoved na osnovi zago- tovil in odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bom zavod zdaj tožila. Kako naj jaz, navad- na delavka, poznam vse za- kone! Menim, da sem bila s strani Zavoda zavedena in s tem oškodovana, torej bom po sodni poti terjala odškod- nino. Za redno upokojitev bom imela pogoje, ko bom stara 58 let, to pa je šele čez sedem let. S čim naj do ta- krat preživim,« nam je poto- žila. Zakon je zakon in treba ga je spoštovati. Tudi motiti se je človeško. A zaradi zakona, ki je stopil v veljavo z dvelet- no zamudo, in zaradi člove- kove napake je zdaj nekdo v hudih težavah. Zakona ne bo nihče A/prašal za odgovor- nost ... Bo koga drugega? MARJELA AGREŽ Srbi nočejo proč SARAJEVO, 5. junija (Delo) - Trideset oborože- nih Srbov še vedno vztraja na območju, od koder naj bi po dogovoru umaknili vse težko orožje iz 20-kilo- metrskega pasu okoli Sara- jeva. Zaradi njih posebni odposlanec OZN Jasuši Akaši ni mogel začeti mi- rovnih pogajanj. Ženevska pogajanja tako odlagajo že od četrtka, omenjena sku- pina Srbov pa nikakor no- če zapustiti utrdbe na za- hodnem bregu reke Drine. Obletnica brez nemirov PEKING, 5. junija (Delo) - Na peto obletnico tianan- menškega pokola, s kate- rim je kitajska vojska 4. ju- nija 1989 zadušila prode- mokratično gibanje kitaj- skih študentov in prebival- cev Pekinga, ni bilo večjih incidentov. Beograd ponuja pogovore BEOGRAD, 5. junija (Delo) - Vlada ZRJ je Alba- niji predlagala začetek po- govorov na ravni zunanjih ministrov. Do ponudbe je prišlo v času, ko v srbski javnosti trajajo polemike o tajnih pogajanjih med Beogradom in kosovskimi Albanci, medtem ko srbska policija pospešeno zapira pripadnike albanske manj- šine na podlagi obtožb, da pripravljajo vse potrebno za odcepitev te pokrajine. Ukrajina bo popustila MOSKVA, 4.junija (De- lo) - Pogajanja parlamen- tarnih delegacij Ukrajine in Krima so prinesla nepri- čakovan razplet: Ukrajina je privolila v svojevrsten popravek lastne zakonoda- je z namenom, da bi v veli- ki meri ugodila zahtevam Krima po širši avtonomiji. Očitno so se v Kijevu za- vedli dejstva, da lahko le še s popuščanjem obdržijo Krim znotraj svojih meja. Poklon padlim NETTUNO, 3. junija (Delo) - Ameriški predsed- nik Bili Clinton se je na vo- jaškem pokopališču južno od Rima poklonil spominu več tisoč ameriških voia- kov, ki so padli pri osvoba- janju Italije. Peterle na Kitajskem PEKING, 3. junija (Delo) - Slovenski zunanji mini- ster Lojze Peterle se je med obiskom v Kitajski srečal s številnimi kitajskimi vo- ditelji, največ sadov pa si obetajo gospodarstveniki, ki naj bi jim Peterletov obisk odprl vrata na kitaj- ski trg. Neuvrščeni ne marajo ZBJ KAIRO, 3. junija (Delo) - Jugoslovansko zunanje ministrstvo je ostro prote- stiralo zaradi prepovedi sodelovanja na ministr- skem zasedanju neuvršče- nih. V Beogradu so sklep Kaira razglasili za »sovraž- no dejanje, ki ne bo prispe- valo k razrešitvi zdajšnje krize na Balkanu.« Mlekarna v kmečkih rokah Zadruge so postale večinski lastnik podletla Hmezad Celela Prvega junija je 22 kmetij- skih zadrug s celjskega in ko- roškega območja doseglo svoj cilj. Čeprav je Koržetov sklad za najboljšega ponudnika pri nakupu 55-odstotnega deleža mlekarne v Arji vasi izbral mešano podjetje Holinvest, so zadruge, že prej lastnik 45-od- stotnega deleža, izkoristile predkupno pravico in v celoti prevzele mlekarno. Vodja pogajalske skupine zadružnikov Peter Vrisk je na torkovi novinarski konferenci, kjer so sodelovali tudi vodilni iz mlekarne in Koržetovega sklada sicer menil, da je cena visoka, saj ima mlekarna še nekatere stare obveznosti in dolgove, poleg tega so potreb- ne nove investicije, kljub temu pa so zadružniki zadovoljni. Od te mlekarne je odvisno 4200 kmetij, mlekarna pa je le ostala v slovenskih rokah. To- da zadružniki so morali pri- stati na vse bistvene pogoje Sklada, torej kupnino v višini 3,8 milijonov mark, prevzem 130 zaposlenih, izdelati so mo- rali ustrezen poslovni načrt in zagotoviti naložbe v višini 4 milijone mark. Pri odkupu mlekarne so zadrugam poma- gali v Zadružni zvezi Sloveni- je, Slovenski zadružni kmetij- ski banki ter Hmezad banki v Žalcu. Hmezad Celeia je sicer 55- odstotni delež prenesla na Sklad jeseni 1992. Konec tega leta so po podatkih Irene Co- Ija, vodje Skladovega projekta v mlekarni, imeli 2,2 milijona mark izgube iz preteklih let, 2 milijona mark tekoče izgube, skupna zadolženost je znašala 9,8 milijonov mark. Podjetje so v takšen položaj pripeljale neizkoriščene zmogljivosti, iz- guba hrvaškega tržišča, neu- strezen proizvodni program z bistveno previsokim deležem konzumnega mleka in prevelik odkup, takratno vodstvo pa je po oceni Sklada vodilo politi- ko intenzivnega zadolževanja, s čimer je oslabilo komercial- no in razvojno politiko v po- djetju. Maja lani je Sklad na čelo mlekarne postavil Zdravka Počivalška, med drugim je bila takrat ukinjena predelava mleka v Avstriji, dražje repro- dukcijske materiale so nado- mestili s cenejšimi domačimi, izboljšali strukturo proizvod- nje z zmanjšanjem konzumne- ga mleka s 40 na 26 odstotkov, povečali so delež fermentira- nih izdelkov ter sirov in uvaja- li nove proizvode. Nadalje so se lotili finančnega prestruk- turiranja, lani so prodali staro mlekarno v Medlogu in 13 sta- novanj, sprejet je bil programa presežnih delavcev za 63 ljudi, pri pripravi sanacijskega pro- grama pa je sodeloval nizo- zemski svetovalec s področja mlekarstva. Z vsemi temi ukrepi se je mlekarna očitno izkopala iz največjih težav, od marca lani posluje pozitivno, ustvarjeno je bilo 35 milijonov mark letne realizacije ter 1,2 milijona mark dobička, po- djetje je likvidno in redno po- ravnava obveznosti. Ponovno večji odkup Načrte podjetja Hmezad Ce- leia, kamor poleg mlekarne v Arji vasi sodi še sirarna v Šmarju, je na tiskovni konfe- renci podrobneje predstavil tudi direktor Zdravko Poči- valšek. Povedal je, da so v zad- njih letih odkupovali približno 48 do 51 milijonov litrov mle- ka letno, doma pa predelali le 23 do 28 milijonov litrov. Lani so plan odkupa zmanjšali na 32 milijonov litrov, mleko pa skoraj v celoti predelali in prodali doma. Dolgoročno na- črtujejo večjo specializacijo in boljšo izkoriščenost kapacitet. V rnlekamo bi radi vrnili tiste zadruge, ki so mleko začele prodajati drugam, uspel je že Irena Colja iz Koržetovega sklada je v torek zagotovila, da 130 zaposlenih delavcev mlekarne zaradi lastninjenja ne bo oškodovanih. Sklad bo v roku treh mesecev dokapita- liziral Hmezad Celeio z vlož- kom v višini 600 tisoč mark, s čimer bodo povečali vrednost podjetja in na ta način omogo- čili delavcem vlaganje certifi- katov ter pridobitev lastnin- skega deleža, ki jim po zakonu pripada. Prav tako naj bi Sklad reševal problem neiz- plačanih plač oziroma razlik do kolektivne pogodbe. dogovor s kmetijsko zadrugo Šoštanj in delno Šentjurjem, ponovno bi odkupovali mleko tudi v Slovenski Bistrici in na Vranskem. Prihodnje leto nameravajo v mlekarni odkupiti 50 milijo- nov Utrov mleka, kar bi pome- nilo zmanjšanje fiksnih stro- škov in drugačno strukturo proizvodnje. Konzumni pro- gram naj bi namesto 25 obse- gal le 16 odstotkov, delež fer- mentiranih izdelkov bo pri- bližno enak sedanjemu, za proizvodnjo sirov pa namera- vajo namesto sedanjih 16 na- meniti 30 milijonov litrov mle- ka. V proizvodnji bodo obdr- žali le tržno najuspešnejše iz- delke, trenutno razvijajo 4 no- ve proizvode, v konkurenco z drugimi mlekarnami pa se nameravajo podati predvsem z boljšo kvaliteto. Konkretno bodo pri fermentiranih izdel- kih rok uporabnosti podaljšali s 14 na 18 oziroma 21 dni. IRENA BAŠA EHO Laško, Brezno 3 d, 63270 Laško objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. konstruktor hladilnih naprav Pogoji: - višja strokovna izobrazba strojne smeri in 3 leta de- lovnih izkušenj oziroma - srednja strokovna izobrazba strojne smeri in 6 let delovnih izkušenj 2. materialni knjigovodja Pogoji: - srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj 3. referent v komerciali Pogoji: - srednja strokovna izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ter znanje angleškega jezika Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: EHO Laško, Brezno 3 d, 63270 Laško. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh. JAVNI ZAVOD OŠ DOBRNA razpisuje prosto delovno mesto učitelja likovne vzgoje In gospodinjstva za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela: 1. 9. 1994. Prijave z dokazili pošljite v 15. dneh po objavi na na- slov: Oš Dobrna. Dobrna 1,63204 Dobrna. OŠ Nade Cilenšek Griže razpisuje prosto delovno mesto učitelja nemškega in angleškega jezika za nedoločen čas s polno uč- no obveznostjo. Začetek dela: 1. 9. 1994. Pogoji: PRU. PROF. ali AB- SOLVENT ustrezne smeri. Prijave z dokeizili pošljite v 15. dneh po objavi na na- slov: OŠ Nade Cilenšek Gri- že, Griže 1a, 63302 Griže. Št. 23 - 9. junij 1994 |8 Slovenščina sredi Nemčije Ellsabeth Seltz zbuja začudenje zaraOlJezIliovnega znanja Elisabeth Seitz se s prijatelji v Sloveniji pogovarja v tekoči slovenščini. Nič presenetlji- vega, dokler ne ugotoviš, da je Elisabeth doma iz Tiibingena v Nemčiji, da nima nikakršnih slovenskih korenin, vsaj ne takih, da bi sama vedela zanje, in da se je za slovenščino pač navdušila in se je naučila tako kot še nekatere 'druge slovanske jezike. ' Lisa, kot jo kličejo prijatelji, je bila že od nekdaj nadarjena za jezike, tako da danes po- leg slovenščine tekoče govori še ruščino, poljš- čino in srbohrvaščino, obvlada tudi češčino in ukrajinščino, medtem ko ostale slovanske jezi- ke razume, kadar jih bere. Zaradi svojega zna- nja pa ne zbuja začudenja le v Sloveniji, pač pa jo tudi doma nekateri gledajo kot deseto čudo. Elisabeth dela kot asistentka na oddelku za slavistiko na fakulteti v Tiibingenu. Približno 10 do 12 ljudi dela z okrog 300 študenti, ki študirajo po dva slavistična predmeta, in sicer kombinirajo zahodno in vzhodno slavistiko ter jugoslavistiko. Sama se trenutno ukvarja predvsem s slovenščino in s Primožem Trubar- jem, ki je tesno povezan tudi s Tiibingenom. V doktoratu, ki ga pripravlja, bo primerjala tekste Primoža Trubarja z njegovimi nemškimi sodobniki, tudi z Lutrom, in skušala ugotoviti, ali so zaradi Trubarjevih slovenskih korenin v besedilih kakšne posebnosti. Trubar je tudi tema njenih seminarjev za študente slavistike. Od kod takšno zanimanje za slovenščino in slovanske jezike nasploh? Lisa pravi, da se je za slavistiko odločila zaradi zanimanja za zgo- dovino. »Pri nas smo pri zgodovini podrobno obdelali predvsem 19. in 20. stoletje v zahodni Evropi. Po teh razlagah se je Evropa nehala v Berlinu na zidu, potem je sledila velika luk- nja in nekje daleč je bila Moskva. Mislila sem si, da to ni mogoče, zato sem začela potovati. Pri meni gre namreč najprej za doživljanje dežele, ljudi, potem pa za racionalno obdelavo. Tako sem korak za korakom spoznavala slo- vanske dežele in jezike in od leta 1988 preko prijateljev podrobneje spoznavam tudi Slove- nijo,« pravi Lisa. Slovenščine se je učila pred- vsem s pogovorom, zato ji pisanje še vedno dela preglavice. Zadnje čase ji pomaga lektori- ca, ki je prišla v Tiibingen iz Ljubljane. Sicer pa je med Filozofsko fakulteto in njihovo uni- verzo zaenkrat urejena le izmenjava profesor- jev, čeprav je tudi med študenti zanimanje za obisk Slovenije. Po njenem bi morali tudi slavisti oblikovati novo stališče v spremenjenih političnih razme- rah. Ne drži namreč stara misel, da je zaradi velikosti dežele ruščina najvažnejša med slo- vanskimi jeziki. »Slovenščina je vsaj tako za- nimiva kot ruščina ali poljščina,« je prepriča- na Lisa. »Samo pet odstotkov študentov, ki študirajo slavistiko, bo pozneje delalo znan- stveno, vsi ostali morajo najti zaposlitev v go- spodarstvu. Tam pa je pomembno to, da nekaj veš o deželi, jeziku, običajih. S Slovenijo bomo imeli v prihodnje še več gospodarskih odnosov, zato je za študente tudi to zanimivo,« meni Elisabeth. Danes ima v Sloveniji nekaj prijateljev, za katere pravi, da so ji sorodni po duši. Zlasti jo veseli, ko vidi, da jih zanima, kaj se dogaja drugod po svetu, da niso zaprti le v svoj slo- venski prostor. »Gre za en znanstveni svet in zato ni pomembno, ali si profesor v Ljubljani ali Hamburgu,« je prepričana Lisa in po nje- nem je prav to tisto, kar lahko naredi Slovenijo veliko, ne da bi se ji bilo treba bati majhnosti in ogroženosti. TATJANA CVIRN Bo Baska spet polna celjskih otrok? Obč/na Celje In CID bosta morala najti skupni jezik 20. junija naj bi iz Celja v Baško krenila prva skupi- na otrok, ki bi tam preživeli desetdnevne počitnice. V treh predvidenih terminih naj bi v Baško skupno odšlo okrog 190 otrok, 66 pa bi jih letovalo v organizaciji Zveze prijateljev mladine v Savu- driji. Letošnje priprave leto- vanja zdravstveno in social- no ogroženih otrok iz občine Celje so se iz različnih vzro- kov pričele dokaj pozno, za- to je vprašanje, če bo v Ba- ško res odšlo toliko otrok, kot je predvideno. Celjski počitniški dom v Baski na otoku Krku je bil pred leti zaradi svojih kli- matskih pogojev priljubljeno letovišče za otroke, ki so tja prišli po napotilih zdravni- kov ali socialnih služb. Ob razpadu Jugoslavije je zašla v krizo tudi ta do tedaj ute- čena dejavnost, saj so se starši težko odločili poslati svoje otroke na območje, kjer je v bližini divjala voj- na. Šele lani so se razmere začele ponovno normalizira- ti, čeprav vprašanje lastnine doma še vedno ni rešeno in bo verjetno stvar delitvene bilance med državama. Lani je tako v Baski letovalo samo 33 otrok. Denar zadnji trenutelc Po zagotovilih sekretarja za družbene dejavnosti obči- ne Celje Željka Ciglerja bi moralo že letos biti precej drugače, saj so na sekretari- atu zagotovili denar iz sred- stev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ima za to vsako leto na raz- polago določeno vsoto. Za- njo so v občini menda izve- deli povsem slučajno in jo na zahtevo tudi prejeli. Območ- ni zdravstveni zavarovalnici je tako pripadlo 4 milijone tolarjev, iz tega naj bi pokrili dve tretjini stroškov letova- nja 240 otrok v Baski in 66, ki bodo odšli v Savudrijo preko Zveze prijateljev mla- dine. V Baski naj bi letovali predvsem tisti, ki jih bo tja poslal dispanzer za predšol- ske otroke ali šolska polikli- nika, lahko pa jim bodo v ce- loti plačali letovanje, če bo šlo za socialno ogrožene otroke. V Baško naj bi letos šlo tudi 50 otrok iz rejniških družin. Po izračunih naj bi dnevni stroški na otroka znašali 25 mark, kar pomeni, da bi s 6.600 tolarji starši pokrili predvideni tretjinski delež. Poravnali ga bodo lahko v treh obrokih. Vse te aktivnosti okrog za- gotavljanja denarja za kolo- nijo so se odvijale šele zadnji mesec, kar pomeni, da je tudi za zagotovitev potrebnega števila otrok na razpolago zelo malo časa. Brez težav tudi ni šlo v dogovorih se- kretariata in Centra interes- nih dejavnosti, ki je uprav- Ijalec doma v Baski. Ta je namreč medtem problem za- sedenosti doma reševal dru- gače. Direktor CID Stane Klančnik ugotavlja, da so morali tudi v kriznih treh le- tih, ko ni bilo organiziranega letovanja otrok, vzdrževati dom, ki je začel zaradi neza- dostnega zanimanja ustano- vitelja - občine Celje - in omejenih možnosti Centra propadati. Zato so v CID razvili obliko družinskega letovanja in tako vsaj delno nadomestili izpad prihodka. Lani je tako skupaj s starši, ki so plačali ekonomsko ce- no, v Baski letovalo 150 otrok. V CID so tudi letos predvidevali tovrstno zapol- nitev zmogljivosti doma v Baski in že v začetku leta so se prijavili prvi interesen- ti. Zato je bila odločitev o le- tošnji koloniji zanje presene- čenje in tudi prostih termi- nov ni bilo lahko najti. Otro- ci bodo sedaj odšli v Baško 20. junija, 1. julija ter 19. av- gusta, ostale dni pa bodo le- tovale družine. CID bo orga- niziral avtobusni prevoz za otroke, v Baski bo zagotovil njihovo varstvo z desetimi vzgojitelji in pedagoškim vo- djem, vsako skupino pa bo- sta spremljala še medicinska sestra in zdravnik. Ker ne verjamejo, da bodo v krat- kem času zagotovili zadost- no število otrok, ki bi šli v Baško po napotilih zdrav- nikov ali socialnih delavcev, so objavili tudi razpis za po- polnitev zmogljivosti s tisti- mi, ki so pripravljeni celotno oskrbo plačati sami. Bo Baska ostala celjska? Dom v Baski je bil prven- stveno namenjen otrokom in po mnenju Željka Ciglerja bi moral takšen tudi ostati. Stane Klančnik se v načelu s tem strinja in v tem smislu je že lani pripravil vizijo Ba- ske, ki bi ponujala svoje zmogljivosti različnim klu- bom, društvom in ustano- vam za različne dejavnosti otrok in oblike njihovega le- tovanja. Hkrati pa dodaja, da se mora predvsem usta- novitelj odločiti, kako na- prej. Ali bodo v Celju čakali na delitveno bilanco med dr- žavama in pustili, da dom propada, ali pa se bodo kljub vsemu odločili za naložbe? Dom bi namreč potreboval temeljito prenovo, saj je CID v preteklih letih opravljal le nujna vzdrževalna dela, pa še ta - po Klančnikovih bese- dah - povsem iz svojega de- narja. Letos je sekretariat dal nekaj denarja za uredi- tev strehe, CID sam pa je urejal telefonijo, obnovili so plinsko postajo, prepleskali dom, uredili nove kopalnice in očistili okolico doma. Le- tos bodo tudi prvič zaposlili vzdrževalca, ki bo vso sezo- no v Baski. Poseben problem je v pre- teklih letih povzročalo po- slovanje na Hi-vaškem, kjer ni bilo mogoče uporabljati naročilnic. Letos so s podpi- som pogodbe z enim od tr- govskih podjetij uredili tudi ta problem. Večjih težav torej to sezo- no v Baski ne bi smelo biti, vsaj tako so prepričani v CID, kjer imajo z oblastmi na Krku že vrsto let dobre odnose. TATJANA CVIRN Sanje imajo svojo ceno Nadaljevanje zgodbe o poročenih separatistih na kvadrat, tokrat skozi oči Abdusameda Cauicija Malo manj kot pred tremi leti smo opisali zgodbo dveh mladoporočenih kosovskih Albancev, Shefqeta in Ze- kije Cakiqi. Mladoporočenca, ki sta se v Sloveniji drugič poročila, sta v Mo- zirju čakala na potrebne dokumente za pot v Nemčijo, kjer sta nameravala živeti. Takrat smo pisali predvsem o živ- ljenju danes 30-letnega Shefqeta, ki je pobegnil pred Srbi, ves pogovor pa je bil obaivan tudi s komaj končano voj- no za Slovenijo. Shefqet je govoril o ponižanjih, mučenjih, maltretiranju, zapiranjih ..., skratka o vsakdanjosti, kot jo doživljajo kosovski Albanci. »Danes, po toliko letih, ni na Koso- vu nič boljše,« je pred dnevi Shefqeto- vo pripoved nadaljeval njegov brat Abdusamed, ki je prav tako našel za- časno zatočišče v Sloveniji. Abdusa- med je bil prej zaposlen v Glinu, sedaj od Zavoda za zaposlovanje prejema denarno pomoč, v bistvu pa čaka, kdaj ga bo brat lahko sprejel k sebi in mu v tujini, usodni za rrnioge s Kosova, našel službo. Shefqet brata Abdusa- meda ne pričakuje v Nemčiji, kot je bilo na začetku rečeno, temveč v Švi- ci, kjer je zaradi nenehnega preganja- nja in maltretiranja dobil politični azil. Težava je zaenkrat le v tem, da se bo Abdusamedu v sredini junija izte- kel vizum za bivanje v Sloveniji, in strašno strah ga je, da bi ga naše obla- sti vrnile na Kosovo, od koder je do- končno pobegnil pred pol leta. »Tudi jaz sem slabo zapisan pri taj- ni srbski policiji. Končno sem pred leti pomagal Shefqetu v Slovenijo, preskrbel sem mu stanovanje, ko pa je brat odšel, sem bil nenehno zveza med njim in prijatelji na Kosovu,« je pri- povedoval Abdusamed. »Bil sem neke vrste kurir, tudi za prijatelje, ki so že nekaj let v zaporu. Tudi kasneje sem nenehno izgubljal svoje zaveznike, člane Unikomba in Gibanja za Kosov- sko republiko, nekateri so obsojeni celo na 10 let zapora. Ne bi govoril o nenehnih skrivanjih potem, ko je tajna policija ugotovila, da z bratom delava proti Srbiji. Bolj me boli to, da nenehno maltretirajo najine starše, premetavajo hišo, razbijajo okna, vra- ta in vitrine. Najhuje je bilo lani, ko so bili policisti prepričani, da me bodo prijeli, a sem se jim kot po čudežu izmuznil. Očetu so zagrozili, da ga bo- do vtaknili v zapor, dokler se sinovi ne vrnejo. Tudi najin brat iz družine Ca- kiqi je že bil obsojen. Letos v začetku leta je bil položaj skoraj enak, očetu so ponovno grozili, materi so obljubi- li, da ji bodo sinove ustrelili pred očmi ali pa nas obesili na vratih, da nas bo lahko gledala.« Približno takšno je vsakdanje živ- ljenje na Kosovu. Nenehno razbijanje po vratih, bujenje ljudi, pregledovanje hiš... srbski policaji nenehno iščejo orožje. Če njihovi napori obrodijo kanček sadov, sledijo pretepi, muče- nja, izsiljevanja. Mladi bežijo v tujino, saj nočejo v srbsko vojsko, drugi išče- jo azile, ker se na nek način bojujejo proti Srbom. Ljudje si pomagajo, ka- kor vedo in znajo, držijo skupaj in nemo stiskajo zobe. Delček teh zgodb je mogoče prebrati v raznih časopisih, nekaj odlomkov iz Shefqetovega in Abdusamedovega življenja so objavili v Riljindiji, ki jo izdajajo v Švici, del prištinski Forum, zgodbo pa pozna tudi odbor za zaščito človekovih pravic. Nekdanja mladoporočenca z začet- ka zgodbe, Shefqet in Zakije, imata danes v Švici hčerko. Pred davnimi leti v Mozirju sta si želela veliko otrok in oba zagotavljala, da se bosta vrnila domov, ko bo prišel čas. Tudi Abdusa- med bi rad odšel domov, vendar nika- kor ne sedaj. Če se sedaj vrne na Ko- sovo, ga verjetno ne bo nihče več vi- del. Zato bi rad preko Slovenije odšel k bratu v Švico, kjer se bosta oba skupaj borila za svojo domovino. To- da žal se zdijo sanje vsaj tako neures- ničljive kot pred tremi leti, ko smo skupaj z mladoporočencema sanjali o sreči in predvsem o svobodi. URŠKA SELIŠNIK Št. 23 - 9. junij 1994 91 Osebnost maja je Jožef Hrastnik Okroglih 100 glasov je v majskem gla- sovanju za osebnost meseca prejel zma- govalec, šofer Izletnikovega avtobusa Jo- žef Hrastnik, ki smo ga kot tretjeuvršče- nega pred mesecem dni že predstavili v Novem tedniku. Na drugo mesto se je s 77 glasovi uvrstila višja medicinska se- stra Vida Zupane, vodja patronažne službe v celjskem zdravstvenem domu, na tretjem mestu pa je z 62 glasovi bolni- ški kurat Anton Ratej. Od tretjega do desetega mesta je vrstni red naslednji: 50 glasov je dobil Vinko Skale, 37 Tone Dornik, 24 Boštjan Stra- šek, 19 Pavli Platovšek, 18 dr. Peter Li- povšek in dr. Manica Ambrož-Godec ter 16 Jelko Vidmar. V uredništvu smo med preštevanjem morali izločiti več kot 70 neveljavnih ku- ponov. Ker niso bili izpolnjeni tako, kot zahtevamo, jih seveda nismo mogli upo- števati. Med glasovalci Novega tednika in Ra- dia Celje smo izžrebali deset nagrajen- cev, ki bodo po pošti prejeli naše majice. To so: Jože KOTNIK, Pot na Šmohor 10, Laško, Sebastjan KITEK, Mariborska 76 a, Celje, Marija KUMPERGER, Franja Malgaja 53, Šentjur, Ljudmila VERBIC, Dramlje 37, Dramlje, Branko DOBRO- TINŠEK, Opekarniška 12 f, Celje, Tanja GROŠELJ, Cankarjeva 2 a, Velenje, Boštjan BORŠIČ, Vrbno 3, Šentjur, Ma- teja LAJH, Na Zelenici 9, Celje, Julijana GOLOB, Rakitovec 9, Gorica pri Slivni- ci, in Zlatko KRONOVŠEK, Parižlje 65, Braslovče. Tokrat objavljamo že drugi kupon za osebnost meseca junija, prve rezultate vašega glasovanja pa bomo objavili v prihodnji številki Novega tednika. Ponovno vas prosimo, da vsak kupon natančno izpolnite, kajti le tako bo velja- ven in ga bomo lahko upoštevali. Še po- sebej sta pomembna ime in priimek kan- didata, za katerega glasujete, zatem po- dročje, na katerem dela, ali poklic, obra- zložitev - zakaj glasujete zanj - in na koncu vaši podatki s točnim naslovom. Kupone nalepite na dopisnico in jih pošljite najkasneje do ponedeljka, da bo- do glasovi upoštevani v tekočem žre- banju. OSEBNOST MAJA 1. Joief Hrastnik, šofer Izletnikovega avtobusa, za prijaznost, vzornost in točnost. J 00 glasov 2. Vida Zupane, višja medicinska sestra in vodja patronažne službe, za prizadevnost, požrtvovalnost in delo v Koronarnem klubu. 77 glasov 3. Anton Ratej, duhovnik, bolniški kurat, za pomoč ljudem v stiski. 62 glasov 4. Vinko Skale, fotograf, za mednarodno priznane fotografije. 50 glasov 5. Vinko Lavrinc, " .i predsednik Strelske družine [ Laško, I za požrtvovalno delo za strelsko društvo Rečica. j 36 glasov 6. Tone Dornik, šofer Izletnikovega avtobusa, za vljudnost do potnikov, točnost. 36 glasov 7. Boštjan StraSek, rokometni vratar, za dobro obrambo. 24 glasov 8. Pavli Platovšek, vodja ansambla Cmok, za dober izbor glasbe na prvi kaseti. 19 glasov 9. dr. Peter Lipovšek, zdravnik, revmatolog, za uspešna zdravljenja revmatizma. 18 glasov 9. dr. Manica Ambrot-Godec, ' stomatolog, za uspešno vodenje otroške ambulante v Laškem. 18 glasov Prvim desetim v mesecu maju sledijo: s 16 glasovi Jelko Vidmar, 14 glasov je prejela Magda Podbevšek, 13 Dare Urbancl, po 12 Zvone Štorman in Irena Volgemut, 9 dr. Boris Kramžar, po 8 dr. Janez Tasič in dr. Stojan Dordževič, 6 Rolando Pušnik, 5 Izidor Pečovnik, 4 Maks Šikovec, Štefan Žvižej in Aleš Leve, 3 dr. Manca Žerjav, po dva glasova ste namenili dr. Biljani Vukorepa Buhanec, Emiliji Pešec, prof. Boženi Orožen, dr. Ivanu Alifu in Edu Mlačniku, po enega pa: dr. Božidarju Buhancu, Borutu Alujeviču, Darji Orožim, Cirilu Vertačniku, Ivanki Maric, dr. Rajki Malinar, Pavlu Bukovcu, dr. Nuši Cede, dr. Na- taši Podbregar-Bergin in Lizi Pukl. Kolikor daš, tolikodobiš IflUa Zupane se že vrsto let razdaja ljudem Pred časom je Vi- da Zupane prazno- vala življenjski ju- bilej in očitno je bilo glasovanje zanjo v akciji Osebnost meseca (zasedla je drugo mesto) eno od daril članov skupine Srček celjskega Ko- ronarnega kluba. To skupino namreč uspešno vodi že ne- kaj let in kot je v pe- smi ob praznovanju zapisala ena od čla- nic kluba, ji moči še ne bo tako kmalu zmanjkalo, zato se je očitno tudi Abra- ham uštel, ko jo je dohitel. Mladostni videz Vide Zupane pa skriva žensko z bogatimi izkušnjami, z znanjem in s šte- vilnimi načrti. Vse svoje dose- danje delo je posvetila skrbi za sočloveka. Od takrat, ko se je izšolala za medicinsko sestro, delala najprej med otroki, na- to pa v patronažni službi, pa do takrat, ko je na višji šoli izpopolnila svoje znanje in po- stala predstojnica patronaže v celjskem Zdravstvenem do- mu. To službo s 25 zaposlenimi sestrami in bolničarkami ter fizioterapevtom vodi še danes, poleg dela v pisarni pa jo vsak dan čakajo tudi številni bolni- ki, za katere mora poskrbeti na njihovih domovih. Pomembno prelomnico je predstavljal podiplomski štu- dij pri dr. Janezu Ruglju in dr- . Jožetu Ramovšu. Naučila se je bolj zdravega načina življe- nja in se navdušila za tera- pevtsko delo v skupinah samo- pomoči. V Koronarnem klubu je nastala prva taka skupina, ki se pod Vidinim vodstvom sestaja enkrat tedensko. Naj- prej imajo rekreacijo, nato se pogovarjajo o najrazličnejših temah, za konec pa skupaj za- pojejo. »Razlike nas bogatijo in vsak dobi toliko, kot je pri- pravljen dati«, pravi Vida. Srečanja naj bi pomagala, da člani skupine lažje premaguje- jo težave v življenju, da so od- nosi med njimi boljši da se intelektualno razvijajo in da bodo v starosti znali poskrbeti zase in za druge. Skupaj hodi- jo tudi na izlete, gredo na kakšno kulturno prireditev in podobno. Enkrat mesečno se Vida v Zdravstvenem- domu srečuje tudi z bolniki multiple skleroze, v Šentjurju, kjer živi zadnji dve leti, pa je na njeno pobudo nastala skupina starih za samopomoč z imenom Vrt- nica. Začetki so bili težavni, saj so prišh le trije, sedaj pa ima skupina že 15 članov. Prostega časa je torej na razpolago bolj malo, izkoristi pa ga predvsem za prebiranje knjig, za dodatno izobraževa- nje in za tek v naravi. To ji je ostalo od tečajev pri dr. Ruglju in še danes ji tek pomeni obli- ko sprostitve in nabiranja no- vih moči. Vaščani Primoža pri Šentjurju, kjer sta z možem se- zidala hišico, so jo v začetku začudeno gledali, ko je tekala po travnikih, sedaj pa so se navadili in kar pogrešajo jo, če je nekaj časa ni na spregled. Hčeri sta medtem že odrasli, mož pa ji pri delu stoji ob stra- ni, saj je spoznal, da srečanja s skupinami tudi njej dajejo novo energijo. Tudi sam posta- ja pri delu s skupinami zrelej- ša in bolj strpna do starejših. Najbolj jo veseli, da pri svo- jem delu s skupinami v Celju ni več sama, tako kot je bila pred leti, čeprav je nove sode- lavce težko najti, saj delo ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled. Kljub naporu pa že sedaj ve, da bo po dveh po- čitniških mesecih težko čaka- la, da se septembra člani sku- pin spet srečajo. T. CVIRN KZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Mladinska knjiga Založba, d.d. Ljubljana, Slovenska 29 želi zaposliti nove sodelavce 1. POSLOVODJO v klubskem centru Svet knjige CELJE - višjo izobrazbo pedagoške ali druge ustrezne smeri, delovne izkušnje na področju vodenja in prodaje 1. PRODAJALKO - SVETOVALKO v klubskem centru Svet knjige CELJE - srednja izobrazba družboslovne ali druge ustrezne smeri, delovne izkušnje na področju prodaje. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v 8. dneh od objave na naslov: Mladinska knjiga Založba, d.d.. Kadrovska služba, Ljubljana, Slovenska 29. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po odločitvi. CESTNO PODJETJE CELJE, p.o. Lava 42, Celje VABI K SODELOVANJU IN OBJAVLJA DELOVNA MESTA ZA STROKOVNA IN OPERATIVNA DELA NA PODROČJU MOSTOGRADENJ: direktorja področja dipl. ing. gradb. s strokovnim izpitom in 5 leti ustreznih delovnih izkušenj vodjo sektorja ing. gradb. s strokovnim izpitom in 3 leti ustreznih delov- nih izkušenj vodje gradbišč ing. gradb. s strokovnim izpitom in 2 leti ustreznih delov- nih izkušenj delovodje gradbene stroke, gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj ali gradbeni delovodja in 3 leta delov- nih izkušenj več KV in PK gradbenih delavcev železokrivcev, tesarjev - zidarjev Zaposlitev je možna za določen ali nedoločen čas, skladno z objavljenimi pogoji. Prijave z dokazili sprejema kadrovska služba Lava 42, Celje 15 dni po objavi. Št. 23 - 9. junij 1994 10 Slovenski etnologi v Rogatcu PodeNU so tudi IVluriiova priznanja Etnologi, združeni v Slovenskem etno- loškem društvu, so se doslej večinoma sestajali v Ljubljani, letošnji redni občni zbor pa so konec tedna pripravili v Ro- gatcu, v Muzeju na prostem. V Društvu prevladuje prepričanje, da je ta, največji slovenski muzej na prostem, premalo znan, tako kot severovzhodna Slovenija nasploh. Tam so podelili tudi letošnja Murkova priznanja. Predsednica Društva, Mira Omerzel- Terlep, je na zboru poročala zlasti o pri- pravah na leto 1995, ko se bosta zvrstili pomembni etnološko obarvani obletnici Karla Štreklja ter Matije Murka in ko bo posvet o vzpodbujanju etnologije v šol- skih programih. V etnoloških krogih na- mreč menijo, da je v naših šolah zavest o narodopisni dediščini zanemarjena. O pripravah na pomembni posvet so go- vorili tudi drugi člani, ki so omenjali še številne napovedane etnološke prireditve muzejev ter Zavodov za varstvo naravne ter kulturne dediščine. Posebej so pohva- lili delo društvene sekcije za etnološko Za življenjsko delo so letošnje Murkovo priznanje (imenuje se po utemeljitelju slovenske znanstvene etnologije) podelili dr. Antonu Cevcu, raziskovalcu pastir- skega življenja. Murkovi listini sta preje- la ljubljanska konser\'atorka Ada Bar- Janša ter Sekcija za etnološko konserva- torstvo pri SED in to za uvajanje vrste novih metod in pogledov. konservatorstvo. Njeni člani se srečujejo mesečno, pripravljajo pa vse od gesel et- nološkega slovarja do prve knjige s sez- namom razglašenih etnoloških spomeni- kov. Na rogaškem zboru so izbrali tudi novega urednika Glasnika SED, Rajka Muršiča. Zbora, ki sta ga organizirala rogaško Društvo za ureditev Muzeja na prostem ter konservator Vito Hazler iz celjskega spomeniškega varstva, se je udeležilo 35 članov iz vse Slovenije. Na zboru so se jim pridružili tudi člani rogaškega dru- štva, ki so zbor odlično organizirali. V skansenu so si gosti med priložnostnim kulturnim programom ogledali nastop domače folklorne skupine. Slovenski etnologi so si po zboru ogle- dali bogato zapuščino Rogatca, v soboto pa še glažuto v Čači vasi, Donačko goro, oživljeni kamnoseški Log pri Rogatcu, Olimje ter največje gnezdišče sivih čapelj (s približno 70 živalmi) v Sloveniji, pri Vonarju. BRANE JERANKO ZAPISOVANJA Piše: Tadej Čater Srečati Heleno in biti razočaran Helena. Ženska zaradi katere je zgore- la antična Troja, zaradi katere je prete- klo na litre in hektolitre krvi, zaradi ka- tere so se vnemah spopadi, ki so se mar- sikdaj razvneli celo v večletno vojno. Ho- mer je Heleno takorekoč povzdignil med bogove in od takrat naprej, recimo od Iliade, pomeni Helena moško hrepenenje po nedosegljivem ženskem idealu. Hele- na kot objekt lepote in poželenja, ki rav- no zaradi te svoje lepote in neskončnosti poželenja moške celo odvrača. Helene so se moški bali. Ka- kor se Gerard Depardieu v fil- mu Object of beautv, ki ga je slovenska televizija po štirih letih odkar smo ga lahko prvič videli na velikih platnih, vče- raj premiemo predvajala, boji svoje partnerke Andy MacDo- well. Sočasno s hrepenenjem se pojavlja strah pred uresni- čitvijo tega istega hrepenenja. Ni »štos« v hrepenenju, mar- več v cilju, ki ga akt hrepene- nja le še bolj oddaljuje. Večje bo hrepenenje, daljša bo pot do uresničitve tega hrepene- nja. Neke vrste paradoks, ki je ekvivalenten tistemu aristote- lovskemu, ki ga ponazarja žel- va oziroma njena pot v raz- merju do človeka. Hrepenenje je hrepenenje zgolj zato, ker - preprosto povedano — ostaja vedno hrepenenje. Uresničitve hrepenenja ni. Pornografski film Object of desire s Tracy Lords v glavni vlogi to tezo nesramno zanika. Seveda gre za pornografijo, za žanr torej, ki itak že po svoji naravi zanikuje ne le življenj- ska dejstva, pač pa tudi osmi- šljenost bivanja in kulturo te- ga bivanja. Pornografski film ali pa literatura, vseeno, svoje- ga gledalca oziroma bralca vselej pripelje do konca, do točke, na kateri se bosta hre- penenje in objekt srečala, na kateri bo prišlo do eksplozije oziroma bolj konkretno, do odjavne špice oziroma zak- ljučka, kar potem, ko je hrepe- nenje izpolnjeno itak nima smisla več nadaljeva ti z agoni- jo, ki je bila spet agonija le zaradi agonije same. Vsa lite- rarna plaža, filmska oziroma televizijska C produkcija mora zaradi bralcev oziroma gledal- cev, ki to od žanra nepreklicno zahtevajo, upoštevati pravila, po katerih je hrepenenje vselej nekaj uresničljivega. Vsak ima pravico po nečem hrepeneti, še več, le s hrepenenjem je moč nekaj tudi doseči. Globoka laž pravzaprav, ki je nujna in kar je še pomemb- nejše, finančno vselej bolj do- nosna kot »slikanje« hrepene- nje brez cilja, brezciljnega hrepenenja. Oziroma drugače; ko je lepa Helena jeseniška obiskala tistega reveža tam nekje na njegovi kmetiji, je bi- lo prav smešno in obenem grozljivo opazovati prizor, v katerem možakar ni vedel ali naj se smeje ali joče, v ka terem se je sicer postaven dedec in sploh, Heleni kar opravičeval, da »ta trenutek ni najbolj prav oblečen,« da bi se moral skrat- ka preobleč, da ima »umazane roke« in se opravičuje, ker se ne more rokovati. Televizija je torej nekemu svojemu gledal- cu uresničila željo, da spozna in »od blizu« vidi Heleno Blag- ne, da se z njo celo pogovori. In kaj se je zgodilo? Pri možakar- ju je prišlo do uresničitve hre- penenje, na katerega ni bil pri- pravljen in zaradi katerega se mora nujno pojaviti občutek razočaranja. Moralnega neza- dovoljstva, ki je hrepenenje spremenilo v nič. Nenazadnje, temu so stari Grki znali lepo preprosto reči usoda. Te pa ne gre izzivati. Ključni dokumenti o Slovencili Pri Cankarjevi založbi je pravkar izšlo novo obsežno knjižno delo, v katerem skupi- na avtorjev opisuje različna prelomna obdobja v nacional- ni zgodovini, ob tem pa je pri- kazana vTsta pomembnih do- kumentov, ki so nastali v pre- teklosti. Osnovni cilj knjige Doku- menti slovenstva je predstavi- tev nekaterih najpomembnej- ših dokumentov, ki so bili na- rejeni za različne namene. Ta- ko so na primer reproducirani načrti arhitektonskih spome- nikov, zemljepisne mape, ki so jih risali s sočasnim poznava- njem geografije, prikazane so razne listine, plemiški grbi, skice znanstvenih projektov, materiali s področja literature, likovne umetnosti in mnogih drugih. Omenjeni dokumenti pojasnjujejo ter osvetljujejo posamezne okoliščine in nam ponujajo jasnejši vpogled v vedito premalo znan čas pre- teklih rodov, v katerem pa so bili postavljeni duhovni in materialni temelji tudi za našo sodobnost. Zato je poznavanje teh dokumentov seveda bi- stvenega pomena za strokov- njake, ki se ukvarjajo z razi- skovanjem zgodovine sloven- skega naroda, uredniški odbor pa je oblikoval knjigo, ki ome- njeno gradivo predstavlja hkrati v poljudnejši obliki, s čemer so postali razumljivej- ši tudi za širšo javnost. V ta namen je prikazanim doku- mentom dodanih še 73 izbra- nih tem, ki jih je napisalo 46 domačih znanstvenikov, pred- vsem s področja zgodovine in arhivarstva. Besedila se navezujejo na konkretne reproducirane do- kumente, a posamezno proble- matiko obravnavajo tudi v šir- šem kontekstu, in skupaj tako bralcu predstavijo že precej celovit pregled zgodovine slo- venskega naroda vse od prise- litve na te prostore v 6. stoletju do konca druge svetovne vojne. Z Dokumenti slovenstva smo dobili knjižno novost, ki znana in relevantna dejstva dopolnjuje z mnogimi v javno- sti še ne predstavljenimi mate- riali, s tem pa se hkrati odpi- rajo tudi povsem nova in zani- miva poglavja oziroma mož- nost drugačnega videnja posa- meznih delov zgodovine, kot smo jih sicer poznali. BORIS GORUPIČ Poide Obiaif razstavila v Radečali Minuli petek so v trgovini Radeče papir odprli razstavo grafik akademskega slikarja Poldeta Oblaka. Umetnikovo delo je predstavila umetnostna zgodovinarka Marlen Premšak. Polde Oblak je uveljavljen slovenski slikar in grafik, ki je diplomiral leta 1954 na ljub- ljanski likovni akademiji, kjer je opravil tudi specialko pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu, študiral pa je tudi v Miinchenu ter študijsko po- toval po Evropi. Sodeloval je tudi z drugimi evropskimi li- kovnimi umetniki. Med dru- gim je z Madžarom Georgom Kressom in Italijanom Nico- lom Biancom izdal Fragmenti- stični manifest leta 1966 v Miinchnu, kjer so javnosti predstavili svoje poglede na li- kovno umetnost. Zavzeli so se za popolno umetnikovo svobo- do v rabi različnih slogov in tehnik v isti sliki. Polde Oblak je za svoja li- kovna dela prejel številne na- grade in priznanja, večino v tujini. D. M. Predstavitev likovne šole Umbra Muzej novejše zgodovine v Celju je v teh dneh odprl vrata za razstavo likovnih del, ki so bila narejena v likovni šoli Umbra, njihovi avtorji pa so otroci. Razstava prikazuje niz li- kovnih izdelkov, ki so nastali v okviru šole. Videti je mogoče risbe, slike, pobarvane pred- mete iz tekstila, rute in majice, različne kiparske izdelke. Pro- gram likovne šole je sestavljen karseda široko in je prilagojen njihovi starostni stopnji, zato so posamezni izdelki narejeni bolj okorno, medtem ko starej- ši otroci tudi skozi ta likovna dela izražajo večji občutek za materiale in realistično odsli- kavo motivov, s katerimi se ukvarjajo. Šola Umbra organizira kre- ativno likovne počitnice v juli- ju in avgustu tudi za celjske osnovnošolce, načrtujejo pa dve šestdnevni likovni delav- nici. V njih se bodo otroci sez- nanjali z osnovnimi slikarski- mi in kiparskimi tehnikami, potekala bodo predavanja z diapozitivi, predstavljen bo proces nastajanja risank, ob tem pa bo tudi kratek tečaj pisanja zgodb. V programu bodo sodelovali gostje z različ- nih kulturnih področij, pgjeg slikarjev še pisatelji, plesalci in športniki. Počitniška likov- na šola bo potekala v prostorih Gimnazije Center v Celju, or- ganizator Umbra pa vabi vse zainteresirane, da se udeležijo kreativne delavnice. BORIS GORUPIČ Raznolike novosti pri IVlohorjevi družbi Mohorjeva družba iz Celja je med pomladanskimi novite- tami izdala več knjig, ki pose- gajo na različna področja, med njimi pa je tudi nekaj pona- tisov. Izdali so peti zvezek Izbra- nih spisov dr. Janeza Evange- lista Kreka, v njih pa je poleg leposlovja, govorov, člankov ter znanstvenih spisov pred- stavljeno njegovo življenje in delo med letoma 1900 in 1907. Krek, ki je bil teolog in politik, je bil pri nas začetnik krščan- sko socialnega gibanja, ki je združevalo delavce in kmete. Deloval je v času pred in med prvo svetovno vojno, o svojih idejah pa je tudi pisal članke in knjige. Knjiga Viktorja E.Frankla z naslovom Volja do smisla, predstavlja osnove sistema, na katerem temelji lo- goterapija. Gre za vedo, ki se uporablja na področju psihia- trije za zdravljenje nevroz mi- selnega, telesnega ali duševne- ga izvora. Vendar pa Franklov način pisanja omogoča tudi la- ičnemu bralcu, da dojame bi- stvo in metodologijo logotera- pije, ki je poučna in zanimiva tudi za običajno, vsakdanjo rabo. V eni knjigi sta izšli kar dve pesniški zbirki. Zadnje obrež- je Stanka Koštrica ter Poševni rez duha Branka Brezovnika. Oba avtorja sta duhovnika, njuna poezija pa je predvsem intimistično razpoloženjske narave, z izraženimi čustvi, med katerimi je pri Koštricu mogoče zaznati tudi izražen nagib k čutnosti. Ob teh novostih so še pona- tisnili štiri knjige, katerih av- torja sta Jože Tomažič in Jože Beranek. Vse so bile prvič iz- dane leta 1944 v samozaložbi in Tomažič je bil takrat že zelo cenjen pripovednik, znan po tem, da je iz pozabe obujal na- rodne legende in pravljice predvsem s področja Pohorja, kjer je služboval kot učitelj. Mohorjeva družba je pred ča- som izdala že tri njegove po- natise, sedaj pa so se odločili za povesti Botra vila. Oglarjev sin, Čarovničina hči in Mrtvo srce, za vse pa je značilna ro- mantična ter tekoča pripoved- nost. Omenjene štiri knjige je ilustriral Jože Beranek, ki je bil v času prvih izdaj eden za- nimivejših knjižnih ilustrator- jev na Slovenskem. BORIS GORUPIČ Plesni dogodei( 7 + 5 Jutri, v petek, 10. junija bo ob 22. uri v dvorani Forum Plesni forum Celje izvedel najnovejši plesni projekt 7 + 5, ki je zapore- dje gibalnih slik, ki se odvijajo kjerkoli v našem okolju. V tem projektu je v ospredju gibanje, le telo. Šest gibalnih slik je koreografirala Sava Malenšek na glasbo različnih avtorjev, pri kostumih je pomagala Magdalena Klarer, pet vsakdanjih slik pa je koreografirala Goga Stefanovič Erjavec na glasbo Gianluigija Trovesa. Plešejo Andrejka in Tjaša Cepuš, Simona Mirnik, Marko Peperko, Sava Malenšek, Vesna Tanko, Tina Huremovič in Klara Tasič. Pokrovitelj večera je Banka Celje. Prvi siovensi(i video sejem V nedeljo je bil v Novi Gori- ci prvi slovenski video sejem, na katerem je svoje programe predstavilo sedemnajst doma- čih podjetij, proizvajalcev opreme za videoteke, največ pa je bilo distributerjev fil- mov, ki izhajajo na video kase- tah. Ti so predstavili svoje filmske programe, ki so pri nas že izšli oziroma se nam v krat- kem obetajo. Prikazali so zelo širok raz- pon filmskih novosti, ki se raz- prostira od trivialnih akcij- skih avantur, do velikih hitov, ki v tem trenutku še polnijo naše kino dvorane in bodo v najkrajšem času izšli na vi- deu, opazno pa je, da se precej distributerjev odloča tudi za nakup kvalitetnejših, umetni- ških filmov, ki imajo pri nas vse več ljubiteljev. Še vedno pa ostaja največji problem na tem področju video piratstvo, ki zakonitim zastopnikom odvzema dohodek, nelegalni preprodajalci, pa kujejo velike dobičke, ki seveda niso obdav- čeni, pri čemer izgublja tudi država. To spoznanje je bilo tudi eno od ključnih poudar- kov govora, ki ga je imel slo- venski minister za kulturo Sergij Pelhan, ki je ob tej pri- ložnosti obljubil, da se bo zav- zel za kar najhitrejši sprejem zakona o avtorskih pravicah v državnem parlamentu. BORIS GORUPIČ Št. 23 - 9. junij 1994 11 Koncert Gallusovega okteta v petek zvečer se je rogaški zdraviliški publiki predstavil oktet Gallus, ki ga umetniško vodi, v nekaterih skladbah pa tudi sodeluje kot solist, Mar- jan Trček, član Slovenskega okteta. V prvem delu je oktet pred- stavil umetne pesmi sloven- skih skladateljev od Gallusa do Jenka. Drugi del koncerta, ki je bil sestavljen izključno iz sloven- skih ljudskih pesmi, pa je ok- tet odpel v Zdraviliškem par- ku v paviljonu Tempel. Ta del koncerta je pridobil značaj prave ljudskosti, tako po izboru pesmi, kot po zuna- njem ambientu - doživeli smo pravo obnovitev fantovskega petja na vasi, ki je bilo nekoč tako značilno za nas, Sloven- ce, pa smo ga čisto opustili, oziroma pozabili. Številna publika, ki se je zbrala ob Templu takoj po pr- vi odpeti pesmi, je bila izredno navdušena in je s svojim apla vdiranjem »izsilila« kar tri dodatke. Bil je zares lep večer - fan- tovski večer! SAŠA KOVAC Literarni večer v gledališču Danes ob 19. uri bo v SLG v Celju predstavitev romana Igorja Karlovška Rodoljub, ki je žanrsko preplet kriminalke in političnega romana in je pravkar izšel pri Cankarjevi založbi, njegovo dogajanje pa je vezano na današnjo sloven- sko in tudi celjsko področje. Uvodno besedo bo imel Andrej Blatnik, odlomke iz romana bo bral dramski igralec Tomaž Gubenšek. BORIS GORUPIC Prigode Halarjevega Poidka v zadnjem času je na Slo- venskem izšlo kar nekaj lepo- slovnih knjig, ki na svojih straneh obnavljajo dediščino ustnega izročila ali ustnega slovstva. V glavnem opisujejo krajevne posebnosti, legende in bajke, vse tisto torej, kar živi v ljudskem spominu kot sled skrivnostnega, oddalje- nega. Pred kratkim je izšla v sa- mozaložbi prikupna knjižica z naslovom Prigode Halarjeve- ga Poidka. Napisal jih je Art Kovačič, študent ljubljanske ekonomske fakultete in stra- sten popotnik, po pripovedo- vanju svojega dedka Lea Šketa. Zgodovina nastanka te knji- žice je zanimiva in po svoje poučna. Art Kovačič, ki živi v Ljubljani, je po obeh dedkih, Leu Šketu in Avgustu Kovači- ču Šmarčan. Tako je že preko njiju in seveda s starši, spoz- naval značilne lepote šmar- skega sveta. Večkrat je poslu- šal dedka Lea, ki živi v Celju in v častitljivih sedeminosem- desetih letih vsak dan pelje na sprehod svojega pasjega ljub- ljenca Alfija. Ko sta pred štirinajstimi leti babica Vida in dedek Leo praznovala zlato poroko, je Art za izvirno darilo napisal obnovo dedkovih zgodb. Ta iz- virnik je štirinajst let romal iz rok v roke, skupaj z željo, da bi ga lahko brali tudi v knjižni obliki. Knjiga je zdaj tu. Art Kova- čič jo je posvetil babici Vidi in dedku Poldku ter vsem babi- cam in dedkom tega sveta. Po uvodu, ki je svojevrstna into- nacija k posameznim zgod- bam, je prva Strašna grofica, ki ji sledijo pripovedi Leseno kolo, Volk in gosli. Cirkus, Šo- la, Pastirji, Butara in poma- ranča. Debela Berta, Berta in princ. V Zaključku so še misli o Božiču, darilih, babici in vnukih. Zgodbe so zmes doživljanja resničnega življenja Halarje- vega Poidka in njegovega do- življanja skrivnostnega sveta, ki biva v ljudski domišljiji. Dragoceni so opisi starega Šmarja pri Jelšah s Habjanovo gostilno in parnim vlakom. Pripovedi imajo širok vsebin- ski razpon, saj so včasih že do- mala pravljice, drugič spet ta- korekoč dokumentarci. Recenzentsko delo je opravil pisatelj Smiljan Rozman, lek- tor je bil Janko Kovačič, foto- grafije sta prispevala Slavko Ciglenečki in Avgust Ander- luh, vinjete pa akademski sli- kar Stane Jagodic. Knjigo je domiselno opremil Andrej Verbič. DRAGO MEDVED Fanči, naša la Femme Fatale v torek zvečer, kot se za celjsko Kljubovo Cafe galerijo spodobi, so odprli razstavo stotih originalnih karikatur Miše Zupančič, ki jih je v ča- sovnem obdobju desetih let objavljala v tedniku Kaj. Fanči je nekakšna križanka med kuro in žensko, je zelo pohotne narave in izkoristi vsako priložnost, da pride do svojega. Njen sonastopajoči je Jože in skupaj sta, kot že zapi- sano, deset let zabavala bralce tednika Kaj. Tovrstni štosi so pred desetimi leti vnesli v slo- vensko sceno likovnega hu- morja svežino in svojstveno interpretacijo neke mentali- tete. Avtorica karikatur Miša Zupančič, ki je skupaj z Lilija- no Praprotnik, dobro poučeni pa vedo, da je to ena in ista oseba in osebnost, zapisala na vabilo, da je Fanči tipična žen- ska in Slovenka, ki hrepeni in išče ljubezen in nekaj denarja, ki je vedno vznemirjena, ved- no na preži in nikoli povsem potešena, pravi, da imajo Američani svojo Madono, Ita- lijani svojo CicioUino, Sloven- ci pa imamo svojo Fanči. Predstavitev zbirke likovnih vicev, kajti karikatura v tem primeru ni povsem ustrezen izraz, razgrinja pred gledalca tudi svojevrstno sociološko in psihološko pripoved o naši na- turi, pa nam je to všeč ali ne. Posamezne risbe zato delujejo tudi kot mala ogledala...! D. M. Dachauski poročevalec Redno glasilo Skupnosti Internirancev Dachau Dachauski poročevalec je začel izhajati že 2. maja leta 1945 in je izhajal do 5. junija istega leta, nastal pa je po na- ročilu kulturnega odseka Ju- goslovanskega narodnega od- bora, prvi uredniki pa so bili Hardvik Pirnovar, Drago Šega in Bojan Ajdič, ki je urednik tudi sedanjega glasila. Ko so se po končani drugi svetovni vojni nekdanji dac- hauski interniranci srečevali ob različnih priložnostih, so izdajali občasne biltene. Z ustanovitvijo Skupnosti in- ternirancev Dachau od 29. ok- tobra leta 1992 dalje, pa je Dachausko poročevalec postal redno glasilo skupnosti. Doslej je izšlo že pet številk, skupnost in glasilo pa imata sedež v Celju. Glasilo izhaja dvakrat letno. Ureja ga uredniški odbor na čelu z Bojanom Ajdičem, člani pa so Risto Gajšek, Bogdan Mimik, Stane Šikovec in Fra- njo Zorko. Izvode pošiljajo vsem 267 članom skupnosti, ta številka pa pomeni dve tretjini vse slovenskih dachauskih in- ternirancev. Glasilo prejemajo tudi muzej v Dachau in obe slovenski univerzitetni knjiž- mci. Znano je, da so dachauski interniranci po vrnitvi v do- movino doživljaji razočaranje za razočaranjem, vrhunec tega pa so bili dachauski procesi. Glasilo objavlja vesti o delo- vanju skupnosti, ki si prizade- va, da bi še vsa odprta vpraša- nja v zvezi z dachausko inter- nacijo uredili vsi tisti, ki so za to odgovorni. Glasilo opravlja dragoceno vlogo zapisovalca zgodovinskega spomina dac- hauskih intemirancev, saj je to posebna dediščina, ki zaje- ma pojem preganjanja Sloven- cev iz časov med drugo svetov- no vojno. Med drugimi odprtimi vpra- šanji je tudi zahteva za posta- vitev spomenika vsem intemi- rancem, ki sta jih fašizem in nacizem strpala v uničevalna taborišča. Tak spomenik naj bi stal na prostoru nekdanjega nacističnega taborišča pod Ljubeljem, ki je bil podružnica zloglasnega taborišča Maut- hausen. DRAGO MEDVED Pet let pevskega zbora v Taboru Pevci mešanega pevskega zbora Tabor slavijo letos pet- letnico delovanja. Zbrali so se, da bi gojili predvsem ljudsko pesem. Tej usmeritvi so ostali zvesti, čeprav je zbor v zad- njem času začel posegati tudi po zahtevnejši literaturi. Kljub temu, da zbor deluje šele od leta 1989, je v teh letih prejel nekaj laskavih priznanj: Savinovo priznanje, visoke ocene na občinskih revijah v Žalcu in na medobčinski re- viji zborov celjske regije v La- škem. Veselijo se vseh priz- nanj, največje priznanje pa jim pomeni bogat obisk na kon- certih. Tako je bilo tudi na slavnostnem koncertu 28. ma- ja v Taboru, kjer so pod vod- stvom zborovodje Milana Ka- sesnika s programom umetnih in ljudskih pesmi navdušili številne poslušalce, ki so na- polnili dvorano Doma kraja- nov. Koncert so popestrili še gostujoča vokalna skupina Kompolčani in otroški pevski zbor osnovne šole Tabor. I. T. Nagrajeni mladi likovniki Prejšnji petek je bila v piceriji Picikato na Teharjih slovesnost, kjer so predstavili rezultate likovnega natečaja za vse slovenske osnovne šole, pripravil pa ga je Mihajlo Lišanjin oziroma njegovo podjetje Limit, ki se ukvarja s prodajo učil, materiala in pripomočkov za likovni pouk. Tečaju sta se odzvali 102 osnovni šoli, kar je tretjina osnovnih šol v Sloveniji. Mladi likovniki so delali kiparske izdelke, poslikave na steklu in uporabljali tehniko suhega pastela. Na razpis je prispelo 450 izdelkov. Najuspešnejšim desetim so podelili nagrade. Na celjskem območju je ostala le ena nagrada, ki si jo delita učenki OŠ Petrovče Majda Živec in Jovita Pristovšek, njuna likovna pedagoginja pa je Nuša Božiček. Po predstavitvi likovnih del so razstavo začasno umaknili, ker so bila likovna dela opremljena s šiframi. Zdaj bodo izdelke opremili z imeni in bodo v omenjenem lokalu na ogled vsaj dva meseca. Foto: EDO EINSPIELER PRIREDITVE JI^Hf^HniL E D A LIŠ Č: E V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek ob 11. uri, za abonma Čebelica I in izven, uprizorili Lažnivega kljukca. V ponedeljek bo za OŠ Livada iz Velenja, ob 10. uri, zaključena predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 20. uri, gostovalo Kulturno umetniško društvo Zarja iz Trnovelj pri Celju, s komedijo Mihaila Afanasjeviča Bulgakova, Zojkino stanovanje. Igro je preve- del Igor Lampret, režiral pa Štefan Žvižej. HH|^|Q O M C E RT I V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob 20. uri koncert učencev Glasbene šole iz Rogaške Slatine. V soboto ob 20.30, bo koncert absolventk Glasbene šole in sicer flavtistk Eve Škrinjarič in Vesne Zagode ter pianistk Jane Lesjak in Stanke Bukšek. V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 19.30, letni koncert Akademskega pevskega zbora iz Celja, ki bo pripravil večer tujih in domačih narodnih pesmi. V soboto ob 16. uri, pa bo revija upokojen- skih pevskih zborov. V cerkvi na Gojki pri Frankolovem bo v soboto ob 18. uri, skupni koncert Mešanega pevskega zbora Elektrogospodarstva južne Mad- žarske iz Szegeta, pod vodstvom Giorgya Mihalka in Moškega pev- skega zbora Antona Bazenska iz Frankolovega, ki ga vodi Marjan . Lebič. V Glasbeni šoli v Celju bo drevi ob 19.30, letni koncert Mešanega pevskega zbora Kovinotehne Celje, ki ga vodi Milan Kasesnik. Gostje večera bodo člani vokalne skupine Kompolčani. V hotelu Terme v Zrečah bo v nedeljo ob 16. uri, koncert Pihalnega orkestra iz Ljubečne, pod vodstvom Janeza Šabca z mažoretno skupino, pod vodstvom Majde Marguč ter Moškega pevskega zbora, pod vodstvom Gorazda Železnika. IH^^I^^g AZ S TA. V E V galeriji Mozaik v Celju si lahko do ponedeljka ogledate razstavo otroških likovnih del, ki so nastala v likovni delavnici. V knjižnici v Šentjurju je na ogled spominska razstava slikarskih del-monotipij Darinka Plevnika. V razstavišču Rudnika lignita v Velenju razstavlja do 8. julija svoja dela slikar Milan Todič. V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo danes, v četrtek ob 10. uri, odprli razstavo likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec, ki je posvečena mednarodnemu letu družine. Strokovno pred- stavitev bo pripravil akademski slikar in pedagog Alojz Zavolovšek, sodeloval pa bo tudi ansambel harmonik Glasbene šole Risto Savin, ki ga vodi Andreja Tumšek. V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava Petra Čeme ta. V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju bo do srede še na ogled razstava Slovaške kulture pri Slovencih. V Osrednji knjižnici v Celju na Muzejskem trgu je na ogled razstava z naslovom Utrinki iz slovenske ljudske omamentike. Odprta bo do konca junija. V trgovini in galeriji Radeče papir v Radečah razstavlja grafike akademski slikar Polde Oblak. V kulturnem centru Ivana Napotnika v Velenju razstavlja slike Branko Korez. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled razstava z naslovom Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Vzporedno z razstavo poteka v pedagoški sobi muzeja v sodelovanju z Mihelo Jezernik, muzejska delavnica za najmlajše, z naslovom Ko kamni oživijo. Ogledate si jo lahko danes, v ponedeljek in sredo s pričetkom ob 9. uri. V galeriji sodobne umetnosti razstavlja Marko Kovačič. Razstava nosi naslov Naprej v preteklost, na ogled pa bo do 18. junija. V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo ilustracij Ančke Goš- nik-Godec, Jelke Godec-Schmidt in Matjaža Schmidta. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko do 17. junija, ogledate razstavo učencev Steklarske šole iz Rogaške Slatine. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Gora 1953, avtorja Jožeta Baršija. Na ogled bo do 18. junija. V hotelu Merx do konca junija razstavlja likovna dela Stjepan Vrbanič. V Zdravstvenem domu Celje si lahko do 30. junija ogledate samo- stojno razstavo olj Danice Ben-Gala. V butiku Steklar v Ozki ulici v Celju ima do konca tega meseca na ogled razstavo likovnih del, slikarka Jana Dobrajc. V restavraciji Lene v Levcu razstavlja svoja dela Ivan Štancer. V tovarni Etol v Škof ji vasi si lahko do konca junija ogledate razstavo del Stanka Makuca. Celje: Union do 15.6. ob 19. in 21. uri ameriški film Gospod Jones; Mali Union 9.6. ob 20. uri belgijski film Zgodilo se je čisto blizu vas, od 10.6. dalje ob 20. uri pa ameriški film Naključni junak; Metropol od 9. do 13.6. ob 18.30 in 20.30 in od 14.6. ob 20.30 ameriški film Aljaska v plamenih, od 14.6. dalje ob 20.30 pa ameriški film Schind- lerjev seznam; Dom 9.6. ob 18. in 20.30 ameriški film Vaški milijo- narji, od 10.6. dalje pa bo kino Dom do konca poletja zaprt. Kino Žalec 10. in 11.6. ob 20. uri ter 12.6. ob 18. in 20. uri ameriški fUm Priden sinko. Kino Dobrna 12.6. ob 19. uri ameriški fUm Klub srečnih žensk. |HHH|ras T A L o v vrtcu Anice Čemejeve v Celju bo danes, v četrtek ob 9. in 10. uri, v ponedeljek ob 9. in 10. uri ter v torek ob 9. uri, zaključna plesno gledališka delavnica, pod vodstvom Igorja Jelena. V foyerju Slovenskega ljudskega gledališča v Celju bo drevi ob 19. uri, predstavitev romana z naslovom Rodoljub, avtorja Igorja Karlovška, ki jo bosta pripravila Cankarjeva založba in Slovensko ljudsko gledališče Celje. Št. 23 - 9. junij 1994 12 Sel na Balkan in prišel v Celje Učltell z Bavarske na obisku na osnovni šoli v Celju Ko je slovensko Ministrstvo za šolstvo in šport konec lan- skega leta objavilo natečaj, s katerim je našim učiteljem ponudilo ogled nekaterih izo- braževalnih ustanov v Nemči- ji, se je od celjskih šolnikov prijavila le gospa Milica Pukl, učiteljica razrednega pouka na Tretji osnovni šoli v Celju. Decembra je odpotovala v me- sto Guenzburg in bila štiri- najst dni gostja na tamkajšnji šoli Maria Theresia Volksc- hule. V drugi polovici maja pa je bil na Tretji osnovni šoli v Ce- lju v gosteh gospod Adalbert Sedelmeier, učitelj 8. razreda na omenjeni bavarski šoli. Se- veda je šlo v obeh primerih za delovni obisk, ki pa bo, kot kaže, prerasel šolske okvire in še kako drugače povezal in zbližal obe šoli in obe mesti. Hospitiranje pri pouku na šoli Marie Theresie je bilo izredno zanimivo in koristno, je povedala gospa Puklova, ko smo se z njo pogovarjali ob obisku gospoda Sedelmeierja. Milica Pukl: »Veliko imamo skupnega, od drugačnosti pa velja razmišljati o tistih, ki so v otrokovo in našo skupno ko- rist.*' »Spoznala sem, da se nemške oblike in metode dela pri po- uku bistveno ne razlikujejo od naših, so pa velike razlike v celotnem sistemu izobraže- vanja. Pri nas imamo v osnov- nošolskem izobraževanju ose- mletko, v Nemčiji oziroma na Bavarskem pa je ta sistem pre- cej bolj razvejan, razdeljen na stopnje ki učencu omogočajo vključevanje v različne obrtne in poklicne šole in v študij na visokih šolah. Tako se njihov izobraževalni sistem deli na osnovno šolo (od 1. do 4. razre- da), glavno šolo, realko in gim- nazijo. Že v glavni šoli, ki traja pet let, se učenec odloči za po- klic ali za nadaljevanje šola- nja, npr. na ginrmaziji, ki se začne s 5. in konča s 13. razre- dom. Iz realke, ki se začne s 7. in konča z 10. razredom, pa gredo učenci v razne ekonom- ske, tehniške, gospodarske in druge podobne šole. Seveda ima pri vključevanju v posa- mezne stopnje izobraževalne- ga procesa poglavitno vlogo učenčev učni uspeh,« je pove- dala Milica Pukl, ki se je med učitelji in učenci na Bavar- skem prijetno počutila. Za ra- zliko od naših (osnovnih in srednjih) šol, smo izvedeli med pogovorom, je na nemških šo- lah pouk samo v dopoldan- skem času, popoldnevi pa so namenjeni izvenšolskim aktiv- nostim. Med njimi močno pre- vladuje šport, sledijo razne tehnične dejavnosti (računal- ništvo, fotografiranje, ročna dela, kuhanje ipd.), kulturne- ga udejstvovanja je precej manj kot pri nas. Tedenska uč- na obveznost učitelja na Ba- varskem je nekoliko večja kot pri nas, kar pa ni razlog za to, da je v Nemčiji učiteljski po- klic veliko bolj cenjen in pla- čan kot pri nas. Zato tudi ni tako feminiziran, kot je naš, saj je, zlasti na višjih stopnjah, v šolskih kolektivih več mo- ških kot žensk. In še nekaj je na Milico Pukl naredilo pose- ben vtis: opremljenost šol, ki je z našo težko primerljiva, pa zato najbrž tudi niso primer- ljivi pogoji učiteljevega in učenčevega dela. To, da ima vsaka šola svoj plavalni bazen, je le ena izmed tovrstnih pred- nosti, ki jih je Puklova spozna- la v času obiska v Guenzbur- gu. Kot na veliko prednost - in s tem na našo slabost - pa je opozorila na dejstvo, da na nemških šolah veliko več po- zornosti in časa namenjajo izrazito vzgojnim predmetom, to pa se pri mladih ljudeh odraža v omiki, redu, čistoči in disciplini na šoli ter izven nje. Gospodu Adalbertu Sedel- meierju je slovenski sistem izobraževanja celovito pred- stavil Igor Majerle, ravnatelj Ginmazije Center v Celju, ob koncu kratkega bivanja pri nas pa ga je sprejel tudi župan Anton Roječ. Ko je gost pri- merjal oba šolska sistema, je ocenil kot pozitivno predvsem to, da so otroci dalj časa sku- paj, da imajo torej več zrelosti, ko se morajo odločiti za poklic ali visokošolski študij. Dejal je, da so naši učni programi zelo natrpani, ko je spremljal utrip življenja na Tretji osnov- ni šoli, pa ga je presenetila or- ganizacija dela, saj kljub veli- kemu številu učencev ( 754 ) ni bilo čutiti motenj in prostor- ske stiske. Na šolah na Bavar- skem se število učencev v glav- nem giblje od 300 do 400. Všeč mu je bilo tudi, da so pri nas interesne dejavnosti sestavni del šolskega življenja, pa so ga zato tem bolj navdušili mladi lutkarji, šolski pevski zbor, podmladkarji Rdečega križa in številni drugi krožki. In še na dve naši posebnosti je bil gospod Sedelmeier pozoren: na šolsko prehrano in na uči- teljevo vstopanje v poklic, ko konča univerzitetni študij. Medtem ko imajo učenci na naših osnovnih šolah organizi- rano vsakodnevno malico, na večini šol pa tudi kosila, je pri njih tako, da si učenci prinese- jo malico s seboj, kosijo pa po- tem, ko se vrnejo domov. V Nemčiji se vsak novoizšolani učitelj prvi dve leti šele uvaja v poklic. Prvo leto poučuje le štiri ure tedensko, drugo leto štirinajst ur in šele tretje leto 27 ur, kolikor znaša njegova tedenska učna obveznost. Gost z Bavarske, ki je bil tokrat prvič v Sloveniji, je bil nad našo državo in ljudmi izredno navdušen. Marsikateri Evropejec ima Slovenijo še da- nes le za tisti delček Balkana, ki se je odločil živeti v svoji državi, tudi on je o njej vedel le približno toliko. Zdaj je pre- senečen nad družbenim in za- sebnim standardom in nad urejenostjo. »Povsod so me ljudje prijazno sprejeli in mi omogočili, da sem videl vse ti- sto, kar sem si želel videti. Saj imate vse: lepe hiše, stanova- nja, lepe avtomobile, trgovine z bogato ponudbo... sploh pa sem navdušen nad urejenostjo in čistočo, nad vašim odnosom do okolja in narave,« je ob koncu pogovora navrgel go- spod Sedelmeier, ki bo za pri- hodnje velikonočne praznike prišel v Celje skupaj s svojimi učenci. Ti bodo nekaj dni gost- je učencev Tretje osnovne šole, naslednje leto pa jim bodo celjski osnovnošolci obisk vr- nili. In tako se bodo spletale nove vezi, nove oblike sodelo- vanja med obema šolama in s tem med obema mestoma. Tudi to je promocija Slovenije, pa še bolj učinkovita in kon- kretna zna biti od tiste na vi- sokopolitični in državni ravni. »Ko sem bila na šoli v Gu- enzburgu, so učenci pripravili vrsto razstav in prikazov o Sloveniji, risali so naš grb, zastavo, naučili so se po naše pozdravljati, spoznavali so na- šo kulturo, tradicijo, zgodovi- no, turistične znam^enitosti, zdaj si učenci obeh šol tudi dopisujejo v angleškem jeziku, pa Na planincah sem jih v času bivanja na Bavarskem naučila zapeti,« je o tem novem part- nerstvu še povedala gospa Mi- lica Pukl. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Gost z Bavarske se je veliko časa in zelo rad družil z našimi osnovnošolci. Srečanje treh mest žalska noč bo letos trajala tri dni v Žalcu bodo konec junija že štirinajstič zapored organi- zirali tradicionalno prireditev Žalska noč. Posebnost letošnje bo srečanje treh mest, središč hmeljarstva na Bavarskem, Češkem in Sloveniji: Žalca, Žatca in Geisenfelda. Vsa tri mesta so tesne stike navezala že v preteklosti. V žalskem turističnem dru- štvu, ki letos praznuje okro- glih 100 let, in v mestni skup- nosti bi radi vezi okrepili, ob kulturnih in športnih stikih pa spodbudili še gospodarsko in turistično sodelovanje. Zato bodo tokrat v goste povabili predstavnike obeh mest in njunih pivovarn, domačim go- spodarstvenikom pa so pred- lagali, da povabijo v dolino tu- di svoje poslovne partnerje. Dogajanje v središču Sa- vinjske doline se bo začelo 23. junija z glasbenim večerom na Slandrovem trgu ter zabavno prireditvijo in nastopom pi- halnih orkestrov iz Žatca, Žal- ca in Geisenfelda. Naslednji dan bo v Športnem centru te- niški turnir, na katerem naj bi sodelovali tudi gostje iz Češke in Nemčije, v mestnem parku bodo odprli cvetlično razsta- vo, kamor bodo letos povabili cvetličarje iz celotne doline, večer pa bodo ponovno zaklju- čili s koncertom pihalnih or- kestrov in zabavnim sreča- njem. Osrednja prireditev letošnje Žalske noči bo v soboto, 25. junija. Po teniškem in balinar- skem turnirju bodo v Savino- vem salonu odprli kmečko trž- nico, popoldne pa bo v zname- nju nogometa. Tako bo v Žalcu finale nogometnega pokala za ženske, v Športnem centru pa bodo svoje moči v nogometu pomerili še novinarji in ekipa duhovnikov Pax. Ob tej pri- ložnosti namerava Združenje prvoligašev izžrebati tudi pare za novo prvenstvo v 1. in 2. nogometni ligi ter pare za 1. kolo pokala. Za zaključek or- ganizatorji načrtujejo še kon- cert pihalnih orkestrov, žur na Slandrovem trgu z Aleksan- drom Ježem in njegovimi go- sti, zabavo po žalskih ulicah ter velik ognjemet. Da Žalske noči ne bo pokva- rilo slabo vreme, bodo letos v mestu postavili nekaj šoto- rov, dovolj zabave, obljubljajo Žalčani, pa bo tudi za najmlaj- še, med drugim se jim obeta Lego land. V okvir Žalske noči pa sodita še dve prireditvi, in sicer srečanje pod stoletnimi lipami, ki ga 24. junija pri- pravljajo v Gotovljah, ter fe- stival akustične glasbe v Žalcu. IRENA BAŠA Mladi bralci z Branico Jurca Letošnja bralna značka na OŠ Žalec je bila posvečena pisate- ljici Branki Jurca. Kar 600 mladih bralcev je prebiralo njena dela. Del te ustvarjalnosti so predstavili v dveh šolskih glasilih, ob zaključku bralne značke pa so medse povabili pisateljico, ki bo te dni dopolnila 80 let. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi predstavo Jagode še vedno zorijo, ki so jo po njenem najbolj znanem romanu za mladino današnjega časa prilagodili člani dramske skupine. T. T. Razvili društveni prapor Upokojenci Krajevne skupnosti Galicija Velika Pirešica so v soboto razvili svoj društveni prapor. Dom na Pemovem je bil zaradi velikega odziva skoraj premajhen, saj se je v njem zbralo veliko število upokojencev ter gostov iz sosednjih društev in pododborov. V tej krajevni skupnosti šteje društvo upokojencev preko 200 aktivnih članov. Prapor so kupili s sredstvi, ki so jih sami prispevali. Nekaj je primaknilo tudi matično Društvo upokojen- cev Žalec ter tanikajšnji obrtniki. Posebno se je izkazal gradbe- nik Slavko Vrhovnik iz Galicije. Učenci osnovne šole iz Velike Pirešice so ob razvitju pripra- vili prisrčen program, svoj delež pa so prispevali tudi pevci iz Ponikve pri Žalcu, ki so za svoj nastop pobrali ogromen aplavz. I. JURHAR Krvodajalska priznanja Celjska Občinska orga- nizacija Rdečega križa pri- pravlja za jutri, 10. junija, srečanje krvodajalcev, do- bitnikov priznanj. Po uvodni besedi predsednika komisije za krvodajalstvo, dr. Igorja Bizjaka, bodo podelili priznanja, nadalje- vali pa s kulturnim progra- mom ter družabnim sreča- njem. Srečanje bo v celj- skem Dijaškem domu, ob 17. uri. BJ Čebelarska razstava Od petka, 10. junija, do po- nedeljka, 13. junija, bo v pro- storih Društva upokojencev v Slovenskih Konjicah razsta- va, ki jo pripravlja konjiška čebelarska družina. Poleg predstavitve dejavnosti, medu in običajnih izdelkov iz medu, za razstavo pripravljajo tudi pecivo, izdelano po starih re- cepturah. Za marsikoga pa bo zanimiv tudi pogled na čebele v steklenem panju. MBP Za starejše in krvodajalce Krajevna skupnost Šempeter in KO RK Šempeter sta pripravila srečanje krajanov, starih nad sedemdeset let, krvodajalcem, ki so darovali kri več kot dvajsetkrat, pa so podelili priznanja. Obe prireditvi. so združili in pripravili v dvorani Hmeljarskega doma. Za krajši kul- turni program so poskrbeli učenci OŠ Šempe- ter. Največje priznanje RK Slovenije, zlati znak, je prejela Justina Marko, posebni priz- nanji pa Rozalija Čretnik in Vlado Dolar. O srečanju starejših pa so povedali: Franc Rojnik: »Sem menda najstarejši med moškimi ude- leženci tega srečanja, imam že 88 let. Na teh prireditvah sem bil že večkrat, všeč so mi in če bom tako zdrav, kot sem sedaj, bom prišel tudi prihodnje leto. Vsekakor je to lepa pozornost sokrajanov.« Alojz Vrabič: »Najbolj všeč na tej prireditvi mi je, da sre- čam svoje sovrstnike, kajti ko si čez osemdeset, se držiš bolj doma. Tukaj pa ponovno zaži- vijo mladostni spomini, obuja- mo predvsem tiste bolj vesele in zabavne, tako da nam čas hitro mine.« Marija Udrih: »Na to sreča- nje prihajava z možem vsako leto. Zelo všeč nama je, tako program kot družabni del, saj je, ko si enkrat v letih, prilož- nosti za družabnost prav malo.« T. TAVČAR Št. 23 - 9. junij 1994 13 Dan izgnancev Slovenski izgnanci smo za svoj spominski dan izbrali 7. junij. Tega dne leta 1941 je na- 0ireč prvi organizirani tran- sport odpeljal naše ljudi v Sr- bijo. To sicer ni bil prvi izgon Slovencev z domače grude. Ob prihodu nemškega okupatorja so nekateri vneti člani Švab- sko-nemške kulturne zveze sa- mi vzeli pravico in oblast v svoje roke in pregnali najbolj osovražene zavedne Slovence v sosednjo NDH ali na področ- je italijanskega okupatorja. Zanimivo in za nas tudi usod- no je bilo dejstvo, da je bil majhen slovenski narod Nem- cem najbolj napoti pri uresni- čevanju ideje o velikem rajhu. Nikjer drugje v takrat zasede- ni Evropi niso Nemci tako kruto poskušali germanizirati osvojenih pokrajin, množične selitve so predvideli šele po končani vojni. K najbolj množičnemu izgo- nu Slovencev v letu 1941 v Spodnjem Posavju in Obso- telju pa so prispevale odločne zahteve kočevskih Nemcev. Ko so organizatorji izgona Slovencev že razmišljali, da bi s selitvijo počakali do pomladi 1942, so Kočevarji preko naj- višjih vrhov v Berlinu dosegli, da se je izgon pričel že konec oktobra 1941. Na to dejstvo je treba opozoriti danes, ko je že toliko pozabljeno, da marsik- do šteje Kočevarje med žrtve druge svetovne vojne. Njihovo premoženje na Kočevskem je odkupila italijanska država, sami pa so se naselili na kme- tije slovenskih kmetov, ki so bili izgnani v nemška tabo- rišča. Ob tej priložnosti je prav, da obudimo spomin na dogodke pred 53 leti. Prva žrtev naci- stičnega preganjanja je bila slovenska inteligenca, to so bi- li učitelji, profesorji, duhovni- ki, zdravniki, pravniki in dru- gi. Med prvimi so pregnali vse priseljence po letu 1914, zlasti Primorce. Iz Slovenske Bistri- ce, Maribora in Rajhenburga je odpeljalo 33 vlakov skupaj 14.764 Slovencev v Srbijo, na Hrvaško in v Bosno. Ker je bil pregnan sorazmerno imovit sloj, tudi nemški plen ni bil ravno majhen. Iz tako imeno- vanega »izselitvenega pasu« ob meji s takratno NDH in Ljubljansko pokrajino pa je v številna nemška taborišča odpeljalo 62 transportov sku- paj 36.281 ljudi vseh starosti, od dojenčkov do onemoglih starčkov. Slovenski izgnanci imamo svojo organizacijo šele od 9. junija 1991, ko je bila ustanov- na skupščina na rajhenbur- škem gradu. Danes šteje dru- štvo že okoli 16.000 članov, kj so organiziram v 75 krajevnih organizacijah. Kaj želimo do- seči, pa piše na prvi strani članske izkaznice: »Društvo povezuje nekdanje izgnance - žrtve nacistične raz- narodovalne politike - zaradi ohranjanja zgodovinskega spomina ter pnznanja moral- nega in materialnega zadoš- čenja«. Letošnji dan^ izgnancev bo Društvo izgnancev Slovenije počastilo v Slovenski Bistrici, kjer bo letna delovna konfe- renca, katere se bodo udeležili delegati iz vseh krajevnih or- ganizacij. To bo znova prilož- nost, da našo družbo opozori- mo na preteklost in hlo-ati na današnje zahteve prvih žrtev nacistične raznarodovalne po- litike. Nikakor ne bomo mogli mimo dejstva, da naša oblast v samostojni Sloveniji doslej še ni pokazala posebne vneme in naglice, da bi vsaj delno po- pravila krivice in škodo, ki je prizadela velik del slovenske- ga prebivalstva v času nemške okupacije. CIRIL MARINČEK Stari šarmerji sicupaj Zadnje čase srečamo na naših cestah vse več starih hroščev - VW, lepotcev predelanih v cabriolet. Črno nebo je minuli vikend še bolj izrisalo močno poudarjene barve teh vozil, ki so se zbrali na srečanju pri gostišču Matjaž na Polzeli. Ni pa jih pregnalo, četudi so strehe ostale neodkrite. Njihovi lastniki so namreč ob zavidljivih pogledih radovednežev pripravili še tekmo- vanje v lokostrelstvu, pa metanju krogcev na cilj in v natančnosti parkiranja. Svoje ambicije združujejo v VW cabriolet klubu v Podčetrtku, kot edini na našem območju pa imajo člane od Maribora do Žalca. S predelavo starih hroščev se pri nas tudi načrtno ukvarjajo, luksuzna izvedba s kromiranim motorjem pa stane okoli 7000 DEM. EDI MASNEC REKLI SO Viki Cilenšek, predsednik sveta KS Šempeter: »Vesel sem, da smo končno zaključili dela pri razširitvi in obnovi odseka ceste Golavšek- Dolinar. Ta odsek ceste nam je napravil veliko sivih las, saj smo z nekaterimi krajani tež- ko dosegli sporazum, pa vse- eno še ni vse tako, kot bi mora- lo biti. Cesta je razširjena, ure- jeno je odvodnjavanje, saj je na tem odseku ob vsakem dež- ju zastajala voda, urejena je kanalizacija in zamenjane vo- dovodne cevi. V tem tednu smo asfaltirali še en odsek ceste Podlog-Jakob v dolžini 200 m. Prvi odsek nas je stal okrog 13 milijonov tolarjev, kar je bil za našo krajevno skupnost velik zalogaj.« T. TAVČAR Poletni IVlišmaš bo v nedeljo »erez večjih sprememh,^ napovedujejo v Grižah Zaradi močnega deževja so morali v Grižah minulo nede- ljo odpovedati tradicionalno otroško in mladinsko priredi- tev Poletni Mišmaš. Prestavili so jo na to nedeljo, 12. junija, v soboto pa bo v letnem gleda- lišču še Mišmašev ročk žur. Eden glavnih organizatorjev Bojan Šalamun je povedal, da bodo kljub prestavitvi na Po- letnem Mišmašu sodelovala vsa znana imena slovenskega zabavnega sveta, ki so svoj prihod v Griže obljubila že pred tednom dni. Na Mišmašu ne bo mogla nastopiti le Darja Švajger, prav tako ni zaneslji- va udeležba Big bena, obenem pa se organizatorji dogovarja- jo še z nekaterimi drugimi na- stopajočimi. K sodelovanju so povabili skupine Miran Rudan band, Fatal angel, Malibu, Na- poleon in Californio. Nastop v Grižah pa so že obljubili Pop design, Čudežna polja, Šank ročk, Tomaž Domicelj s pro- jektom Triglav, Avtomobili, Don Mentoni band. Panda, Avia band, Veter, Mercedes band, Dvanajsto nasprotje, Irena Vrčkovnik, Adi Smolar, Jani Kovačič, Globus, Pontiac, Spin, Aleksander Jež, Bojan Rakovec, B radio, Jan Pleste- njak, Sanja Mlinar, Sašo Hri- bar in Jonas Ž. Na Mišmašu bodo Grižani gostili tudi čarodeje, plesne, lutkovne in gledališke skupi- ne, manjkale ne bodo niti živa- li iz ljubljanskega živalskega vrta. Za najmlajše bodo spet pripravili oder sramežljivih, igrišče ringa raja, jahalni poli- gon, vrtiljak in slončka Tonč- ka. Vsakega otroka, ki bo v Griže prinesel igračo in jo prispeval v zbirko za pomoč drugim otrokom, pa bodo na- gradili s palačinkami. Organi- zatorji bodo v nedeljo pripra- vili še lovsko razstavo, pred- stavila se bo Pika Nogavička z vilo Čira čara, v sodelovanju s podjetjem Mont Kozje in športno-akrobatskim smučar- skim klubom iz Celja pa bo prvič v Sloveniji organizirana modna revija na veliki ponja- vi. Kot vsako leto bo tudi letos vstop na Mišmaš v nedeljo prost, prireditev pa se začenja ob devetih. Večji pokrovitelji letošnje prireditve so Zavaro- valnica Adriatic, Mont Kozje in Aero Celje. Dan pred veliko otroško in mladinsko prireditvijo bo v letnem gledališču še Mišma- šev ročk žur, obiskovalcem se bo predstavilo 9 različnih skupin. IB PLANINSKI KOTIČEK Junija štirje izleti Planinsko društvo Zlatarne Celje je v tem mesecu pripravilo kar štiri izlete. Že to soboto, 11. in 12. jTinija, se bodo odpravili na Košutico, Veliki vrh. Kladivo in Košutnikov turn. Odšli bodo ob 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji. Naslednjo soboto, 18. junija, se bodo ob 6. uri s parkirišča na Glaziji odpravili na Pršivec, v soboto, 25. jvmija, ob 6.25 z železniške postaje v Celju na Prvine in v nedeljo, 26. junija, ob 5. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji še na Storžič, Tolsti vrh in Kriško goro. Za vse podrobnejše informacije in prijavo na izlete pokličite Planinsko društvo Zlatarne Celje, telefon 35-359. M. M. Ponovno na Šentiungert Minuli konec tedna jo je slabo vreme zagodlo tudi žalskim planincem. Zato bodo člani PD Žalec oziroma njihove sekcije v Galiciji pohod po obronkih krajevne skupnosti Galicija ponovno organizirali to nedeljo. Na pot bodo krenili ob pol devetih izpred podružnične šole v Veliki Pirešici in pohod zak- ljučili v planinski postojanki na Šentjungerti, kjer bodo udele- žence pogostili z golažem. jg Siadicorna bolezen in spolnost Društvo za boj proti sladkorni bolezni Celje organizira danes, v četrtek, predavanje dr. Igorja Bizjaka o sladkorni bolezni in spolnosti. Po predavanju bo podjetje Zaloker iz Mengša prikazalo aparat za zdravljenje impotence z zuna- njim podtlakom, Zdravilišče Rogaška Slatina pa bo pri- pravilo degustacijo diabetičnih pijač. Končno do telefonsice centrale V petek, 10. junija, bodo od- prli novo ATC na Frankolo- vem. Za krajane je to velika pridobitev, saj so dolga leta čakali na ta dogodek. S 526 priključki bo lahko dobil tele- fon vsak, ki bo to želel. Jože Korošec, predsednik KS Frankolovo, je povedal: »Že pred 15 leti so bile dane pobude, da bi tudi Frankolov- čani imeli svojo telefonsko centralo, vendar je takrat žal ostalo le pri besedah. Ljudje so bili nezaupljivi. Tudi sedaj je bilo v naprej težko odšteti de- nar. Ob ustrezni akciji, ki jo je pripravila sedanja vodstvena garnitura KS, so uspeli prebi- valce seznaniti na primeren način, da so se odzvali v dovolj velikem številu. Na PTT so na- črtovali izgradnjo tega območ- ja šele v letu 1996, ob velikem prizadevanju pomočnika ge- neralnega direktorja PTT po- djetja Slovenije Jožeta Palčni- ka pa je delo steklo veliko prej.« Uspeha niso veseli le kraja- ni, ampak tudi PTT delavci, saj jim je uspelo realizirati projekt v rekordnem času. BRANKA BIZJAK Slavnost v Hruševcu šentjursko občinsko vod- stvo pripravlja za ponedeljek, 13. junija, slovesni začetek gradnje osnovne šole v šent- jurskem naselju Hruševec. Za- radi zadržanosti slovenskega šolskega ministra, dr. Slavka Gabra so slovesnost prestavili •la 16. uro. BJ Kdo bo car Jemejčica? Ribiška sekcija Slovenske Konjice pripravlja v soboto, 12. junija na ribniku Jemejček dopoldne najprej sekcijsko ^^kmovanje, popoldne pa tek- iiovanje za carja ribnika Jer- Ijejček, ki je odprto za vse Iju- ■^itelje ribolova. Prijave in 2bor tekmovalcev od 13.30 do H. ure. Iz Podčetrtka v Grčijo Pripravljajo se na Igre brez meja Slovenijo zastopa na Igrah brez meja devet krajev, med njimi iz celjske regije Rogaška Slatina in Podčetrtek. Slatin- čani so pred dnevi razmeroma uspešno nastopili v prvem krogu na Portugalskem, ekipa Podčetrtka pa se pripravlja za nastop na grškem otoku Poros, kjer bodo merili svoje moči od 9. do 16. julija. Igre na Porosu bodo poteka- le v znamenju Odisejevih do- godivščin. Pomerili se bodo Slovenci, Italijani, Portugalci, Maltežani, Čehi, Madžari, Gr- ki, Švicarji in Britanci. Slo- vensko ekipo sestavljajo kra- jani Podčetrtka in okolice ter zaposleni iz Zdravilišča Atom- ske toplice; Rado Jurjec, Bošt- jan Plankar, Davorin Šelekar in Khalid Nasif bodo nastopili v moškem delu, med ženskami pa Veronika Ratajc, Simona Mikulan, Andreja Brin in El- vira Štruklec. Kapetan ekipe bo Mitja Žitnik. Tekmovalci že vadijo v objektih Zdravilišča Atomske toplice ter Podčetrt- ka. Na Porosu bo našo ekipo bodrilo približno 60 domačih navijačev. V Zdravilišču Atomske to- plice ne skrivajo zadovoljstva, saj računajo tako na promoci- jo zdravilišča kot tudi naše dr- žave. Vsak kraj ima namreč možnost posebne polminutne predstavitve po Evroviziji. Hkrati se v Zdravilišču že pri- pravljajo tudi na drugo soboto v septembru, ko bodo na svoje Igre v topli vodi povabili vse slovenske ekipe, ki sodelujejo na Igrah brez meja. BRANE JERANKO Mrliška veža, telefoni V KS Andraž se kljub stalnemu pomanjkanju sredstev vedno nekaj dogaja. Že doslej so v kraju veliko naredili, sedaj pa se najbolj veselijo priključitve novih telefonov. Dela pospešeno tečejo in krajani pričakujejo, da bodo prvi od osemdesetih telefonov kmalu zazvonili. To bo za to krajevno skupnost zaradi njene odmaknjenosti zares velika pridobitev. Prav tako težko pa čakajo na dograditev nove mrliške vežice, ki je sedaj v tretji gradbeni fazi (na sliki). Tudi pri tem bodo krajani prispevali levji delež, do dograditve pa je najbrž še kar nekaj časa. T. TAVČAR Št. 23 - 9. junij 1994 u v pričakovanju Slovencev If Poteču stari turistični živžav Vse kaže, da se turizem v hr- vaški Istri \Tača v stare, dobre tirnice. Preteklo soboto, ko je poreška Plava laguna pripra- vila za predstavnike sloven- skih turističnih agencij ter medijev posebno srečanje, je bilo na poreških ulicah zares slišati presenetljivo veliko tuj- cev - največ nemško, pa tudi italijansko, slovensko, češko, slovaško ter francosko govo- rečih. V poreškem podjetju Plava laguna so na primer pretekli četrtek našteli za 128 odstot- kov več nočitev kot istega da- tuma leto poprej. Plava lagu- na, eno največjih istrskih, hr- vaških turističnih podjetij je preteklo leto zaključila s pri- bližno milijonom nočitev (kar je bilo 41 odstotkov od njihove rekordne turistične letine iz 1. 1990). V podjetju, ki razpolaga z nič manj kot 11 tisoč poste- ljami ter 13 tisoč mesti v avto- kampih, so lani približno četr- tino zmogljivosti zasedli Slo- venci, ostalo pa Čehi ter Slo- vaki, Nemci, Italijani in Av- strijci. Domačih, hrvaških go- stov je bilo le 8 odstotkov. Na novinarski konferenci so povedali, da je slovenski trg za Plavo laguno vnaprej poseb- nega pomena, zato so se že lani lotili načrtne obdelave našega trga. Pri tem so sodelovali z nič manj kot 60 turističnimi agencijami, ki se ukvarjajo predvsem z letovanji na Hrva- škem. Slovenski gosti so za Plavo laguno pomembni zara- di tradicije ter tudi zemljepis- ne bližine, saj prihajajo tudi za konec tedna ter praznike. Zato so cene za slovenski trg ugod- nejše - v hotelih B kategorije, ki prevladujejo, so tako za pe- tino nižje od cen za goste iz Zahodne Evrope. Direktor marketinga, Darko Ivič, je no- vinarjem dejal, da je za slo- venskega gosta cena 7-dnev- nega junijskega letovanja v hotelu B kategorije 13.300 SIT po osebi, od konca junija pa bo 16 tisoč (za enega otroka je polpenzion brezplačen, za drugega pa je treba plačati 30 odstotkov cene). In kampira- nje? V Beli uvali je treba od- šteti za šotor, avtomobil ter turistično takso skupno od 12 do 15 DEM, po osebi. Za slovenske novinarje so bile zanimive tudi izkušnje z lastninjenjem Plave lagune, o čemer je govoril glavni di- rektor poreškega turističnega velikana, Djenio Radič. Pove- dal je, da posebno skrb name- njajo varstvu okolja, pri tem pa ^ na republiškem tekmo- vanju potegujejo za zmago. Veliko je povedal o čiščenju odpadnih voda s kolektorjem, rednih analizah vode, urejeva- nju parkovnih površin z zna- čilnim zelenjem ter čiščenju z naravi prijaznimi pralnimi sredstvi. Povedali so še o drugih zani- mivih dejstvih. Pred vojno so v hotelih Plave lagune prevla- dovali britanski gosti, ki se ni- so vrnili. Več je gostov iz nek- danjih vzhodnoevropskih dr- žav, ki pa se (zaradi nizke kupne moči) največ zanimajo za apartmaje, ki jih v Plavi laguni ni prav veliko. Glede primerjave slovenskih ter hr- vaških cen pa v Plavi laguni ugotavljajo, da so trenutno ne- kateri izdelki v trgovinah dražji kot v Skaveniji, v gostiš- čih pa je cenejše. V letovišču, ki je v znamenju športne de- javnosti, se radi pohvalijo z novo vlečnico za smučanje na vodi, menda prvo na Jadra- nu, v prihodnjih dneh pa bodo pridobili prav tako pomembno novost, skakalnico bunghy jumping. V turističnem podjetju Pla- va laguna pri vsem skupaj tr- dijo, da se vsa ta njihova pri- zadevanja razmeroma dobro obrestujejo. Na hrvaškem Ja- dranu so poslovno najuspeš- nejši, saj so lani našteli nad milijon DEM dobička. BRANE JERANKO Zmagovalci v odbojki - ekipa Gaberij. Skale pred Gaberjami 4. Gaberiada v Celju, ki je bila končana v soboto, 4. ju- nija, se je začela že 19. maja s srečanjem veteranov, na- daljevala 26. maja z okroglo mizo treh znanih Gaberča- nov Brodnika, Traunerja in Zimska ter zaključila s športnim tednom in dru- žabnim srečanjem. Zaključna prireditev je dokazala, da se Gaberiada »prijemlje« in postaja prava športno rekreativna priredi- tev s pravo poanto druženja nekdanjih Gaberčanov, ki so danes razkropljeni po vsem svetu. Podelili so tudi priz- nanja šestim ekipam, ki so se od ponedeljka do petka bori- le v različnih športnih disci- plinah. Zmagala je ekipa Skale pri Velenju pred ŠD Gaberje, KS Gaberje, Kovinotehno, Štorami in Novo vasjo. Zak- ljučno prireditev so olepšali Oto Pestner (tudi Gaberčan), Alkotest, Ivan Slave Leben (že dvakrat kralj šaljivcev NT&RC) in ansambel Can- Can ter številni Gaberčani, ki so prav za to priložnost prišli iz različnih krajev. Letošnja Gaberiada ni imela samo športnega znača- ja, ampak so po vsakem tek- movanju pripravili še kul- turno prireditev (n.pr. pred- stavitev najnovejše knjige Gaberčana Francija Puncer- ja Časovna vrv, nastop mla- dinskega pihalnega orkestra celjske glasbene šole itd.) ter poskrbeli za ples. Ervin Seršen je bil pred- sednik organizacijskega od- bora Gaberiade: »Prihodnjo Gaberiado moramo časovno skrajšati, kajti letošnja je zahtevala preveč napora za majhno število organizator- jev. Razmisliti bo treba tudi o športnem programu, ki je z vsakodnevTiimi nastopi zahteval preveč od šestih ekip. V prihodnje želimo več ekip iz Gaberij in bližnje okolice. Med predlogi gn omeniti pripravo knjigt o Gaberju in ljudeh, ki ti živijo.« Metod Trebičnik je pree sednik Športnega društv Gaberje: »Predvsem želim( da bi Gaberiada ob vedn večjem druženju ljudi, ki s tu živeli, pomenila vzvod z oživljanje tudi kraja samega ki je doslej kot uspešen indu strijski center dajal mesti zdaj pa pričakuje od mest; da mu vsaj nekaj vrne. S tei se strinja tudi predsednik I občine Celje Jože Zimšek, k je bil pokrovitelj 4. GabeJ riade.« TONE VRABl KO JE SLOVENIJA PRAZNOVALA OSAMOSVOJITEV, JO JE PRIMORSKA ŽE BRANILA... primorske novice DAN PREJ Tik pred izidom je knjiga, ki z dokumenti ln pričevanji razkriva resnico o vojni za Slovenijo, ki se je pričela 26. junija 1991, še pred začetkom jroslav ob razglasitvi osamosvojitve. Resnica o judeh ln dogodkih, ki so bili zamolčani zaradi višjih ciljev, knjiga, ob kateri bo kdo znova vzkliknil: O, p....! DAN PREkJ so napisali novinarji in sodelavci Primorskih novic ter Radia Koper, neposredne priče dogodkov, o katerih so želeli poročati, pa jih niso pustih v eter... Zato je DAN PREJ knjiga, ki jo morate prebrati. Govori o zgodovini, ki smo Jo sami krojili. Jeseni lioncesija za oba bazena Po mnenju komisije pri IS Celju je najbolj ugodno po- nudbo za upravljanje z letnim kopališčem ob Ljubljanski ce- sti tudi letos pripravil Neptun, ki je tako za poletno obdobje dobil objekt v svoje roke, že jeseni pa se bo selekcija neko- liko zaostrila. »S 1. januarjem je občina postala lastnik dvorane B Go- lovca, v katero sodijo kegljiš- če, zimski bazen in savna. Za- radi težav z dokumentacijo smo bazen takoj dali v uprav- ljanje Celjskemu sejmu, zdaj pa pripravljamo razpis za od- dajo letnega in zimskega baze- na. Oba objekta želimo na os- novi koncesije oddati za daljše obdobje in pri tem izhajamo iz vodila, da bo gospodarjenje zaradi dopolnjevanja osnovne ponudbe, kadrov in drugih vi- dikov bolj smotrno in uspeš- no,« pravi vodja strokovne službe za komunalno gospo- darstvo Ivan Pfeifer. Ž. Z. Novinarji so Icegijali Tradicionalno tekmovanje novinarjev SV Slovenije v kegljanju je bilo spet v Slovenskih Konjicah, najbolj uspešne pa so bile račke iz Maribora in Celja. V absolutni ekipni konkurenci je zmagal Naš dom (Križnik, Šoštarič, Jerman) pred ekipo pobeglih (Kumer, Einspieler, Zule) in Pipca (Korošec, Piano, Šrot). Bolj izenačeno je bilo tekmovanje posameznikov, saj so v moški konkurenci pr\'aka odločila šele dodatna serija petih lučajev. Zmagal je Križnik pred Zuletom in Šoštaričem, med ženskami pa Kumrova pred Zvonarjevo in Kontlerjevo. Kegljanje je bilo tudi letos samo del tradicionalnega srečanja novinarjev severovzhodne Slovenije, omogočila pa ga je vrsta podjetij in zasebnikov, med njimi z degustacijo vin, sokov in žganih pijač velenjska Era, celjski Petrol, zreški Unior, tepanjski Oplast in libojski Kili. Petja in cvetja ne manjlia Teden petja in cvetja, ki ga je pripravilo turistično društvo Zreče, je v polnem razmahu. Od prejšnje sobote se je zvrstila že vrsta prireditev. Med najbolj množičnimi je bila prireditev Zreče pojo, na kateri se je predstavilo kar deset pevskih zborov, med njimi tudi dva otroška. Privlačne so bile tudi razstave cvetja in pohorskih jedi, v prihodnjih dneh pa bo obiskovalce Zreč razveseljevala slikarska razstava na temo cvetje-narava, ki so jo včeraj odprli konjiški likovniki. Ljubitelji petja pa bodo prišli na svoj račun še v petek ob 18. uri, ko se bo pred Termami predstavil mladinski pevski zbor z ansamblom Dust in mladimi solo pevci, v soboto ob 20. uri pa bo koncert okteta in dveh cerkvenih zborov v farni cerkvi Zreče. Foto: MATEJ NAREKS Št. 23 - 9. junij 1994 151 Konzorcij za zaščito pred zlorabami Blagovna znamka »zgornjesavlnjski želodec« še pred koncem leta - Želodci vse bolj kakovostni Na Rečici ob Savinji je v so- boto 5-članska strokovna ko- misija ocenila zgornjesavinj- ske želodce, hkrati pa so usta- novili tudi konzorcij izdelo- valcev te suhomesnate speci- alitete, kar je pogoj za zaščito geografskega porekla in pri- dobitev blagovne znamke. Izdelovalci so letos v oceno prinesli 44 želodcev, komisija pa je ugotovila, da se je njiho- va kakovost v primerjavi s preteklimi leti precej izbolj- šala. »V primerjavi z lanskim letom je manj najslabših že- lodcev, ki so letos po obliki tudi bolj tipični. Hkrati se še vedno ponavljajo nekatere na- pake, ne pri izbiri mesa, ki je v veliki večini vrhunsko, tem- več v procesu zorenja in suše- nja želodca,« je povedal pred- sednik ocenjevalne komisije dr. Božidar Žlender. Najboljše izdelovalce želodcev bodo raz- glasili na tradicionalni turi- stični prireditvi Od lipe do prangerja, na večeru Pod trško lipo, ki bo 2. julija. Tako izbira najboljših želodcev kot pri- prava prireditve je v rokah Turističnega društva Rečica, i Konzorcij oziroma interesno združenje izdelovalcev zgor- njesavinjskih želodcev naj bi ščitil ime in pripomogel k spo- štovanju tradicionalne tehno- logije izdelave. Ta oblika združevanja je običajna pri proizvajalcih vin, na področju predelave mesa in sirov pa po- meni ustanovitev konzorcija na Rečici oranje ledine. Usta- novni člani konzorcija so izde- lovalci, ki so imeli lani naj- boljše želodce, vključijo pa se lahko tudi drugi izdelovalci pod pogojem, da bodo spošto- vali pravila igre, ki so zapisa- na v ustanovnih aktih. Kon- zorcij bo postal lastnik bla- govne znamke zgomjesavinj- ski želodec predvsem zato, da bi izdelek zaščitili pred zlora- bami. Vse želodce so po oceni stro- kovne komisije poslali še v ob- vezne mikrobiološke analize in teste, zato dokončna lestvi- ca najboljših izdelovalcev še ni znana. Komisija je izmed 44 oddanih želodcev dvema izde- lovalcema prisodila zlato pla- keto, 3 izdelovalcem srebrno ter 6 izdelovalcem bronasto plaketo. Hkrati je izločila 8 že- lodcev, 9 pa jih ni doseglo predpisanih 15 točk. Člani konzorcija so v soboto sprejeli ustanovitveni akt, sta- tut za delovanje in pravilnik o označevanju porekla in ka- kovosti zgomjesavinjskega že- lodca. S tem so se obvezali, da bodo spoštovali tehnologijo iz- delave, dovolili strokovnim službam vpogled v proizvod- njo in tudi kontrolo. Po besedah dr. Stanka Ren- čelja, pobudnika za ustanovi- tev konzorcija, bo pravilnik omogočal članom konzorcija, da samo ti svoj izdglek imenu- jejo kot zgornjesavinjski želo- dec in nanj prilepijo znak (te- ga bodo morali še izbrati). Ta- ko bo potrebno poslej prijaviti število izdelkov in jih po kon- čanem zorenju, po približno štirih mesecih in pol, ustrezno označiti. S kontrolo se bo ščitil čas zorenja, ki daje želodcu potrebno aromo in okus. Ustanovitev konzorcija je prvi pogoj za blagovno zaščito geografskega porekla, naloge konzorcija pa bodo tudi boljše trženje želodcev, skupni na- stop pri promociji in večje za- upanje potrošnikov. V Turi- stičnem društvu Rečica in Zgornjesavinjski kmetijski za- drugi Mozirje, ki sta doslej vo- dila akcijo za pridobitev bla- govne znamke, ter v mozir- skem izvršnem svetu, ki je se- daj prevzel aktivnosti, priča- kujejo, da bodo blagovno znamko pridobili do konca leta. Člani konzorcija so že ime- novali tudi upravni svet, nad- zorni kolegij in častno razso- dišče ter se dogovorili, da bodo jeseni skupaj s strokovnjaki pripravili seminar, na katerem bodo skušali odpraviti po- manjkljivosti pri izdelavi zgomjesavinjskih želodcev. URŠKA SELIŠNIK _Foto: EDI MASNEC Priznanja najboljšim v sredo, 1. junija, so na Srednji tehniški šoli v Celju pripravili srečanje dijakov, ki so v letošnjem šolskem letu na raznih tekmovanjih dosegli dobre rezultate. Med najboljše uvrščajo letos rezultate, ki sta jih na držav- nem tekmovanju iz matemati- ke dosegla dijaka Gimnazije Lava Iztok Kavkler in Helena Šmigoc (oba se bosta udeležila matematične olimpiade v Hongkongu). Prav tako do- bri so bili dijaki na državnem tekmovanju v fiziki, kjer je v skupini C prvo nagrado osvojil dijak tretjega letnika Sašo Pukšič (mentor Janko Stegne), v skupini D sta se če- trtošolca Sonja Ratej in Iztok Kavkler uvrstila na kvalifika- cije za nastop na fizikalni olimpiadi, ki bo letos na Kitaj- skem (mentor Peter Prelog),.- V skupini B pa je tretjo nagra- do osvojil dijak drugega letni- ka Sašo Živanovič (mentorica Jožica Dolenšek). Na državnem tekmovanju iz kemije se je najbolje uvrstila dijakinja drugega letnika Kar- la Šmigoc, ki je prejela brona- sto Preglovo plaketo (mentori- ca Marija Gubenšek-Vezoč- nik), tretješolec Sergej Dragan je osvojil drugo mesto na iz- birnem tekmovanju za kemij- sko olimpiado (mentorica Ma- rija Gubenšek-Vezočnik), di- jak tretjega letnika Uroš Oce- pek (mentorica Eva Stmad- Gril) pa se je na tekmovanju mladih kemikov iz analizne kemije uvrstil na drugo mesto. Na tekmovanju strojnih šol Slovenije je tretje mesto iz me- hanike osvojil četrtošolec Da- nilo Jesenik (mentor Branko Vrečko), na tekmovanju po- klicnih šol elektro stroke Slo- venije pa je drugo mesto osvo- jil dijak tretjega letnika Božo Klepej (mentor Marjan Bregar). Dijaki Srednje tehniške šole pa so se izkazali tudi na dru- gih področjih (predvsem na je- zikovnih tekmovanjih in pri športu) in na STŠ so z rezulta- ti, ki so jih dijaki dosegli v le- tošnjem šolskem letu, zelo za- dovoljni. Ravnateljica šole Marija Marovt je povedala, da se bodo na šoli tudi v prihod- nje trudili, da ^i bili dijaki še naprej tako uspešni na po- dročjih, na katerih že nekaj let dosegajo izredno dobre rezul- tate. N-M. SEDLAR NIČ več prahu Na obrobju hmeljišč v Podlogu pri Šempetru so prav v tem času nekateri krajani »tadlali« nad prahom, ki se je iz neasfaltirane ceste dvigoval v nekatera stanovanja. Domačini odseka Jakob- Kert so se odločili, da temu naredijo konec in s prostovoljnim delom v katerega so vložili preko 300 ur, ter s pomočjo krajevne skupnosti ter žalskega kmetijstva, ki sta pričevala asfalt, skupno uredili okoli 300 metrov ceste, ki naj bi jo slovesno odprli ob prazniku KS Šempeter sredi junija. EDI MASNEC Iport center Prodnik ponovno odprt Sobota je kljub slabšemu vremenu v Zgornjo Savinjsko dolino privabila veliko število ljubite- ljev Savinje, predvsem takšnih, ki občudujejo reko s kajaka, kanuja ali rafta. V Šport centru brodnik v Juvanju so namreč uradno odprli nov športni objekt, v katerem lastnik Edi Jurjevec zaenkrat hrani 30 kajakov in raft. Stari športi objekt je pred meseci pogorel, obisk in zanimanje ^ prvih dneh pa kažejo, da so obiskovalci težko čakali na vožnjo po reki Savinji, možnost, ki bo ^ poletnih mesecih dodobra popestrila turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline, je torej Znova tu. Foto: EDI MASNEC Št. 23 - 9. junij 1994 16 Končno prava tekma v soboto start livaUfiliacU za popolnitev tretje nogometne lige z tlerbijem med Bakovci in Šentjurjem — Bojan Bevc: '»Zaustavili se bomo v ilrugl ligi« Šentjur-Bakovci. Favorita za napredovanje v Ill.Snogo- metno ligo-vzhod bosta igrala že v 1. kolu kvalifikacij. Smola za pr\'ake MNZ Celje? »Ne, vsi smo si želeli močnega nasprot- nika in ga tudi dobili. Dovolj je bilo lahkih tekem in rekord- nih zmag. Bakovci so dober žreb, obstaja pa še rezervna varianta repesaža s Staršami,« zatrjuje 32-letni kapetan Bo- jan Bevc. »Bakovci so praktično dru- ga ekipa Mure in Potrošnika, menda pa zaradi prepozne re- gistracije ne bo igral Vickovič. Njihovo igrišče je eno najbolj- ših v državi, na njem je vedno trenirala jugoslovanska repre- zentanca, možnosti za uspeh pa so 60:40 za nas,« pravi no- gometaš, ki je že igral v prvi slovenski in islandski ligi. Prva tekma je v soboto v Po- murju. Kakšen bi bil ugoden izid? Igrati moramo kombinator- no s podajami po tleh in v širi- no. V špici sta Vavdi in Valek zelo hitra, zato se bomo najbrž odločili za bolj zaprto varianto in protinapade, gol pa nam bi odprl pot k skupnemu uspehu. Če zatresemo mrežo, lahko do- ma nadoknadimo tudi dva go- la razlike, ugoden izid pa bi bil 1:1 ali 2:2. In kako bo v sredo v Šent- jurju? Zmaga. Igrišče je veliko in široko, tako da nihče ne more igrati klasičnega bimkerja. Trener Rado Jurjec pravi, da smo dosegli drugi vrh forme in priložnosti ne smemo zapravi- ti. S pripravami smo začeli že 20. januarja, bili v Poreču in na Rogli, odigrali vrsto težkih prijateljskih tekem in končno dočakali pravi »fight«. Dobro, da v 1. kolu nismo prosti'; novo čakanje bi nam načelo živce. V podzvezi ste zmagovali tudi z osmimi goli razlike. Z Bakovci bo drugače. Golov ne bo veliko in narediti bo tre- ba premik v glavi. Tudi o tem smo se zadnje dni veliko pogovarjali. Samo- zavestni smo po dobrih igrah v prijateljskih tekmah, minus je le pretirana eksplozivnost večine igralcev. Podzveza? Celjska je ena največjih, ima pa le sedem ekip, lendavska občina pa dve ligi. Nujno bo treba ukrepati, saj so napove- dani novi izstopi, številni cen- tri pa so že pred časom povsem obupali. Po drugi strani sem bil presenečen: pričakoval sem grobo igro, a je bilo povsod zelo korektno. Fideršek - Marinček, Radič, Počivavšek - Brečko, Vrečko, Blatnik, Bevc, Koren — Vavdi, Valek je verjetna postava. V prvi ligi nista igrala samo Fideršek in Brečko; kam torej sodi Šentjur? Bili bi v vrhu tretje lige, ki pa ni nič slabše od spodnje po- lovice druge lige. Drava je še lani igrala v podzvezi, jeseni pa bo drugoligaš, torej moja ocena ni prenapeta. V kvalifi- kacijah bomo uspeli, za Šent- jur je že tretja liga veliko, a bomo vseeno štartali na vrh. Nihče nas ne bo poznal, še močnejši pa bomo z okrepitva- mi: želimo si Damjana Romi- ha, Kačičnika in Pirca. Pred tednom dni ste z golom Blatnika premagali Publikum z 1:0. Menda je to bila igra na vse ali nič? Igrali smo s 120 odstotki, Celjani pa s polovico manj. Zanje je bila to tekma ob ne- pravem času, igral sem že veli- ko takšnih in ni bilo pošteno, da so jih za poraz denarno kaznovali. Mi smo si želeli zmage, saj smo skoraj vsi nek- danji igralci Kladivarja, a še zdale nismo druga ekipa Pu- blikimia. Rezervna varianta kvalifi- kacij je repesaž s Staršami. Bo prišlo do tekme z mariborskim prvakom? Sami odločamo. Na povrat- ni tekmi z Bakovci seveda ra- čunam na pomoč navijačev, otvoritev novih slačilnic pa bomo združili z uvrstitvijo v tretjo ligo. Dve priložnosti imamo, že v prvi smo favoriti, proti Staršam celo 70:30. Mora nam uspeti in nam tudi bo. Preveč je bilo vloženo v ekipo, da bi se predali že na prvi oviri. V Šentjurju ste povečini bivši nogometaši Kladivarja. Kako pa je z zaledjem? Pionirji so na državnem pr- venstvu osvojili 4. mesto, do- bre imamo tudi kadete in čez štiri, pet let bodo za Šentjur igrali domačini. Zanimanje za nogomet je veliko, kar opažam tudi v cicibanski šoli, ki jo vo- dim. Nekaj časa bom še igral, kariero pa najbrž končal kar v Šentjurju. V drugi ligi. ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Petič v Bielu 3. in 4. junija je bil v Švici v Bielu že 36. maraton 100 km Biela. Tudi letos je Organiza- cijski odbor zaprosil Organi- zacijski odbor maratonskega pohoda Celje-Logarska doli- na, da organizira skupno ude- ležbo za vse maratonce iz Re- publike Slovenije. Tako se je v petek, 3. junija ob 22.00 podalo na pot 38 ma- ratoncev iz Celja, Velenja, Slo- venskih Konjic, Žalca, Šent- jurja, Domžal in Kamnika. Maraton je potekal v izredno težkih pogojih, skoraj ves čas maratona je deževalo, proga je bila razmočena in na določe- nih mestih tudi prekrita z blatom. 100 km je opravilo 25 mara- toncev, najbolje Borut Bedrač iz Velenja 9 ur 32 minut, Du- šan Pešec iz Celja in Stane No- vak iz Celja. 58,5 km je opravilo 10 mara- toncev, najbolje Dušan Mai- guč iz Konjic 4 ure 42 minut, sledijo Ivana Lederer iz Dom-| žal, Anica Gašparuš iz Ko-' njic... 36,8 km so zmogli trije ma- ratonci: Ljubo Krk iz Celja 4 ure 5 minut, Roman Pugelj iz Velenja in Cveto Kolenc iz Celja. Maratona se je udeležilo okoli 3000 maratoncev. Čas, ki ga je dosegla Anka Pugelj (lanskoletna zmagovalka med ženskami Maratonskega poho- da Celje-Logarska dolina) po- meni tudi v skupni absolutni razvrstitvi 38. mesto med žen- skami, čas Boruta Bedrača pa 148. mesto med moškimi. Med maratonci sta bila tudi Ivan Kregar iz Celja in Higin Kukovič iz Celja, ki sta 100 km maraton opravila že petič, za kar jima je organizator podelil Dosebna priznanja. I Ž. Na četrti dirki EP v moto- krosu do 125 ccm je v Oseku pri Lenartu Sašo Kragelj (Ba- nex) s sedmimi točkami zase- del 13. mesto. V skupnem se- števku je deseti, naslednja dir- ka pa bo v nedeljo v Italiji. Po izbirnem tekmovanju v Izoli se je v šestčlansko dr- žavno reprezentanco v taek- wondu za nastop na SP konec julija v Maleziji uvrstil tudi Vahid Drapič iz Štor. Kvalifikacije za m. SNL - 1. kolo (11. in 15. junij): Bakovci- Šentjur, Starše, Renkovci in Stojnci prosti; 2. kolo (18. in 22. junij): Renkovci-Stojnci, Starše-poraženec 1. kola. V višjo ligo se bodo uvrstili zmagovali vseh treh parov. V petek bo v Litiji finalni turnir pokala občinskih prva- kov v nogometu. Lanski na- slov brani Sportklub iz Ve- lenja. Državno prvenstvo v jadral- nem letenju - standardni ra- zred: 1. Verdev (Vel), 10. Mir- nik, 11. Kočevar, 14. Polutnik (vsi Ce); odprti razred: 4. Pe- perko (Ce), 5. Kaš; klubski ra- zred: 1. Meža, 2. Vidmar (oba Vel). Državno prvenstvo ženskih dvojic v kegljanju za kadeti- nje: 1. Razlag-Podlesnik 1685, 3. Špoljar-Košir (vse Emo) 1538. Na finalnem turnirju DP os- novnih šol v košarki za nI. de- klice je OŠ Fran Malgaj (Šent- jur) doma premagala Sicofjelo- čanke s 27:16 in v finalu izgu- bila s Sežankami s 23:40. Eki- pa ml. dečkov OŠ Livada (Ve- lenje) je igrala v Litiji in za- sedla 3. mesto. Državno prvenstvo v kara- teju - st. dečki: 1. Strojin, 2. Skok (oba do 50 kg), Godler (do 66 kg), 3. Komžela, Jančič (oba nad 66 kg); st. deklice: 3. Vecej (do 50 kg); ml. dečki: 3. Lazar (do 44 kg). Vsi so članij Žalca. Cestnikov memorial v stre- ljanju je v Braslovčah še petič zapored dobila ekipa Celja (Frece, Jeram, Jager), gostitelji so bili četrti, Kovinar pa šesti Med posamezniki je bil naj- boljši Frece 181 pred Jeramom 179 in Kraljem (Brasl) 178, pe- ti pa je bil Jager 175. Na 5 km dolgem spustu po Savi pri Brežicah je bila ekipa Nivoja druga. Posamezno so zmagali Klincov (pionirji), Plevnik (mladinci) in Jalšovec (turisti), drugi je bil Tilinger (mladinci) in četrti Brezinger (turisti). Zmagovalci regijskih iger šol s prilagojenim programom: dečki - 60 m in daljava: Pukj majster (Žal); 1000 m: Milutii novic (Ce); mali nogomet: Ko- njice; deklice — 60 m: Iršič (Laš); 800 m: Mrkonjič (Vfel); daljava: Bobik (Konj); žogica: Marot (Laš); rokomet: Velenje. Na prvem teniškem turnirju rekreativcev Celja je v finalu Furlan premagal Esiha z 9:1. Nastopilo je 33 igralcev, v li- gaškem prvenstvu pa nastopa osem ekip. Zupančeva v slogu Amazonk »Kar ti pojdi na stezo,« je minuli petek Biserka Petak zabrusila trenerju Ladu Gobcu med ekshibicijskim kegljaškim dvobojem za na- slov absolutnega ekipnega državnega prvaka med žen- sko ekipo Ema in moško vr- sto Konstruktorja, ki je po pričakovanju tudi zmagala s 7:1. Zmagovalec je bil sicer že vnaprej bolj ali manj znan, toda Celjanke so se v dresih z znakom oktobrskega sve- tovnega pokala vseskozi ži- lavo upirale, čeprav je šlo le za hudomušen konec sezone. Lado Gobec je sicer manj nervozno kot med prven- stvom, a še vedno pogosto sekundiral igralkam, ki so sicer dosegle enega svojih najboljših rezultatov, kar pa je bilo še vedno premalo za zmago. Edino posamično zmago je dosegla Marta Zupane v dvoboju s Celjanom v ma- riborskem dresu Stanetom Gmajnerjem, ki je celo nekaj dni treniral v Golovcu. Pred zamenjavo stez je dobro ka- zalo tudi Miri Grobelnik, v drugih 50 lučajih pa je Bi- serka Petak bistveno zmanj- šala zaostanek. Marika Kar- dinar se je v dvoboju z zad- njim zmagovalcem svetovne- ga pokala Kirbišem tudi do- bro zabavala in najbrž tudi razmišljala o skorajšnji ope- raciji kolena, Jožica Šeško je morala igrati z novim rekor- derjem kegljišča. Ljuba Tkalčič pa je edina zaostala za pričakovanji. Ekshibicij- ski dvoboj za naslov absolut- nega prvaka naj bi bil poslej tradicionalen, končal pa se je s prijetnim večerom v Zdravilišču Dobrna. Emo-Konstruktor 1:7 (2576:2800): 440:496, Šeško-Steržaj 464:448, Zupanc-Gmajner 380:463, Tkalčič-Truntič 409:448, Grobelnik-Pihler 441:487, Kardinar-Kirbiš 442:458. Petak-Hribar Drugi nasiov toiažba za EP Moška ekipa Kladivarja Cetisa je z ogromno pred- nostjo na atletskem finalu pokala Slovenije ponovila lansko zmago, ki je seveda le slaba tolažba za odpoved nastopa na ekipnem evTop- skem prvenstvu skupine C v Izraelu. Na dvodnevnem tekmo- vanju v Novem mestu sta se še posebej izkazala Miro Kocuvan z zmagami v vseh petih nastopih in Gregor Cankar s tremi zmagami. Ženska ekipa je bila v ne- popolni zasedbi druga (v seštevku obeh konkurenc bi zmagalo celjsko zastop- stvo), rezultatom primerno pa je število reprezentan- tov za sobotno in nedeljsko EP skupine C v Ljubljani. V ekipi so Kocuvan (400 m, 400 m ovire, 4x400 m), Praprotnik (4 x 400 m), Can- kar (daljava), Matulova (4x100 m) in Straškova (kopje), velenjsko atletiko bodo zastopali Bahtiri (1500 m, 5000 m), Hrapič (10.000 m), Štor (4x100 m) in Steblovnikova (800 m, 1500 m), reprezentanka pa je tudi Zrečanka Javomi- kova (10.000 m). Polzela: danes se bo iztekel podaljšani rok Veljku Petra- noviču glede nadaljnjega igra- nja za Kovinotehno. Petrano- vič se mora odločiti pred Slo- vanovim odhodom na turnir v Kairo, kamor bo po odpove- dih Jurkoviča in Novakoviča (oba Rogaška) odpotoval tudi Jagodnik. Slednji je zaradi za- pletov z registracijo - s Kovi- notehno je podpisal štiriletno pogodbo, čeprav ga s Koprom še veže enoletna, a doslej ni bila v celoti izpolnjena - v na- slednji sezoni tudi pripravljen počivati. Jagodnik in Petrano- vič v Egipt odhajata z dovolje- njem kluba, s katerim že treni- ra tudi Zaletel ter od ponedelj- ka Stevica Čeko (208 cm, 30 let), ki je kandidat za drugega tujca v našem udeležencu evropskega pokala. Celje: na petkovi skupščini je prišlo do izločitve ženske ekipe v samostojni klub, oboji pa morajo do konca meseca sklicati novi skupščini in iz- brati vodstvi. Ženske bodo v novi sezoni z vrnitvijo bivše reprezentantke Barbare G^erm bistveno močnejše, moški pa se niso izjasnili o predlogu, da bi peterica obetavnih košar- karjev (Čmer, Strašek, Ricmar in brata Tomažič) dobila izpis- nice za prestop v Kovinotehno, Rogaško in Pivovarno Laško. Laško: 4. pokal Laško pivo je dobila ekipa Triglava pred gostitelji in madžarskim prvo- ligašem Bačka Baja. Domači so premagali Bačko Bajo z 79:76 (Vujo\nč 24, Govc 18, Durnik 9, Zdolšek, Šoštarič 8, Lapomik in D. Čop 4) in izgu- bih s Triglavom s 65:83 (Vujo- vič 28, Govc 15, Durnik 9, La- pomik, Šoštarič 4, Zdolšek 3, G. Čop 2). Kranjčani so Mad- žare premagali s 86:81, iz nji- hove ekipe pa prihaja tudi naj- boljši igralec turnirja Jeras. Najboljši strelec je bil Vujovič z 52 točkami, najboljši v meta- nju trojk Zdolšek (PL), pri do- mačih pa je zaradi reprezen- tančnih obveznosti manjkal Starovasnik. Slovenske Konjice: za prvo polovico avgusta je v načrtu eden največjih turnirjev v Evropi z udeležbo zmagoval- cev in finalistov zadnjih evropskih pokalov. Nastop je potrdila Olimpija, vabilo ima tržaški Stefanel, sama se po- nujata Cibona in Croatia osi- guranje, prireditelji pa želijo ali PAOK (zmagovalec Kora- čevega pokala) ali Zdovčev Iraklis. Tradicionalni Ikov memorial bo sredi avgusta, poleg Cometa pa naj bi igrali madžarski in nemški prvoligaš Zalaegerszeg in Giesen ter slo- venski A-1 ligaš. ŽELJKO ZULE Št. 23 - 9. junij 1994 171 Oboji brez predicola Evropska rokometna zveza oitlavlla nosilce klubskih pokalov - Celle Pivovarna Laško In Gorenje brez kvallfIkacU - Prvi žreb 9. avgusta Evropska rokometna zveza bo v naslednjih klubskih tek- movanjih vključno že z novo sezono 1994/95 pri določanju nosilcev upoštevala koeficien- te zadnjih treh sezon. Rezulta- te klubov je v posameznih po- kalih združila na raven drža- ve, Celje Pivovarna Laško v pokalu prvakov in Gorenje v pokalu EHF pa sta se zane- sljivo izognila kvalifikacijam. Finalista sta dobila po 32 točk, polfinalista in drugo- uvrščeni ekipi lige prvakov po 16, četrtfinalista in tretjeuvrš- čeni ekipi lige prvakov po 12, udeleženca osmine-finale in četrtouvrščeni ekipi lige prva- kov po 8 točk. Izpad v 2. kolu prinaša štiri, v 1. kolu dve in v predtekmovanju eno točko. Celjani so torej v pravkar kon- čani sezoni osvojili osem točk, leto poprej dve in Slovenija je v pokalu prvakov na 13. me- stu, v pokalu EHF pa za štiri mesta nižje. Pred sezono 1994/95 je v po- kalu prvakov naslednji vrstni red: 1. Španija 80, 2. Hrvaška 72, 3. Nemčija 52, 4. Portugal- ska 42, 5. Francija 40, 6. Dan- ska 26, 7. Madžarska in Islan- dija po 20, 9. Avstrija in Nor- veška po 18, 11. Rusija 14. 12. Izrael 12, 13. Slovenija 10, 14. Švica 10, 15. Češka 10, 16. Fin- ska in Pojska po 8, 18. Italija in Švedska po 8, 20. Turčija 8 itd. Uvrščenih je 36 držav. Nosilci bodo tako branilec naslova Teka ter glede na zgornjo uvrstitev sedmerica državnih prvakov: Barcelona, Zagreb, Kiel, Belenenses, Marseille, Kolding in Vesz- prem. Eden izmed njih bo naj- verjetneje celjska ovira na poti do nove lige prvakov, glede na razplet pa jim bistveno boljše izhodišče ne bi prinesla niti zmaga na Dunaju. Žreb parov 1. kola bo 9. av- gusta, tekme pa 8. in 15. okto- bra. Žreb osmine-finala bo 18. oktobra, tekme pa 12. in 19. novembra. Žreb za četrtfinale in ligo prvakov bo 29. novem- bra, prve tekme elitne lige osmerice pa 21. januarja. Fi- nalna termina za vse moške pokale sta 15. in 22. april 1995. ŽELJKO ZULE Gorenje bo igralo v pokalu EHF, nosilci pa so klubi 'u Španije, Nemčije, Avstrije Belorusije, Romunije, Poljske Francije in Švedske. LLPIše: Vlado Bojovič S iiamero ujel točko Sreda, 1.6. Sredi noči smo se zbrali v Golovcu in v Ljubljani ter Hrpeljah pobrali še preostali del naše odprave. Proti Portu smo poleteli s tržaškega leta- lišča Ronke in na Portugalsko dopotovali nekaj po poldnevu. Pot ni bila naporna, namesti- tev pa odlična; ena najboljših kar sem jih kdajkoli doživel. V hotelu Ipanema so vse repre- zentance skupine B, »naše« pa je peto nadstropje. Organizatorji so nam name- nili vodiča, popoldne pa smo že trenirali v dvorani Rosa Mota. Četrtek, 2.6. v pričakovanju uvodne tek- me s svetovnimi podprvaki Švedsko smo opravili dva tre- ninga, najbolj zaposlena pa sta dr. Silvo Krelj in maser Mile Maksimovič. Slednji dela do enih zjutraj, a vseh reprezen- tantov niti ne obdela. Skoraj vsi imajo težave s poškodbami, nekateri so na meji igralnih sposobnosti in položaj ni naj- bolj obetaven. Tudi v portu- galskih časopisih nismo delež- ni spodbudnih napovedi in nam vnaprej določajo zadnje mesto. Vsi se samo muzamo; uvrstitve bodo znane šele po bojih na igrišču. Petek, 3.6. otvoritev prvenstva skupine B je bila kratka in simpatična. Otroci so v dvajsetih minutah z valovanji teles ponazorili morje, valove, ladje in morske- ga konjička Tritaoa, ki je ma- skota prvenstva. Šerbec se je zaradi bolečin v peti odločil, da ne bo nastopil in prvi pol- čas smo proti Švedski odigrali zelo dobro. Fantje so po tekmi pripovedovali, da že dolgo v obrambi niso bili tako ne- močni. Švedska igra je bUa perfektna, na prvi pogled zelo enostavna, a je prava umet- nost tako odigrati. Poleg Ru- sov so največji favoriti za fina- le. Izgubih smo s 17:22 (10:10), gole pa so dosegli Banfro 6, Likavec 4, Leve 3, Jeršič 2 ter Vugrinec in Tomšič po 1. Sobota, 4.6. Odmevi po uvodni tekmi s Švedsko so bili zelo ugodni. Portugalski trener je celo za- nikal izjavo, da bo naša repre- zentanca zadnja. V drugem nastopu smo z remijem proti Danski še bolj presenetili; na delitev točk nihče ni računal, saj so Skandinavci na startu za sedem golov premagali do- mačine. V naši igri in obrambi 3-2-1 je še nekaj pridiha stare šole jugoslovanskega rokome- ta, ki nikomur ne ustreza. Zadnjo sedemmetrovko sem pospremil z izjavo, da nimamo sreče, a sem bil še toliko prise- ben, da sem s klopi fotografi- ral Pušnikovo obrambo. Na evropskem prvenstvu smo osvojili prvo točko! Z malo več sreče bi lahko tudi obe, a sem se hitro spomnil skoraj enake- ga razpleta dodatne kvalifika- cijske tekme v Chomutovu. Z Dansko, ki je že udeleženec svetovnega prvenstva 1995, smo igrali 19:19 (8:10). Strelci so bili Šerbec 6, Leve 5, Tom- šič 3, Banfro, FHingartnik 2 in Likavec 1, veliki junak pa se- veda vratar Pušnik. Nedelja, 5.6. Vse dni doslej so fantje v parku ob dvorani dopoldne opravili razgibavanje, zaradi poznega začetka tekme s Špa- nijo pa se je Tiselj odločil za dva treninga. Morda sta igral- cem pobrala preveč moči, po- ložaj v ekipi pa je bil že tako ali tako kritičen. Šerbec sploh ni mogel stopiti na nogo, po- škodba pete pa zahteva naj- manj mesec dni počitka. Tudi drugi so tarnali in razen »Šer- bota« in Novaka so na segre- vanje odšli vsi drugi igralci. Tiselj se je za dvanajsterico odločil šele pol ure pred začet- kom tekme, ki je bila za vse veliko razočaranje. Nihče ni računal z zmago, toda zapusti- li smo slab vtis in po dveh do- brih predstavah smo za vse spet outsiderji. Izgubili smo preveč žog, meti so bili slabi in preveč je bilo kolektivnih na- pak. Čimprej smo želeli poza- biti visoki poraz s 16:24 (8:12), gole pa so zabili Likavec 4, Banfro, Jeršič 3, Pungartnik, Tomšič 2 ter Kleč in Vugrinec 1. Ponedeljek, 6.6. Včerajšnji poraz proti Špa- niji nam ni pobral volje, a je bilo vzdušje dokaj mučno. Prvi prosti dan smo izkoristili za dopoldanski ogled mesta, ki je zelo raztegnjeno ob obali At- lantskega oceana in ni nič po- sebnega. Hotel je od dvorane in enega večjih nakupovalnih centrov oddaljen pet minut, zato se tudi nismo dolgo zadr- ževali v središču Porta. Ponoči je običajno deževalo, zato so bili večeri in jutra sveža, vče- raj pa ni bilo čutiti vpliva At- lantika in čez dan je že bilo soparno. Bil je pravi vročinski dan, med popoldanskim tre- ningom pa mi je pogled uhajal na tribime. Jutri moramo do- biti Madžare; če bo o uvrstitvi na SP odločala zadnja tekma s Portugalsko, bo 5000 gledal- cev v dvorani ustvarilo pe- klensko vzdušje. Madžare smo v kvalifikacijah v Golovcu gladko premagali in z enako razliko izgubili pri njih. Mož- nosti so torej 50:50, vsi pa se- veda upamo, da bo Šerbec po dveh dneh mirovanja nared. Torek, 7. 6. Tekmo z Madžari smo izgu- bili z 19:24 (9:11). Že od žreba dalje so Portugalci kot ključno omenjali tekmo z nami in na- povedi so se uresničile. Vse smo hoteli odločiti pred zad- njim kolom, a ni in ni šlo. Ključni igralci imajo težave s poškodbami, Banfru pa se pozna odsotnost z začetnih priprav. Z Madžari niti ni bilo tako slabo, maščeval pa se nam je preobrat v zadnjih mi- nutah prvega polčasa. Nato smo še prišU do dveh golov za- ostanka, a sta nas onemogočila sodnika. Nista dosodila se- demmetrovke na Jeršiču, pre- krška na Levcu in razveljavila Šerbcev gol. Vse to pri dveh golih minusa. Po tekmi smo imeli sestanek, fantje pa so se še sami pogovorili. Po telefon- skih klicih v domovino so bili pošteno jezni, pisanje v neka- terih naših časnikih jih je pri- zadelo, posebej pa še izjave vodilnih mož zveze in Celja Pi- vovarne Laško. Tudi sam sem bil začuden in prepričan sem, da gre za manipulacijo. Še strelci tekme z Madžarsko: Šerbec 8, P*ungratnik 5, Ban- fro, Levo 2 ter Tomšič in Jeršič 1. Nogomet Slovenska liga 29. kolo: Rudar-Mura 5:1 (0:1); Velenjčani so povsem nadigrali podprvake in finali- ste pokala: Komar (51, 53, 72), Doler (60), Vidovič (68); Po- trošnik-Publikum 2:2 (0:2); Golubica (3), Romih (42), brez zmage pa so Celjani ostali v zadnji minuti. Vrstni red: Olimpija 51, Mura 43, Maribor 40, Publikum 36, Gorica 34, Potrošnik, Koper 31, Naklo 29, Rudar 27, Izola 25, Primorje 24, Ljubljana 23, Istragas, Op- timizem 21, Mavrica 16, Krka 12. II. Slovenska liga 29. kolo: Medvode-Steklar 1:1 (1:0); točko je rešil Zdovc (57); Nafta-Era Šmartno 2:1 (0.1); z golom Druškoviča (18) so gostje vodili do 78. minute; Dravinja-Kočevje 0:2 (0:2). Vrstni red: Kočevje 45, Koro- tan 43, Tumišče 42, Nafta 39, Beltrans 33, Piran 31, Dravi- nja, Era Šmartno, Steklar, Za- gorje 29, Slavija 26, Domžale 25, Železničar 23,.Rudar (T) 19, Triglav 16, Medvode 6. III. Slovenska liga 24. kolo: Papimičar-Alumi- nij 4:1 (2:1); domači so do- končno določili prvaka: Ka- čičnik (28), Marc (37), Drobne (74), Kirbiš (81); Drava-Žalec 3:0 (1:0); goste je trikrat rešila vratnica, tekmo pa so končali brez dveh izključenih Lapuha in Koruna. Vrstni red: Drava 37, Aluminij 33, Papimičar 29, Kungota 28, Dravograd 27, Kovinar 26 Svoboda 24, SI. Gradec 23, Žalec 22, Impol 21, Pohorje 18, Pobrežje 17, Iža- kovci 15, Rače 14. Atletika Pokal Slovenije Novo mesto: moški — 100 m: 1. Kocuvan 11,09, 3. Cankar (oba KI) 11,15, 6. Štor (Vel) 11,19; 200 m: 3. Acman 22,63, 5. Praprotnik 49,35; 400 m: 1. Kocuvan 47,38, 3. Praprotnik (KI) 49,35; 1500 m: 1. Bahtiri 3:51,85, 2. Hrapič 3:52,90; 5000 m: 1. Bahtiri 14:03,66, 2. Hrapič (Vel) 14:26,30; 110 m ovire: 5. Božiček (KI) 15,78; 400 m ovire: 1. Kocuvan 50,68, 2. Hartman (vsi KI) 53,88, 3. Šalamon (Vel) 54,69, 4. Boži- ček (KI) 54,79; 4 x 100 m: 1. Kla- divar Cetis 42,00, 2. Velenje 42,57 (ml. drž. rek); 4x400 m: 1. Kladivar Cetis 3:21,45; višina: 3. Rozman 200, 5. Cankar 195; daljava: 1. Cankar 740, 2. Roz- man 720, 3. Topolovčan 695; troskok: 1. Cankar 15,14, 3. Topolovčan (vsi KI) 14,81; kopje: 3. Teršek (Pap) 65,72; ženske - lOOm: 4. Matul 12,44; 200 m: 2. Matul (KI) 24,93; 800 m: 1. Steblovnik (Vel) 2:11,92, 4. Jurčak (KI) 2:13,04; 1500 m: 1. Steblovnik 4:33,82; 3000 m: 2. Poznič (obe Vel) 10:10,83; 4x100 m: 3. Kladivar Cetis 48,09; 4x400 m: 3. Velenje 4:04,01, 4. Kladivar Cetis 4:05,02; višina: 3. Bezjak 168; kopje: 3. Bezjak 49,00, 5. Ran- djelovič (KI) 46,80. Ekipno - moški: 1. Kladivar Cetis 317, 2. Olimpija 215,5, 3. Ljubljana 148, 6. Velenje 109; ženske: 1. Olimpija 217, 2. Kladivar Cetis 179, 3. Ljublja- na 120, 8. Velenje 70, Tenis Slovenska liga Moški - 5. kolo: Celje-Tri- glav 1:8 (zmagala: Voh-Bo- bovnik; izgubili: Cizej, Ven- gust, Virant, Bobovnik, Trav- ner. Mlinaric, Cizej-Virant, Vengust-Mlinarič), Velenje- Koper 3:3, prekinjeno zaradi dežja (zmagali: Topčič, Ca- mloh, Tibljaš; izgubili: Sever, Dovšak, Grosman); 6. kolo: Celje-Velenje preloženo na 12. junij. Vrstni red pred zadnjim kolom: Triglav 12, Maribor, SLovan 10, Domžale 6, Branik 4, Koper (tekma manj), Vele- nje (dve tekmi manj) 2, Celje (tekma manj) 0. II. Slovenska liga 5. kolo: Bistrica-Konjice 4:5, Hoče-Žalec 4:5; 6. kolo: Konjice-Hoče 6:3, Žalec-Ptuj neodigrano. Vrstni red pred zadnjim kolom: Konjice, Žalec (tekma manj), Ptuj (tekma manj) 8, Radgona 6, Brežice (tekma manj). Ravne (tekma manj), Bistrica 4, Hoče 2. Taekvvondo Slovenski pokal Izola: člani - do 54 kg: 2. Soderžnik (U); do 71 kg: 1. Drapič, 3. Gaianič (oba Ahac) in Bernard (SI); do 80 kg: 2. Kolenc (Ahac), 3. Mernik; nad 80 kg: 3. Mlakar (oba U); mla- dinci - do 63 kg: 2. Teršek (Šl); do 70 kg: 3. Zaje (U); nad 70 kg: 2. Žohar, 3. Rozočnik (oba Šl); pionirji - do 30 kg: 1. Mo- čič, 2. Vezjak; do 40 kg: 1. Žugman (vsi U), 3. Domade- nik; do 45 kg: 1. Ilič (oba Šl), 2. Godec (U), 3. Planinšek (Šl); do 50 kg: 3. Babic (U); do 55 kg: 1. Bernard; nad 55 kg: 1. Andrej (oba Šl), 3. Kos (U); ženske - do 52 kg: 2. M. Jurak; do 63 kg: 2. T. Jurak (obe Šl), 3. Sintauer (U); ekipno: 1. Hwarang Maribor 42, 2. Šlan- der 27, 3. Unior 25, 7. Ahac (Štore) 9. Mali nogomet MNZ Celje 3. kolo: Rebus-Sportklub 1:7, Juventus-Goldhom 2:4, Štraus-Dnevi želja 1:1, Alo Alo-Behar 11:0, Blato-Z. Gu- ček 10:3; 4. kolo: Sportklub-Z. Guček 6:1, Behar-Blato 3:11, Dnevi želja-Alo Alo 0:1, Gold- hom-Štraus 3:5, Rebus-Ju- ventus preloženo. Vrstni red: Sportklub, Štraus 4, D.želja 3, Alo Alo, Juventus, Goldhom 2, Rebus 1, Z.Guček, Galero, Re- bus 0. Prvenstvo Celja 12. kolo: Umetnik-Miroteks 0:0, Č. baron-Sipro 3:1, Šču- rek-Skavti 4:3, PZ Viva la mu- sica-Sokoh 4:3, Kevidn-PeU- kani 2:2, Klateži-Zagrad 4:3. Vrstni red: PZ 22, Pelikani, Miroteks 15, Č. baron 14, Kla- teži 13, Sokoli, Umetniki 12, Ščurek 11, Kewin 10, Sipro 9, Skavti 6, Zagrad 5. KOLEDAR Sobota, 11.6. Nogomet Žalec: Žalec-Papimičar (24. kolo III. SNL, 17); Bakovci: Bakovci-Šentjur (prva kvalifi- kacijska tekma za popolnitev III. SNL, 18). Nedelja, 12.6. Košarka Slovenske Konjice: Sloveni- ja (do 18 let)-All Star ZDA (prijateljska tekma, 19). Nogomet Celje: Publikum-Rudar (30. kolo SNL); Rogaška Slatina: Steklar-Domžale, Šmartno ob Paki: Era Šmartno-Beltrans, Turnišče: Tumišče-Dravinja (30. kolo II. SNL, vse 17). Tenis Celje: Celje-Velenje (zaosta- la tekma 6. kola moške STL, 9). Sreda, 15,6,_ Nogomet Šentjur: Šentjur-Bakovci (povratna kvalifikacijska tek- ma za popolnitev III. SNL, 18). Brez dobitkov Med natanko stotin jo kuponov v 41. kolo športne stavnice ni bilo nobenega s pravilno napovedjo, zato bo prihodnjič nagradni sklad 20.000 tolarjev. Pravilna napoved: Slovenija - Španija 2, Slovenija - Madžar- ska 2, Rudar - Mura 1, Dravinja - Kočevje 2, Sašo Kragelj na EP - C. V novem kolu pri nogometnem paru Šent- jur - Bakovci napovedujete skupnega zma- govalca, torej moštvo, ki se bo v seštevku obeh tekem uvrstilo v III. SNL. Za sodelo- vanje bomo upošteali kupone s poštnim ži- gom sobote, 11. junija, ali če bodo najkasne- je do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešer- nova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Št. 23 - 9. junij 1994 18 • Gospa voznica je zadnjega maja popoldne dežurnemu policistu povedala, da jo je na cesti Velenje-Dobrna kar na silo ustavil nek voznik, jo grdo ozmerjal ter ji očital šo- fersko neukost, za nameček pa ji je z vozila odtrgal regi- strsko tablico, jo spravil v svoj avto in odpeljal dalje. Za neznanim predrznežem zdaj še poizvedujejo. • 31. maja ponoči so za in- tervencijo zaprosili ogroženi z Delavske ceste. Tam naj bi sosed Vilko tepci svojo sose- do Brigito. Na kraju dogaja- nja pa so dobili policisti po- novno potrditev stare mo- drosti, da sta za vsak špetir potrebna dva. V tem primeru sta bila sosed in soseda ena- ko aktivna, vsak svoj delež pa bosta razložila še sodniku za prekrške. • Prvega junija so šli polici- sti intervenirat v Tmovlje. Tam naj bi neka pasja mrci- na ugriznila Nisveto. Polici- sti so z obema opravili razgo- vor .. .z napadeno Nisveto in lastnico psa, slednja pa bo morala stopiti še pred sodni- ka za prekrške. • Josip je imel 1. junija po- noči domotožje. Doma u Sto- rama si ga je lajšal tako, da je ves večer glasno navijal na- rodnjake. Ko so se sosedje teh viž naveličali, so mu to odkrito povedali, a je bil Jo- sip neubogljiv. Zadevo je vzel na znanje šele potem, ko so mu policisti povedali, da krši javni red in mir in da bo moral zaradi tega k sodniku za prekrške. • Dolgčas je huda nadloga. Pa sta se dva mladeniča spravila nadenj tako, da sta 2. junija okoli pol enih zju- traj po ulicah v srčku Celja razmetavala smetiščne kante in obrcala vsak koš za smeti, ki sta ga srečala. Na žalost pa sta srečala tudi policijsko patruljo in tako bosta imela Boštjan in Miran opraviti še s sodnikom za prekrške. • 2. junija nekaj pred deveto so policisti intervenirali v In- gradovi menzi na Ribarjevi ulici. Tam je Ibro O. razgra- jal in se sploh zelo grdo ob- našal. Policisti so mu dali kratko lekcijo iz lepega ve- denja in odšli. In se čez pol ure vrnili, ker jih Ibro nj prav nič zastopil. Ker ni šlo zlepa, so ga pridržali in ga izročil; v nadaljnji postopek. V kateri državi se Ibro danes nahaja, ne vemo. • V sredo, 2. junija popoldne je Mitja opozoril nekega voz- nika golfa, da ni prav, ker vozi po enosmerni cesti v na- pačno smer. Pa je bil voznik zaradi te opazke tako hud, da se je Mitje lotil z desnim krošejem. Tudi Celjan Bruno bo moral k sodniku za pre- krške. • 3. junija malo po polnoči sta v saloonu Country raz- grajala Rajko J. in Peco I. Policisti so ju predlagali v postopek sodniku za prekr- ške, tja pa bo stopila tudi brhka točajka, ki ni imela prav nič razumevanja do go- stov, ki so bili že pijani. Po- ročilo pa bodo prejeli tudi občinski inšpektorji, ker se v Countryju niso držali obra- tovalnega časa. • Minulo nedeljo zvečer je bilo živahno tudi v Prekor- škovi gostilni v Vojniku. Do- mačina Tone in Branko sta sicer pobegnila, ko sta zavo- hala nevarnost, a so očividci povedali, da sta junaka raz- bijala steklovino, prevračala stole in mize ter si vmes kar sama postregla s sladoledom. M. A. Vlomilci in poslovni goljufi se še niso umirili Kaznivih delani liršitev temeijnih pravic deiavcev pa, liot da ni Upadanje števila kaznivih dejanj, večja raziskanost kri- minalnih dogodkov, narašča- nje števila vlomnih tatvin v tr- govske in gostinske objekte ter porast števila poslovnih golju- fij, to so glavne značilnosti le- tošnje štirimesečne kriminali- tete na celjskem območju, s katero se ukvarjajo policisti in kriminalisti Uprave za no- tranje zadeve. Manj kaznivih dejanj je predvsem tistih, ki so uperjena zoper družbeno in zasebno premoženje. Število vlomov se je sicer za malenkost povečalo, pa tudi raziskanost teh kazni- vih dejanj se je občutno zmanjšala. Največji upad (za 19.8 odstotka) je pri tatvinah in velikih tatvinah, podobno kot pri vlomih pa je se je tudi tu zmanjšala raziskanost, iz 39.9 na 13 odstotkov. Pri vlo- mih je najslabša raziskanost pri tistih v stanovanjske hiše, v vikende, v kleti, trgovine in gostinskoČ-turistične objekte, boljša pa je raziskanost pri vlomih v osebne avtomobile, kjer se je lanska 9,6 odstotna štirimesečna raziskanost dvig- nila na letošnjo 14,5 odstotno. Resna problematika, ki jo ta čas rešujejo kriminalisti, je 25 primerov nerešenih vlomov (lomljenje ključavnic) v trgov- ske lokale, kjer storilci odna- šajo predvsem večje količine cigaret. Te primere na UNZ Celje rešujejo v sodelovanju z delavci UNZ Murska Sobota, Maribor, Krško in Novo me- sto. Z nezmanjšano intenziv- nostjo se tudi letos nadaljujejo tatvine osebnih vozil, pred- vsem na območjih občin Žalec, Velenje in Celje, v zadnjem ča- su pa je v Celju in Velenju za- beleženih nekaj vlomov v sta- novanja in stanovanjske hiše kjer storilci kradejo samo de- nar in zlatnino. V celotni strukturi kaznivih dejanj vlomov in tatvin so še vedno zelo pogoste tatvine de- lov motornih vozil ter tatvine z ali VZ. motornih vozil. Ob stari in že znani tovrstni »populaci- ji« pa se vedno znova pojavlja- jo novi, policiji dotlej še nez- nani storilci, to dejstvo pa sa- mo še potrjuje tezo, da so to- vrstna kazniva dejanja zače- tek kriminalne dejavnosti po- sameznikov. Kriminalisti oddelka za go- spodarsko kriminaliteto so v zadnjem času časovno naj- bolj obremenjeni z raziskova- njem kaznivih dejanj, ki so po- vezana z revizijami postopkov lastninskega preoblikovanja družbenih podjetij. Ker gre v teh primerih najpogosteje za kaznivo dejanje zlorabe polo- žaja ali pravic odgovorne ose- be, ni nič čudnega, da je števi- lo teh kaznivih dejanj močno v porastu, v okviru te proble- matike pa so v porastu tudi kazniva dejanja ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Poglavje zase so poslovne goljufije, kazniva dejanja, ki so prav tako v občutnem pora- stu in ki prav tako močno obremenjujejo kriminalistične strokovnjake. Lani je bilo ugo- tovljenih 45 primerov poslov- nih goljufij, letos v štirih me- secih pa že 154. V zvezi s temi kaznivimi dejanji je vse več tudi ponarejanj listin. Podob- na ugotovitev velja še za pona- rejanja vrednotnic in izdajanje nekritih čekov. Kršitve temelj- nih pravic delavcev pa so kaz- niva dejanja, ki so zavita v me- glo. Lani so bili ugotovljeni le trije takšni primeri, letos še niti eden. Pa ne zato, ker bi se vodilni delavci oziroma delo- dajalci do svojih podrejenih pravičneje obnašali. Verjetno je stanje prav nasprotno, le da se delavci, v strahu za svoja delovna mesta, zdaj še manj upajo spregovoriti. MARJELA AGREŽ Prijeta ponarejevaica maric 27. maja so kriminalistu Urada kriminalistične službe pri UNZ Celje pre- sekali pot po kateri so na našem območju prihajali v obtok ponarejeni nemški bankovci. V Velenju so legitimirali in prijeli dva občana, B.R. (38) in S.M. (30), pri kate- rih so našli 33 ponarejenih bankovcev po 100 DEM. To so bile zelo dobro izdelane fotokopije originalov, od skupnega števila bankov- cev pa jih je imelo kar 29 isto serijsko številko (AA 2120450 Gl), ostaU štirje pa serijsko številko AA 6274009 LO. V postopku je bilo ugo- tovljeno, da je B.R. name- raval v naslednjih dneh spraviti ponarejene ban- kovce v promet na črnem trgu po nekaj nižji ceni od dejanske. Zaseženih 33 po- naredkov pa naj bi dobil od S.M., je povedal preisko- valcem. Zoper oba osumljena storilca so napisali kazen- sko ovadbo Temeljnemu javnemu tožilstvu Celje za kaznivo dejanje ponareja- nja denarja. M. A. PROMETNE N£ZGODE Umrl na tirib Smrtna nezgoda se je pripetila v torek, 31. maja ob 18.47 uri na lokalni cesti Sempeter-Podlog, na prehodu ceste čez železniško progo. Ivan M. (73) iz Podloga se je peljal s kolesom po omenjeni lo- kalni cesti iz smeri Šempetra in je potem zapeljal čez enotirno železniško progo (Celje-Velenje), ki ni zavarovana z zapornicami ali polzapornicami ampak z an- drejevim križem in znakom stop. To je storil v času, ko je iz smeri Žalca pripeljal potniški vlak s strojevodjem, 35-letnim Boja- nom Pirihom iz Celja. Ta je dal opozorilni zvočni signal in pričel zavirati, a trčenja le ni mogel preprečiti. Ivan M. je umrl na kraju nesreče. Smrt v Čepijali Nezgoda s smrtnim izidom se je pripetila tudi v sredo, 1. junija ob 22.25 uri, na magistralni cesti zunaj naselja Čeplje pri Vran- skem. Bore Suvajac (19) iz Štor je vozil osebni avtomobil po magi- stralni cesti iz smeri Vranskega proti Žalcu. Ko je pripeljal zunaj naselja Čeplje in skozi blagi levi ovinek, ga je pričelo zanašati. Vozilo je drselo bočno v levo na nasprotni vozni pas, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voz- nik kombija, 24-letni Dietmar Schafzahl iz Avstrije. Ta je s sprednjim delom trčil v desni bok Suvajčevega avtomobila, tr- čenje pa je bilo tako silovito, da je voznik na kraju nezgode umrl, voznik Schafzahl in njegova so- potnica, 25-letna Susanne Ba- umgartner, pa sta utrpela hude telesne poškodbe. Trčenje pred Humom Na magistralni cesti v Laškem se je, v četrtek, 2. junija zvečer, pripetila nezgoda v kateri sta bi- li dve osebi hudo in dve lažje ranjeni, gmotna škoda pa znaša okoli milijon 400 tisoč tolarjev. Matjaž Senica (21) iz Laškega se je peljal z osebnim avtomobi- lom po mostu čez Savinjo v sme- ri hotela Hum. Ko je pripeljal do semaforiziranega križišča, je za njegovo smer gorela rdeča luč, tega pa voznik ni upošteval in je zapeljal v križišče. Takrat pa je iz smeri Celja in v križišče pripe- ljal voznik osebnega avtomobila, 31-letni Marjan Čokelc iz Laške- ga, ki je sicer močno zaviral, a sta vozili kljub temu trčili. V nezgodi sta se hudo poškodo- vala voznik Čokelc in sopotnik v vozilu Matjaža Senice, 51-letni Vilijem Senica iz Laškega, lažje ranjena pa sta bila voznik Seni- ca in Stanislava Senica (52), prav tako iz Laškega. Dva mrtva Na regionalni cesti Mozirje- Radmirje, zunaj naselja Varpo- Ije, se je, v petek, 3. junija ob 22. uri, pripetila nezgoda, v kateri sta ugasnili dve človeški živ- ljenji. Janez Bogdan (26) iz Mozirja je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Mozirja proti Radmirju. Zunaj naselja Varpolje je prehiteval osebni avtomobil, takrat pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik neregistriranega motornega ko- lesa, 18-letni Dejan Vezočnik iz okolice Ljubnega, s sopotnikom, 17-letnim Robertom S., prav ta- ko iz Ljubnega. Vozili sta silovi- to trčili, voznik Dejan Vezočnik je poškodbam podlegel na kraju nesreče, sopotnik pa je imirl v reševalnem vozilu med prevo- zom do zdravstvenega doma v Mozirju. V jarelc in nasip Na lokalni cesti zunaj naselja Slatina pri Šmartnem v Rožni dolini se je, v soboto, 4. junija zvečer, pripetila nezgoda, v ka- teri je bila ena oseba hudo ranje- na, na vozilu pa je škode za okoli 100 tisoč tolarjev. Vesna Mastnak (24) iz Šent- jurja je vozila osebni avtomobil iz smeri Šmartnega proti Celju. Ko je v Slatini pripeljala v ostri levi ovinek, jo je na mokrem ce- stišču zaneslo na desno bankino, za tem na levo čez cesto, kjer je zapeljala v obcestni jarek in z vozilom trčila v nasip. V nezgo- di se je hudo poškodovala njena triletna hčerka Anita. Smrtna nesreča v Zabui(ovici Na lokalni cesti Zabukovica- Kasaze, zunaj naselja Zabukovi- ca, se je, v nedeljo, 5. junija ob 11.40 uri, pripetila nesreča, v ka- teri je ena oseba umrla, en udele- ženec pa je utrpel hude telesne poškodbe. Damijan Obreza (20) iz Zabu- kovice je vozil neregistriran osebni avtomobil zastava 126 P iz smeri Kasaz proti Zabuko- vici. V rahlem desnem zavoju je zapeljal naravnost na levo, zunaj cestišča. Vozilo se je pričelo ko- taliti po strmem pobočju, poraš- čenem z grmovjem in drevjem. Med prevračanjem je iz vozila padel 18-letni Simon Škarlin iz Zabukovice, ki je sedel na pred- njem sedežu in ki je utrpel tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Sopotnica, 14-let- na M.F., je utrpela hude telesne poškodbe. Nesreča v Pristavi Na regionalni cesti v Pristavi pri Mestinju se je, v nedeljo, 5. junija zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša približno 60 tisoč tolarjev. Milan Miklavčič je vozil oseb- ni avtomobil iz smeri Mestinja proti Podčetrtku. Ko je pripeljal v Pristavo, je na vozišču opazil na tleh ležečega Antona Javer- ška (42) iz Nezbiš, zato je vozilo ustavil in nato pomagal ležeče- mu, da se je le-ta lahko dvignil. Takoj,- ko se je postavil na noge, je Javeršek stekel čez vozišče, ta- krat pa je iz smeri Podčetrtka pripeljal voznik osebnega avto- mobila, 22-letni Robert Strašek iz Hajnskega. Straškovo vozilo je zadelo pešca in ga zbilo po vozišču. Trčenje v Ceiju Na magistralni cesti, v križiš- ču z Ljubljansko cesto v Medlo- gu, se je, v ponedeljek, 6. junija dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba utrpela hu- de telesne poškodbe. Ivan Artnak (83) iz Celja je vozil osebni avtomobU po Ljub- ljanski cesti iz smeri mesta proti magistralni cesti v Medlogu. V semaforiziranem križišču (na- prava takrat ni delovala) je za- peljal na prednostno cesto v ča- su, ko je iz smeri Levca pripeljal voznik tovornega avtomobila, 37-letni Ljubo Radivojac iz Šentjurja. V trčenju, ki je sledilo, je bil voznik Artnak hudo poško- dovan. M. A. PolfGpai jo je tralctor Tragična nesreča se je pri- petila 3. junija popoldne, ko je družina Ž. iz Svetega Šte- fana (Šmarje pri Jelšah) spravljala krmo v bližini sta- novanjske hiše. Okoli 16.30 ure je Antonija Tojnko (83) šla v senco in k počitku k bližnjemu dreve- su. Voznik traktorja s pri- klopljenim vozom, 19-letni Vladislav Ž. je v tem času zapeljal traktor na vrh hriba, ugasnil motor in pričel s spravilom sena. Traktor pa se je začel počasi premikati navzdol po pobočju in je po nekaj metrih drsenja zadel Antonijo. Poškodbe so bile tako hude, da je ženska med prevozom v celjsko bolnišni- co umrla. M. A. Trgovci z mariliuano Kriminalisti UNZ Celje so v minulih dneh obravnavali sku- pino osumljencev z območja Celja, ki naj bi se ukvarjala s pre- prodajo marihuane. Med postopkom so pri K.M. (20) našli in zasegli 9 zavitkov tega mamila in ga poslali v analizo v kriminalistično laboratorij MNZ v Ljubljano. Ugotovili so, da je K.M. že dlje časa prodajal marihuano na območju Celja, D.Z. pa je marihuano dobival od R.M. iz Celja. Osimiljeni K.M. je kot končni člen v preprodajal- ski verigi za gram marihuane od kupca zahteval 4,5 DEM, D.Z. in R.M. pa sta pri vsakem prodanem gramu zaslužila okoli pol marke. M. A. Mesto pred prometnim znakom, kjer se je ustavil Srečko Šoferko. Znak »prednostna cesta« je nekje nad P-jem, v zelenem razkošju drevesnih vej. Prometni znaic, k\ se gre sicrivalnice Srečko Šoferko se je oni dan peljal po Trubarjevi ulici v Celju in avto ustavil pred križiščem z Jurčičevo ulico. Gledal je in gledal naokoli ter o svoji prednosti ali neprednosti ugibal tako dolgo, da mu je voznik na drugi strani križišča začel osle kazati. Ko je Srečko stopil ven iz avta, da bi se prepričal, če so bili osli | res njemu namenjeni, je v bogati krošnji drevesa zagledal še i prometni znak »potek prednostne ceste« in »prednostna cesta«. ] »Saj sem ja imel prednost!« se je vzradostil Srečko, zavil levo in j potem jeklenega konjička parkiral pred Vrtnico. Ko je nato po slamici srkal svoj bitter lemon, je razmišljal o sreči, ki ga je obsijala, ko je odkril nagajivi prometni znak, ki se vsako leto, takoj ko drevje ozeleni, gre nerazumljive skrivalnice in se tako nehote norčuje iz samega sebe. Foto: EDO EINSPIELER J St.23 - 9. junij 1994 19 Krute resnice, sicrite pod pepelom 32-letni I.K. osumljen požiga stanovanjske stavbe na celjskem Slomškovem trgu 5. junija 1994 okoli 20. ure je zagorela stanovanjska zgrad- ba na Slomškovem trgu št. 4 v Celju. Požar so pogasili ga- silci iz Gaberja, Levca in PGB Celje. Gmotna škoda je zelo velika, kaj vse je zgorelo pa preiskovalci še ugotavljajo. Policisti in kriminalisti so za zdaj ugotovili, da gre za požig, ki ga je osumljen I.K., star 32 let, stanovalec v tej zgradbi. Ob prijetju se je osumljeni po- licistom uprl, zato je bila upo- rabljena fizična sila in sred- stva za vklepanje. Po zdravni- škem pregledu so I.K. odpelja- li na psihiatrični oddelek celj- ske bolnišnice v Vojniku. Tako je zapisano v sporoči- lu, ki ga je za javnost posredo- vala Uprava za notranje zade- ve v Celju, veliko več o tem pa so nam povedali stanovalci hi- še in sosedje, ki jih nedeljski požar sploh ni presenetil. Gle- de na vse tisto, kar so že doži- veli in doživljali zadnjih nekaj let, so nesrečo pričakovali, takšno ali drugačno. Hiša na Slomškovem trgu številka 4 je namreč tokrat gorela že dru- gič, prvič koncem leta 1990, ko je ogenj in škodo na podstreš- nem stanovanju povzročila malomarno odvržena žerjavi- ca. Prizadeti in ogroženi sta- novalci so bili že takrat pre- pričani, da gre za namerno de- janje njihovega sostanovalca, ki živi v podstrešnem stanova- nju in ki je že dlje časa grozil, da bo stanovanje zažgal. Sta- novalci so takrat opozarjali pristojne na Občini na nevar- nost, a ni nihče nič ukrenil. Zahteve po izselitvi v pogovoru s prizadetimi stanovalci se nam je razkriva- lo ozadje nedeljskega požara oziroma požiga. Marija Urh je pripovedovala: »Že leta nam je grozil, da bo zažgal. Dvakrat smo mu to preprečili, leta 1990 pa mu je le uspelo, ker nismo bili dovolj pozorni. Takrat smo stanovalci opozorili pri- stojne na Občini in z zbira- njem podpisov zahtevali, da ga stanovanjska služba izseli, ker je človek nevaren. Po požaru v letu 1990 je občina njegovo stanovanje in streho obnovila, I.K. pa se je po zdravljenju v Vojniku vrnil v svoje stano- vanje. Na občini smo vselej dobivali odgovor, da ga nima- jo kam dati. Slišali smo, da ima človek potrdilo, da je du- ševni bolnik, mi pa imamo ob- čutek, da je včasih še preveč Marija Urh: »Naš sosed je ves čas zaščiten, mi smo nepresta- no ogroženi..,« bister. Seveda le zase, ko ne plačuje najemnine in sploh no- benih stroškov. Občasno se znaša nad nami in nam grozi, nekaterim tudi s smrtjo. Da o kravalu, ki ga moramo sta- novalci poslušati ponoči, sploh ne govorim. Nekaj časa smo o vsem tem obveščali policijo, a ni bilo nobenega haska. Po- tem smo se vdali, se ga izogi- bali in bili srečni, če smo imeli mir pred njim. Ker je menda bolnik, je vseskozi zaščiten, mi pa smo žrtve, ki jih nihče noče poslušati. Tudi nedeljski požig bi se dalo preprečiti. Ze v četr- tek zjutraj je I.K. opozarjal nase, ko je skozi okno svojega stanovanja metal najrazličnej- še predmete, ob 13. uri pa sem videla, da je na delu strehe razbil opeko, ki je ležala na tleh. Takrat sem poklicala na občino, z dvema policistoma je prišel gospod Branko Dreven- šek. Po njegovem priporočilu naj bi I.K. odpeljali v vojniško bolnišnico, a se to ni zgodilo, nihče ni prišel ponj. V petek je z odmetavanjem predmetov skozi okno nadaljeval, sobota pa je bila zatišje pred nevihto. Ko je v nedeljo zvečer zagore- lo, je bila pri njem njegova bivša žena, ki je prihitela k nam in vpila, naj pokličemo rešilni avto. Seveda sem naj- prej poklicala gasilce. Človek je po stanovanju polil neko vnetljivo tekočino, najverjet- neje kurilno olje. O motivu za požig pa bi težko govorila. Ko- likor vem, je na občini izsilje- val novo stanovanje. Stano- vanjska služba mu je obljubi- la, da mu bodo uredili kopal- nico in stranišče, ker so pod- strešna stanovanja brez sani- Celjski opat Friderik Kolšek: »Tokrat bomo šli do končat« tarij. S temi deli so te dni pri- čeli pri njegovi najbližji sose- di, pa ga je mogoče razjezilo to, da niso začeli pri njem. Si- cer pa se ne moremo ničemur več čuditi, saj naš sosed veno- mer ponavlja, da mu nihče nič ne more. Torej lahko pričaku- jemo, da se bo tudi tokrat vrnil in življenje v strahu se bo v na- ši hiši nadaljevalo. Trdim, da so vsega krivi tisti, ki so bili v letu 1991 pristojni, da kaj ukrenejo, pa niso storili nič drugega kot to, da so mu sta- novanje po požaru obnovili. Zdaj so uničena tri stanovanja in streha, škodo imamo tudi stanovalci pod njim.« V pogovor se je vključil tudi sostanovalec Ivan Amon: »So- sedje smo morali neprestano poslušati njegove žurke, a smo potrpeli, samo da smo imeli drugače mir pred njim. Ko mi je enkrat prekipelo in sem ga okoli treh zjutraj opozoril, da ne moremo spati, je šel s sekiro nad mene. Njegove hrupne za- bave so bile zelo pogoste, druščina pa najrazličnejša. Kaj vse se je dogajalo pri njem, si ne upam reči, le ugibam lah- ko, tudi o njegovih poslih. Pred hišo so se v nočnih urah ustavljali tudi avtomobili s če- ško registracijo, ljudje z ak- tovkami in torbami so se pri njem mudili kakšno uro in po- tem odšli iz stanovanja, skupaj s sosedom.« Opozarjal na mamila v vsa dosedanja prizadeva- nja, opozarjanja stanovalcev na Slomškovem trgu številka 4 se je občasno vključeval tudi opat opatije svetega Danijela, gospod Friderik Kolšek, ki ob našem obisku ni skrival oseb- ne prizadetosti nad tem, kar se v njegovi najbližji soseščini že dolga leta dogaja. »Že po po- žaru v letu 1990 sem pristojne na občini opozarjal, da je člo- veku treba najti drugo stano- vanje, takšno, da ne bo nepre- stano ogrožal drugih ljudi. Za- me ni dovolj, če zdravniki re- čejo, da je tak ali tak bolnik. Treba je tudi poskrbeti, da človek ne bo ogrožal sebe in drugih. Z mojega okna sem moral gledati, kako so iz so- sednjega podstrešja na naš vrt letele steklenice, kozarci in drugo, cele noči smo morali poslušati kraval, bučno glas- bo. Glede nato, da je že dlje časa grozil, da bo v hiši zažgal, bi celjskim oblastnikom rad postavil vprašanje, s čigavim denarjem se bo pokrila škoda, ki je bila storjena namerno. Prepričan sem, da so bila pri nočnih zabavah posredi tudi mamila. Po požaru leta 1990 so reševalci iz dima potegnili šest oseb, ki so bile omamljene od droge. Da gre za mamila, sem opozoril tudi šefa celjske kriminalistične službe, pa sem dobil odgovor: >bomo vodili evidenco o tem.< Nič niso ukre- pali. Mi, ki tu živimo, pa smo videli, kako so se spodaj ustavljali avtomobili novome- ške, ptujske, mariborske in drugih registracij, v hišo so vstopali najrazličnejši ljudje, mladoletniki, štirinajst, pet- najstletna dekleta. Brez zapo- slitve in z zdravniškim potrdi- lom je I.K. lahko počel vse, kar se mu je zahotelo. Ko ga je njegova bivša žena med ne- deljskim požarom privlekla ven iz dima, me je ogovoril: >Gospod župnik, kaj nisem fajn zakuril !< S požigom je ogrozil samega sebe, sosede, pa tudi opatijsko cerkev in ka- pelo svete Elizabete, ki je bila pravkar obnovljena. Po tem, kar se je zgodilo v nedeljo, bo- mo zahtevali, da ga v to hišo več ne nastanijo. Tokrat bomo šli do konca.« MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Slomškov trg 4, dan po požigu. mini KRIMIČI Bomba na hitri cesti v sredo, 1. junija dopoldne, so delavci Cestne baze Tepanje med pregledom vozišča našli ročno bombo M-75. Bomba, ki ni bila aktivirana, je ležala na hitri cesti v kraju Cerovec, kako se je tam znašla pa policisti še ugotavlja- jo. Za odstranitev in hrambo ne- varnega predmeta je poskrbel pirotehnik. Avto gorel s smetmi Zdravko M. iz Laškega je 2. junija popoldne parkiral svoje osebno vozilo pred zgradbolr- govskega centra Špital na Koce- novi ulici in tik ob tamkajšnjem kontejnerju za smeti. V času Zdravkove odsotnosti so se smeti v zbiralniku vnele, goreti pa je pričel tudi avtomobil. To je še pravočasno opazil Aco I. iz Ce- lja, ki je pogasil ogenj na vozilu, ogenj v kontejnerju pa so ugas- nili celjski poklicni gasilci. Na osebnem vozilu je škode za okoli 200 tisoč tolarjev. Veillca tatvina v Kovinotehni Neznani storilec je v času od 10. do 23. maja letos (policisti so dobili prijavo šele 2. junija) na nepojasnjen način kradel v skla- dišču tehničnega blaga Kovino- tehne na Hudinji v Celju. Ukra- del je 42 pralnih agregatov znamke pavarini in dve motorni žagi znamke jonsered. Skupna gmotna škoda znaša 1 milijon 519 tisoč tolarjev. Dvakrat v Dravinjski dom v noči na 3. junij je bilo vlom- ljeno v dve samopostrežni trgo- vini konjiškega Dravinjskega doma, v Zičah in v Draži vasi. Iz obeh trgovin je doslej še neznani storilec ukradel večjo količino cigaret (več kot tisoč zavojčkov) in nekaj denarja. S tem je Dra- vinjski dom oškodoval za okoli 310 tisoč tolarjev. Vlomil v vikend v času od 28. maja do 3. junija je nekdo skozi okno vlomil v vi- kend v kraju Kale na Žalskem. Od tam je odnesel videokamero, električni brivnik ter 10 glasbe- nih kaset. Jernej Z. iz Dobrteše vasi je oškodovan za okoli 120 tisoč tolarjev. V strahu pred ženo Italijanski državljan Frances- co R. (31) iz Vidma (Udine) se je 3. junija popoldne oglasil na domžalski policijski postaji in tam povedal svojo »žalostno« zgodbo. Da so ga v bližini Vran- skega oropali trije neznanci in mu pobrali ves denar, 3.300 mark in 10 tisoč tolarjev, je po- vedal nesrečnež. Preiskava je hi- tro stekla, ItaUjanova zgodba pa je dobila povsem drugačno vse- bino. Frencesco je v hotelu v Žalcu pridno hazardiral in zai- gral večjo vsoto denarja. Ker pa je za to izgubo potreboval pred svojo soprogo opravičilo, si je pač izmislil rop. S tem si je na- kopal dodatne težave, saj je sto- ril kaznivo dejanje krive ovadbe. Ukradena petka Minulo nedeljo zjutraj je nez- nani storilec vlomil v osebni avto R-5, ki je stal na osvetljenem parkirnem prostoru na Kajuhovi ulici v Velenju. Po vlomu je sto- rilec vozilo odpeljal neznano kam. Ukradena Renaultova pet- ka je bele barve, reg. št. CE 95- 17V, vredna je okoli 780 tisoč tolarjev, pogreša pa jo Velenj- čanka Rebeka K. M. A. Črnih zmajev Paper Show Nedeljska nogometna tekma v Velenju, ko sta se v prvoliga- ški konkurenci pomerila NK Mura iz Murske Sobote in do- mači NK Rudar, je tipičen pri- mer nešportnega in nekultur- nega obnašanja tistih, ki zatr- jujejo, da so ljubitelji športa, še posebej nogometa. Kljub temu, da so potek tek- me zavarovali policisti in da je tudi organizator poskrbel za redarsko službo, se je že na začetku tekme pokazalo, da gre za nešportne in agresivne navijače (okoli 35) NK Mura, imenovane Black Dragons. Agresivnost murskosoboških navijačev se je stopnjevala iz minute v minuto, predvsem pa vsakič, ko je žoga obtičala v golu gostujočega moštva. Dragonsi so ves čas žalili poli- ciste in jih izzivali k pretepu ter jih provocirali na račun ta čas aktualne afere v Celovcu. Na izzivanja in provokacije policisti niso reagirali. Po tekmi, ki se je končala z rezultatom 1:5 za Rudar, na- vijači Mure najprej sploh niso hoteli zapustiti stadiona, ko so se vkrcali v avtobus pa jih je v smeri Celja spremljala poli- cijska patrulja. Na poti skozi Velenje so navijači uprizorili Paper Show: skozi okna so zmetali veliko količino listi- čev, ter s tem onesnažili oko- lje. V bližini Gorenje Point je avtobus ustavila policijska pa- trulja, starešina je vstopil v vozilo in od navijačev zahte- val osebne izkaznice, to pa je jezne Murskosobočane še bolj razvnelo. Sledilo je prerivanje, hujskanje in izrivanje polici- sta iz avtobusa, zato je bila potrebna fizična sila in upora- ba gumijevk. Ker se je nasilni- ško obnašanje navijačev še na- daljevalo in stopnjevalo, so policisti na PP Velenje prived- li šest oseb, naslednji dan pa so jih s kazenskimi ovadbami pripeljali k preiskovalnemu sodniku. M. A. Truplo v Savinji Minulo nedeljo popoldne so občani v bližini mostu čez Savinjo v Laškem opazili v vodi moško truplo. Iz vode so ga potegnili reševalci PGB Celje, preiskovalci pa so ugo- tovili, da na njem ni po- škodb, ki bi kazale na kakš- no nasilje, vsekakor pa je truplo ležalo v vodi že dlje časa. Kasneje so ugotovili, da gre za Franca Košaka (76) iz Debra pri Laškem. Št. 23 - 9. junij 1994 Faita in kozarček po kosilu Ftanc Humar Iz Celia Ima 98 let, še veilno pa le mojster za Izilelke Iz lesa Slikovita hišica v Kumer- dejevi ulici v Celju bi prej sodila v kakšno podeželsko okolje kot v neposredno bli- žino Cinkarne. Živopisana veranda, lesena izrezljana polkna na oknih in balkon, kot ga imajo hiše na Gorenj- skem, vse to jo še bolj ostro loči od neprijaznega, z indu- strijo zaznamovanega oko- lja. Njen lastnik je Franc Humar, ki je hišico postavil pred približno šestimi deset- letji in v njej dočakal 98. teto življenja. Mojster za vse Tako kot hišica je zanimiv tudi njen lastnik. Bela bradi- ca, privihani brki in hudo- mušne oči, to opaziš na njem najprej. V kotu nato pokaže bergle, brez katerih ne more nikamor več. Zato pa so roke še zdrave in njegove so že od nekdaj zlata vredne. Mojster za vse so mu rekli, saj je znal narediti vse, česar se je lotil. Še danes najraje ustvarja v svoji delavnici, kjer nasta- jajo različni izdelki iz lesa. Pred kratkim je dokončal miniaturno kamniško cer- kev, ki pa jo je nečak odne- sel, še preden smo jo lahko ovekovečili s fotoaparatom. Sedaj nastaja pod njegovimi prsti nekakšen vrtiljak za otroke. Govorica ga izda, da ni s tega konca. »A ste me po- gruntali,« se nasmeji in pove, da je iz vasi Godič v bližini Kamnika. Kako je prišel v Celje, pa je dolga zgodba. »Oče je bil vdovec, pa ga je zapeljala ženska, ki si je že- lela predvsem grunta. Sam sem prišel iz Francije, kjer sem delal, imel sem ženo, tri otroke in še taščo, pa me je ženska začela metati iz oče- tove hiše. Ker sem bil izučen zidar, sem najprej našel delo v Ljubljani, nato pa sem za- čel iskati stanovanje. Nisem ga našel, zato sem kupil zemljo v bližini in začel gra- diti. Sosed mi je ves čas na- gajal, zato sem zemljo prodal in na ženino željo, doma je bila iz Ptuja, smo se selili na Štajersko. Pa nisem imel sre- če. Kupil sem posestvo, na katero je bila hipoteka, pa tega nisem vedel in me je banka pognala na cesto. Ostalo mi je le še nekaj malega denarja. Tako sem prišel v Celje, kjer sem iskal primerno parcelo. Pri Belem volu sem se z nekim Rusom dogovoril, da kupim zemljo, kjer zdaj stoji hiša. Pred se- danjo verando je bila portir- nica, osem nas je stanovalo v njej, zato sem takoj začel pripravljati vse potrebno za gradnjo. V dveh letih smo bi- li že v svoji hiši, ki sem jo sam naredil. Tudi okna in vrata so moje delo,« se poh- vali Franc Humar. Znanje in talent je podedoval po očetu, ki je bil sicer izučen puškar, pa je delal celo violine. »Vse, kar sem prijel v roke, mi je ratalo,« pravi Franc in poka- že ročno izdelane stole, ki so ostali v spomin na očeta. »Pa me ni maral, čeprav sem mu najbolj podoben,« se spomi- nja. Nekoč, ko očeta ni bilo doma, je šel v njegovo delav- nico in naredil majhen oblic. »No,« je rekel oče, »bo«. To je bilo edinokrat, da ga je poh- valil, sicer pa se Franc očeta spominja predvsem po nje- govi strogosti. »Tepel nas je kot pse, če smo nagajali«. Pljandura pa nisem bil Vse do odhoda v pokoj je Franc vodil gradnje na naj- različnejših gradbiščih po vsej Sloveniji, pa tudi v tuji- ni. Med najpomembnejšimi so gradnja strojne tovarne v Trbovljah, most čez Mežo na Otiškem vrhu, delavski dom v Zagorju, most čez Sa- vinjo na cesti Celje-Laško... Pri gradnji v Trbovljah je sam »pogruntal« posebne odre, s katerimi je tovarna prihranila precej denarja. Zanje je prejel nagrado v vi- šini 64 tisoč dinarjev, kar je bilo v petdesetih letih veliko denarja. Prišel je še kako prav, saj je poplava leta 1954 zalila tudi Humarjevo hišo. Tudi po odhodu v pokoj ni miroval. »Bil sem še pri mo- čeh, pa sem številnim posta- vil hiše, danes sem pa čisto zanič,« se jezi Franc. Še pot do delavnice s težavo zmore. Vendar je v njej kot prerojen. Razkaže nam orodje, ki ga je sam izdelal, in žago, ki jo je priredil iz starega šivalnega stroja. V ta svet ne more vsak, saj je Franc izdelal po- seben način odklepanja vrat. Delavnica je njegovo največ- je veselje, poleg tega pa rad prižge katero od dvajsetih fajf iz svoje zbirke ali katero od cigar, ki mu jih prinese sin iz Avstrije. »Pijandura pa nisem bil nikoli, sicer me da- nes ne bi bilo več,« pove, ko ga sprašujemo, kako da je dočakal tako visoko starost. »Le trikrat v življenju sem bil pošteno pijan. Liter vina imam za cel mesec, saj ga spijem le kakšen kozarček po kosilu ali pa ga dam v čaj«. Zadnja leta, odkar mu je umrla žena Marija, živi brez bližnjih sorodnikov. Zanj skrbijo tuji ljudje, njegovi otroci, vnuki in pravnuki pa so raztreseni povsod po sve- tu. Pa se Franc nič ne prito- žuje. Dokler še lahko naredi kaj lepega iz lesa, mu ni dolgčas. TATJANA CVIRN Foto: EDI MASNEC S kolesom v obljubile LJuilje, bogovi In nam tuja razmišljanja v očeh samotnega popotnika Toma KrižnarjA »Skoraj vedno se počutim kot na kolesu. Tu je namreč popolnoma drugače - nenehno dihaš s travami, bilkami in pticami. To počnem že deveto leto in seveda je to vplivalo name in na moje knjige,« pravi Tomo Križnar, samotni popotnik, ki je prekolesaril že velik del sveta. Popotnik se je po klancu navzdol (»za jug sem se odločil zaradi lenobe«) pognal leta 1985. Poslovil se je od družine in pisarne, sedaj pa pravi, da je to življenje fenomenalno. »Dolgčas mi ni nikoli, ker se nenehno srečujem s toliko kulturami. Vendar pa si v bistvu ne- nehno sam s sabo, razmišljaš, kaj početi z živ- ljenjem. Srečuješ ljudi, jih spoznavaš, in vsi ti nekako prirastejo k srcu, hkrati pa ti vse tuje postane mnogo bližje.« Iz teh potovanj nastajajo knjige, polne do- godkov, opazovanj in razmišljanj. Toma Kri- žarja smo srečali in spoznavali v Mozirju, kjer je predstavljal knjigo Šambala, pripoved iz obljubljene dežele. Bog z mnogimi rokami šambala je delno potopis in opis ilegalne poti na streho sveta, v Tibet. »Odločitev za Tibet je bila delno načrtovana, delno pa je posledica intuicije. Tistega julija sem namreč načrtoval srečanje obeh otrok, mater in njunih ljubimcev v Avstraliji. Groza in strah me je bilo te transkulture, ko vsak gleda skozi svoja očala. Zato sem se odločil za Tibet, ki sem ga preko srečanja z begimci v taborišču spozna- val kot izredno tolerantno deželo. Sploh nisem mogel verjeti, da po tem, ko so jih Kitajci skoraj iztrebili, ljudje še vedno pravijo, da se dobro vrača z dobrim, slabo s slabim in da bo torej tudi za Kitajce prišel njihov čas. Skoraj ne morem verjeti, kako lahko daš na vajeti vse sovraštvo, jezo in srd. Odgovor sem iskal in našel v tibetanski kulturi. Skratka, na takšen način sem se hotel pripraviti na srečanje v Av- straliji.« Tibet je za samotne popotnike zaprt, spreje- majo le organizirane skupine in jim pokažejo nekaj samostanov. »Verjetno oblast želi pre- prečiti, da bi se izvedelo o genocidu in holo- kavstu tibetanskega ljudstva in kulture. Moja pot se je začela v Budimpešti ter nadaljevala preko Moskve in Pekinga do tibetanskih pla- not. Seveda sem potoval z vlakom, kolo si namreč prihranim za >cukrčke<, ki jih potem v miru podoživim. Iz teh vlakov se spominjam Andželke, ki je potovala k možu. Socializem je res lepa stvar, v kupeju za dva sva osem dni nemoteno potovala skupaj. Veliko bi lahko po- vedal tudi o Mongoliji. Ljudje so brez pravih ambicij, z umirjeno tradicijo, spokojni in izredno prijazni. Zanimi- vo je, da so ti ljudje pohlevni in krotki, hkrati pa izjemno bogati. Ničesar nimajo, pa so tudi strgani in umazani čisto zadovoljni. Nekako sem začutil, da je to zaradi njihovih bogov, ki Svetovni popotnik Tomo Križnar je s kolesom prekrižaril tudi Tibet. SI jih postavljajo po človeški podobi in ne obratno. Torej, kakršne so si naredili, takšni bodo njihovi civilizacija, okolje, otroci. Ljudje niso brskali pod zemljo in iskali zakladov, saj spoštujejo vsako drevo in bilko. Vse je namreč reinkamacija življenja, zato spoštujejo vsako živo bitje. Ta odnos imajo tudi do živali in rastlin, saj verjamejo, da je ves planet eno samo življenje, organizirana celota. Če nekaj pobiješ ali umoriš, si samo odrežeš vejo, kmalu boš sam na vrsti. Mongoli se sveta lotevajo od znotraj, njihov bog je sočutje. Ta bog ima mnogo rok, da lahko ljudem pomaga zaradi nevednosti, iluzij, skratka, ker ljudje ne vedo, zakaj zares gre.« Bogovi med podganami »Takoj ko sem prišel v Peking, sem razumel, zakaj so gradili kitajski zid. Povsod nenehen dren in gneča. Ljudi je iz dneva v dan strah, kako bodo preživeli. Razlago iščem v tem, da so ločeni od narave. Takrat človeka vedno po- pade strah, saj se boji pekla. Tako ljudje posta- nejo nasilni, strah je prevzemal tudi mene. Sedaj razmišljam, da so zid postavili zaradi potrebe po zaščiti, ne le od zunaj, tudi od znotraj. Mir sem našel samo v kitajskih temp- Ijih, ki so jih že poimenovali tako, da so proti- utež vsakdana. Pri Kitajcih je težava v tem, da se tam prepleta veliko bogov in mišljenj. Tao- izem in kozmični red, ki se mu mora vse prila- gajati, konfucionizem s svojo ubogljivostjo, njihovo razumevanje budizma. Nato pa komu- nizem, kulturna revolucija in amerikanizacija Kitajske! Prve tri bogove sem našel v stran- skih ulicah, kjer se kopičijo sme Tam sem srečal pravo Kitajsko, i pa je drugačen bog, ameriška j Uspešnost, cenjenje izključna stvari, zavračanje kitajske tradi siljenje Kitajske v svet, ki je že sf alnega boga. Presenetila me je kitajska mii otroke že od majhnih nog pripra\ bodo vojaki. Tako je tipična s otrok v uniformi s plastično piš vinko kokakole v rokah. Kitajci da žival kar koli čuti, tudi ne lahko človek čuti. Iz tega prepri tudi najbolj strašne metode muo sem se bal, mogoče tudi zato, ker Ijal nekaj prepovedanega, na! prehod v Tibet.« ; Obljubljena dežela »Kolo sem v rokah odnesel iz sem pognal pedala, se mi je srcei mi rasla, ves strah je bil izbrisa sem potoval ponoči, podnevi pa s kmalu pa me je minil strah pr« škim. Teh krajev menda še ni prekolesaril. S sabo sem imel i postavil sem ga, ko sem pač za Doma moraš imeti veliko denarja potem te spoštujejo. Moraš bitii Tam pa sem se zalotil, da sem jol* otrok zaradi čudeža narave. , Ena izmed značilnosti TibetaJJ nehno kažejo jezik. To pomeni Št. 23 - 9. junij 1994 ,1 šambala je Križnarjev potopis ^ 20,21 deželo Ijubje. Pri pozdravu vprašajo, v kakšnem sta- I nju je tvoj um, in potem so sposobni o umu ) razpredati ure in ure. Skratka, na Tibetu sem srečal človeštvo in v meni je Tibet ostal kot šambala, obljubljena dežela.« Tako je Tomo Križnar predstavljal svojo knjigo, ki jo je naslovil Šambala. V njej je še I ogromno utrinkov iz nam tujega življenja, ne- navadnih razmišljanj, ki se porodijo osamlje- nemu popotniku na kolesu. Predvsem pa je I v njej veliko ljubezni, do ljudi, narave in vsa- »Na svojih poteh srečujem mnogo otrok, naj- bolj pa se mi smilijo otroci iz bele civilizacije. Povsod drugod delajo' z otroki bolj naravno, bolj srčno in toplo. Ambicije teh staršev so popolnoma drugačne kot ambicije belih, hkra- ti pa imajo drugod več časa za ukvarjanje z najmlajšimi. Povsod vidiš otroke v družbi z materami, bele otroke pa nenehno priprav- ljajo na življenjske podganje tekme,« pravi To- mo Križnar. kega trenutka nasploh. Tomo pa že pripravlja tudi nov zapis s svojih potovanj, prihodnjič naj bi namreč prikazal centralno Ameriko in Indi- jance. »Ti so dali svojo moč, bivanje, cesarstvo, svobodo le za to, ker so v zvezdah prebrali, da Jim je eden izmed bogov zameni, ker so drugim bogovom žrtvovali preveč ljudi. V zvezdah je bilo zapisano, da se bo Indijancem ta bog maš- čeval kot nekdo, ki pnhaja čez morje.« URŠKA SELIŠNIK t>oti na Tibet. Ko se Je storil svit, šli so kosit Mrzle rose, ostre kose,: rada trav'ca se kosi.. .j v malem in velikem travnu se tra- va potegne do pasu in čez, v rožni- ku \'zcveti in preden dozori, kliče- jo senožeti h košnji. Kjer je nekoč dramil rano zoro vrisk koscev in so jeklena rezila ostro sekala ros- ne trave, dandanes hrumijo mo- torne kosilnice. Zdaj že takšne, da jih z nekaj vajenimi gibi spremi- njajo v trosilke, obračalke, zgrab- Ijevalke in kaj vse takega še zmo- rejo. Srednje vešč in priden kmeč- ki par zmore opraviti toliko kot svoje dni vsaj ducat koscev in grabljic. Kjer pa premorejo še na- kladalko in imajo prevetrovalnik, se še za vreme ne sekira j o preveč, a puhalnik tudi odtehta vsaj troje ljudi. Sodobno siliranje ves posto- pek še skrajša. Časi so se tako zaobrnili, da bi bili grunti brez tega v pušči, saj tudi ljudi ni. Po- žrla jih je fabrika... No, ni ravno tako preprosto, kot je bilo povedano, res pa je, da je vse to posodabljanje zanesljivo odpravilo šege, ki so svoje dni spremljale košnjo, sušilo in spra- vilo. Ker jo je bilo treba ob pra- vem času in kar se da hitro opra- viti, je košnja nekoč terjala sosed- sko pomoč in »tavrharje«, kot so najetim delavcem rekli. Čeprav se je vsem tudi zastran vremena mu- dilo, jih je lažje dobil tisti, kjer so »onajem« bolje stregli in kjer so med težkim delom smeli tudi mal- ce ponoreli, se šaliti in ušpičiti kakšno burko. Priložnosti za kaj takega, kjer so predvsem mladi skupaj, je veliko. Med kosce ni bil vabljen sleher- ni motovilež dveh levih rok in z bulo pod pazduhami. Tudi ko- čarski mladci so doma na zaplati travnika vadili, da bi bili kos opravilu. Ko se je takole po deset koscev v modrikastem jutranjem svitu zbralo, marsikateri od skrbi ni skrnil iz zelenke, ki je zakrožila pred odhodom na senožet. Ko so prišli tja in se razporedili v vrsto, je vrag pobral šalo. Prvi je vstopil gospodar, ki mu je bilo do tega, da je bila košnja dobro in hitro opravljena, zato je uravnaval ri- tem, ki ni smel biti zaletav niti obotavljiv. Zdržati je bilo treba pet, šest ur, dokler sonce ni osuši- lo rose, pa se trava ni več rada rezala, a tudi potlej še ni bil čas za poležavanje v senci. Dobra in izenačena skupina je zdržala ritem do konca. Za »prva- kom« je po kakšnih desetih kora- kih in zamahih vstopil drugi, po- tem tretji, in tako vsi do posled- njega. Sprva so bile kose še »stru- pene« in jih niso tako pogosto brusili. A so tudi to opravili enot- no. Vstopili so se, postavili kose pokonci, se sklonili po šop trave, obrisali rezilo in mimogrede z nadlaktjem rokava še potno čelo in čiba, čoha, čiha, čoha nabrusili jeklena rezila. Tankoslušni so zaznali začetnike po zvenu kova- nih »pohork«. Enako topo so zve- nele, ker niso dvigovali prstov od platišča, da bi mogli brusiti v dol- gih potegih po obeh straneh. Po- tem pa spet všššiiic, všššiiic, vššši- iic in korak po korak do nasled- njega brušenja, do konca redi in do konca košnje. Tu in tam kak vrisk kot izziv sosedovim koscem. Sem ter tja kak kosec manj, ki je šel na rob travnika sklepat rezilo, ki je zade- lo ob kamen. Kak zajec je skočil iz ležišča, kakšna prepelica prhnila v varno razdaljo in kak prerezan osijek za nekaj časa razgnal po moško ubrano vrsto... Kosci so se zleknili okoli pogr- njenega prta, na katerega je go- spodinja položila kosilo: skledo drhtečih zabeljenih žgancev in še drugo, polno podmetenega kislega zelja ali še slajše gobove juhe, si odrezali kruha in hlastno segli po žlicah. Kakor pri jelu, tako pri delu, zatrjuje ljudski rek Medtem so ženske raztrosile re- di, če so bile na debelo, ali pa obrnile. Samske, vsaj drznejše, so izbrancu okinčale klobuk s fajglč- kom in rožmarinom, ki so si ga nabrale v razporek rokavcev. To je bilo pomenljivo vabilo za nešte- to priložnosti, ki se bodo še ponu- dile in le teleban ga je zmogel pre- zreti." Možje so se vrnili h košnji, do- kler ni bila senožet obrita ali ko jih je sonce pregnalo do nasled- njega jutra. Ovela trava, ko en- krat rosa izpari, se ne reže rada. Zato so tisti, ki niso šli po drugih opravkih, ostali pri grabljicah in pomagali obračati, kajti ljudski rek ve povedati, da se trava naj- bolje na grabi j ah suši zato, več- krat ko so obmili,zanesljiveje je bila krma do večera za spravilo. Ko pa je gospodinja pobrala jerbas in šla domov, kjer jo je ča- kala kuha za povečano število jedcev, so bili mlajši še bolj sproš- čeni. Pritisnila je vročina, svoje je dodal jabolčnik, čeprav so ga red- čili z bistro studenčnico, ki jo je vedno znova prinašal kak pobič ali deklic. Tako so se nabirali pod lasišči omamni hlapi, korajža je nabuhnila, jezikavost izzivala skoraj tako kot od potu oprijeti životki godnic, pa se je moralo zgoditi, kar se je zgoditi imelo. Najdrznejši je oprezal za »na piko vzeto« žrtvijo, in, ko se se na vrhu hriba ozirali po košenini navzdol, je planil... Planil, zgrabil dekle čez lakti, jo prižel nase, dvignil, spodnesel kot snop in se zatulčal ž njo po bregu navzdol, da je prevela trava kar frčala okoli njiju. Spremljal ju je vrisk, krohot, muzanje starejših tet in boter, ki jih je zaskominalo po mladih letih. To je bila prilož- nost in spodbuda, da so prvemu slediU še drugi pari. Otepati se, bi bilo nespametno, samo bunk in modric bi se nabrali. Verjamete ali pa ne. SUšal sem pripovedova- ti, da so se tako fantje, kot tudi »debičete« že tedne poprej kje v pritaji vadili za ta podvig. No, da so se dekleta hudovala, pretila fantom, se je pač spodobi- lo. Še pihanje bušk in odrgnin so si prislužila. Sonce je splezalo na vrh svoje poti, se začelo spuščati na stran svojega zatona, ko so jih prišli kli- cat k južini. Že misel, kaj vse do- brega jih čaka na mizi, jim je zbu- dila tek. A so stopali počasi, da se je platno na njih osušilo, se pri vodnjaku ali studencu še osvežili, da bi jim v hiši ali v senci košate- ga drevesa šlo še bolj v slast. A pogosto se je zgodilo, da še sedli niso. Opoldanska vročina je prignala sparino, sparina grozeče oblake. Hitreje, kot bi pojedli ju- ho, se je stemnilo, zasvetilo... Z jedjo ni bilo nič. Vse kar miga in gre, je teklo spravljat v plaste, če je bil čas, nalagat na vozove. Kot v zasmeh burklam, ki jih je stara teta vrgla navzkriž na trato, da bi odčarala »čarovničino« uj- mo, je nebo drhtelo in se zlilo. Kljub telovski priprošnji: tre- ska in vsega hudega, reši nas... Foto: EDI MASNEC Ponekod kosilnice še ne morejo zamenjati pridnih rok koscev. Prizor iz Loške gore nad Zrečami. Šege ob košnji v okolici Laškega. Hlapci so koš še dodatno obremenili. Št. 23 - 9. junij 1994 22 ODMEVI Podivjani voznilci v Lašicam v 20. številki NT, dne 19.5.1994 je bilo v rubriki Pi- sma bralcev objavljeno pismo z naslovom Podivjani vozniki v Laškem s podpisom A.V. Laško. Ker se je pojavilo veliko na- migovanj in trditev, da sem pi- sec članka, izjavljam, da nisem avtor omenjenega pisma, ki si- cer objektivno opisuje promet- ni nered v Laškem. Dodal bi še, da je skrajni čas za ureditev oziroma določitev parkirnih prostorov za tovor- na vozila, ki zasedajo praktič- no vse primerne in neprimerne površine v Laškem. ANTON VELIKONJA, Laško j SMO I Spoštovani gospod minister za zdravstvo! Minilo je leto dni, odkar ste, gospod minister, nam zdravni- kom in vodstvu lokalne vlade obljubili, da se ponovno sreča- mo in dorečemo perspektivo naše bolnišnice. Kljub oblju- bam in dopisom do srečanja ni prišlo. Že napovedano ste ne- argumentirano odložili. Sprenevedanja, da ministr- stvo ne namerava ukiniti bol- nišnice, imamo dovolj. Kaj ste napravili, da bi v zadnjih letih dobili ustrezne normative, ki bi nas izvajalce izenačili v startu? Priznane cene storitev, ki so vzrok izgube v letu 1992, so v naši bolnišnici tudi do 45,6 odstotkov nižje kot v ostalih bolnišnicah. Res je, ukinila ali uničila nas bo zavarovalnica, vendar z vašo tiho pomočjo, saj niste pripravili mreže, ne meril, ne standardov, ki pa bi jih kot minister morali že zdavnaj. Recept sežanske bolnišnice za Topolšico ni sprejemljiv. Takemu načinu smo se argu- mentirano zoperstavili že leta 1983. Pulmologija je del inter- ne medicine, torej rabi poleg specifične pljučne diagnostike tudi širšo intemistično diag- nostično podporo. Do leta 2000 predvidevate v RS 590 postelj za pulmologi- jo. Od vseh strok je predvideno zmanjše .anje največje (21 od- stotno), nekatere stroke pa v celoti ohranjajo kapacitete. Na osnovi epidemioloških po- datkov je narejen plan? Število pljučnih bolezni vr- sto let v Sloveniji nenehno na- rašča, predvsem število težjih »nespecifičnih« obolenj, ki zahtevajo obvezno hospitali- zacijo zaradi dodatnega zdravljenje s kisikom. V bol- nišnici imamo 80 priključkov za kisik, ki so stalno zasedeni, pogosto pa jih celo primanj- kuje. Na osnovi naših in evrop- skih trendov je pričakovati, da bo v naslednjih letih število novoodkritih bolnikov z aktiv- no pljučno tuberkolozo rahlo v upadanju, vendar bo še ved- no pomemben delež pljučne patologije, ki zahteva ustrezno zdravljenje v bolnišnici. Statistika odpuščenih bol- nikov v slovenskih bolnišnicah kaže, da je v strukturi bolni- kov na nekaterih ostalih od- delkih kar 5-10 odstotkov bol- nikov s pljučnimi boleznimi, kar pomeni, da danes v Slove- niji koristimo približno 1000 postelj za zdravljenje primar- no pljučnih bolnikov, načrtu- jemo pa jih skoraj polovico manj. Republiška strokovna komi- sija za pulmologij[0 iiC na zad- nji se]i sprejela sklep, da se ohrani pljučni oddelek s 120 posteljami v Topolšici, dokler se ne ustvarijo enaki ali boljši pogoji v regionalni bolnišnici. Ta organ tudi sicer ni sprejel ponujenih predlogov glede re- organizacije pulmološke služ- be, omenjenega posteljnega normativa (0,29 na 1000) pa ni v zapisnikih tega strokovnega organa. Od kod torej drugačna sta- lišča prof. Kebra in prof. Šor- lija v dopisu predsednika zdravstvenega sveta in stališče ZZZS, ki bo v letu 1994 ravnal v skladu s temi opredelitvami? Se mar lahko stroka v inte- resu politike še vedno znova in znova zlorablja? 26.5.1994 smo predstavniki celjske, slovenjegraške in naše bolnišnice jasno in soglasno sklenili, da podpiramo razvoj bolnišnice v Topolšici v smislu regionalne pljučne ustanove z internim oddelkom za lokal- ne potrebe in za potrebe pul- mologije. Stališče je enako opredelitvam pulmologov celj- sko - ravenske regije. Kako je lahko stališče Zdravstvenega sveta (dopis prof. Lokarja 6.4.1994 bistveno drugačno od stališča »stroke« in izvajalcev te stroke v naši širši regiji? Prosimo vas, gospod mini- ster, da si vendarle vzamete čas in na napovedanem obisku v Topolšici ta mesec jasno in argumentirano odgovorite na odprta vprašanja. Zdravniki bolnišnice Topolšica Zaicaj preganjajo mojega moža, Esada Čeliajiča? Spoštovano uredništvo, do zdaj ste večkrat pisali o mojem možu, očetu najinih sedmih mladoletnih otrok. Izjave, ki ste jih dobivali, da je goljuf, so ena velika gnusna laž. Zdaj mislim, da je že čas, da napiše- te pravo resnico o mojem mo- žu, Esadu Čehajiču. Posamez- niki so ga začeli preganjati le- ta 1985, ko je kupil staro podr- tijo, sramoto Celja v Gosposki ulici 20. Takrat posamezni- kom ni ustrezalo, da je to kupil Bosanec. Hišo je porušil, nato na novo zgradil in odprl go- stinski lokal Vegas. Zopet so ga začeli preganjati in pisati po časopisu, da je objekt črna gradnja, kar sploh ni res, ker ima poslovni objekt lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Ko je mož začel delati s firmo Esa- com, se je nanj spravila polici- ja, da ga uniči. Je vzoren oče najinih sed- mih otrok, celo življenje je ga- ral na Hrvaškem, da bi za njih kaj ustvaril. Vse, kar je zaslu- žil na Hrvaškem, je prinesel v našo »demokratično« Slove- nijo in tu vse vložil. A to ni bilo malo denarja. Ko bi bilo takšnih ljudi v Sloveniji samo 2 odstotka, bi Slovenija bila Amerika. Mož si ni izmislil neplačeva- nje račimov, ko rok zapade, to je problem v celi državi. Nje- mu so dolžni 16 milijonov to- larjev, kar je več kot je dolžan, zaradi česar ni mogel pravo- časno poravnati svojih obvez- nosti. Zaradi tega se ne more pisa- ti, da je goljuf. Goljufi so vsi tisti, ki so blago kupovali pri možu in ga niso plačali, in so dali denar v žep. Mož, Esad Č., me je prvi dan agresije JLA na Slovenijo pustil doma s sedmi- mi otroki in odšel na občino Celje, kjer se je prijavil kot prostovoljec za obrambo Slo- venije. Sedaj, ko dobro vem, da se proti njemu vodi montiran proces od strani policije, a mo- goče tudi koga drugega, se sprašujem, za kakšno državo smo se borili, ko je manj de- mokracije kot v bivši Jugosla- viji, a več afer in montiranih ovadb. Ta naša Slovenija ni sposobna ali pa noče pravih lopovov in goljufov, ki so oro- pali to našo državo in podjetja za težke milijone mark in jih odnesli ven iz Slovenije, že en- krat privesti pred sodišče. Ljudi, kot je moj mož Esad Če- hajič, ki je prinesel denar v Slovenijo, pa zapiramo z montiranim komunističnim procesom, da se popolnoma uničijo. Če se bo to še nadaljevalo, bom prisiljena s svojimi sed- mimi otroki oditi pred sloven- ski parlament, poklicati vse tuje novinarje, akreditirane v naši Sloveniji in povedati, kakšno demokracijo imamo. BLANKA GODEC-ČEHAJIČ, Celje. Aii se zgodovina (žal) ponavija? Prejšnji petek (3.6.1994) so se zbrale teharske sirote (otro- ci pomorjenih teharskih žrtev v času od maja do konca avgu- sta 1945). V sklopu tega sreča- nja so si udeleženci ogledali tudi teharska grobišča. Ven- dar pa je nekaj udeležencev te- ga srečanja doživelo zelo ne- prijeten dogodek. Uslužbenec (paznik cinkarniške deponije) jim je na vsak način želel pre- povedati ogled vodne pregra- de, kjer leži večina pomorjenih žrtev. Ogrado so si ogledali v skupini in se tam niso zadr- ževali dlje časa. Paznik, ki se ni hotel predstaviti, je začel groziti s policijo (ki jo je tudi poklical) in celo z orožjem. Vse to je počel v polomljeni slo- venščini z balkanskim nagla- som. To njegovo obnašanje se je stopnjevalo, začel je popiso- vati registrske tablice vseh av- tomobilov in se skliceval na vodstvo celjske Cinkarne? Kasneje je prišla patrulja celjske policije in v zelo ko- rektnem postopku umirila uslužbenca ter po krajšem ogledu zaključila, da ogled ni sporen, medtem pa je že pripe- ljal avtobus z glavnino udele- žencev srečanja. Spodaj pod- pisani sem se na mestu dogaja- nja nahajal kot dopisnik časo- pisa Slovenec z namenom po- ročanja o tem že prej najavlje- nem srečanju. Dejstvo je, da so se srečanja udeležili ljudje iz drugih krajev Slovenije in tudi iz tujine, zato je takšen dogo- dek lahko zelo neprijeten za njih in bodo o tem prav gotovo zelo negativno sodili v svojih domačih okoljih. Prav gotovo pa tudi takšno neprimerno ob- našanje (grožnja z orožjem je precendens!) uslužbenca celj- ske Cinkarne meče slabo luč predvsem v prvi vrsti na celo- ten kolektiv in vodstvo tega celjskega podjetja. Prav tako pa je s takšnim obnašanjem nekega posameznika, ki ga zmore umiriti šele policija, prizadejan ugled tudi Tehar- jam in navsezadnje tudi mestu Celje. Vsled tega pričakujem, da bodo vodilni delavci celjske Cinkarne ukrenili vse ustrezne postopke v zvezi s tem usluž- bencem in da se takšni dogod- ki na Teharjah ne bodo več ponavljali v prihodnosti. GREGOR URANIČ, celjski dopisnik Slovenca Pomanjifijive informacije Za Dan upora je bila na Bu- kovi ci proslava, ki sta jo dobro pokrila novinarja Tone Vrabl in Janez Vedenik. Z njune strani je bilo vse najboljše. Po- manjkljive pa so bile obletni- ce, ki jih planinci, predvsem žalski, letos slavijo. Letos na- mreč poteče natančno 95 let, odkar so člani žalskega odseka savinjske podružnice SPD od- prli planinsko postojanko na Mrzlici, ki so jo poimenovali po velikem narodnjaku iz Žal- ca Janezu Hausenbichlerju, žalskem posestniku, gostilni- čarju, županu in zagovorniku slovenskih organizacij v Žal- cu. Njemu gre zasluga tudi za Prvo slovensko požarno hram- bo, slovensko čitalnico in še kaj. Brez dvoma gre zasluga tudi nekdanjemu učitelju Fra- nu Kocbeku, ki je prišel učite- Ijevat iz Mozirja v Celje. Sicer si planinstvo v Žalcu tudi pripisuje Turistično dru- štvo, ki letos slavi 100 letnico delovanja v okviru tedanjega Olepševalnega društva. To je zapisal tudi v V. Savinjskem zborniku pokojni tajnik Turi- stičnega društva Konrad Zaje na strani 268, kjer piše, da je žalski odsek celjske podružni- ce SPD imel nalogo vzdrževati Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici (1119 m). Tudi Srečko Meh v tistem zborniku na stra- ni 270 omenja planinski odsek. Naj omenimo še to, da so žal- ski planinci sklenili postaviti kočo na Mrzlici, ker na teda- njem območju ni bilo nobene planinske postojanke in je ta bila prva v vrhovih okrog Spodnje Savinjske doline. De- nar za zemljišče so zbrali s prostovoljnimi prispevki, za gradnjo pa so ga pridobili s tombolo, ki so jo v ta namen organizirali. Žal je med grad- njo, ki je trajala nekaj let, umrl iniciator Hausenbichler, v zahvalo pa so jo po njemu poimenovali. Na ta dogodek so Žalčani še danes lahko po- nosni. Pozneje so kočo dali v upravljanje planincem iz Tr- bovelj, ki so mnogo bliže. Žal- čani pa so vsakoletno organi- zirali romanje na Mrzlico na binkoštni ponedeljek in je ta- krat trg praktično zamrl. To je trajalo vse do začetka druge svetovne vojne, po njej pa se je prebivalstvo Žalca bistveno spremenilo zato je tudi ta de- javnost zamrla. Koča je bila skupaj z novejšo, ki so jo pred vojno Trboveljčani postavili, je med vojno zgorela. Pred osemnajstimi leti pa je tedanjo vodstvo Planinskega društva Žalec sklenilo, da za Žalčane pohod ponovi. Cilj je postala Bukovica, kjer so leto dni postavili provizorij, ki leži v bližini sedanje postojanke. Kot skromen začetek je prera- sel danes v množično manife- stacijo na dan 27. aprila, ki so ga takrat izbrali. Tako lahko trdimo, da Žal- čani letos slavijo poleg že na proslavi omenjenih jubilejev še: petindevetdeset letnice prve planinske postojanke v Spod- nji Savinjski dolini in Zasav- ju; osemnajst letnico pohodov na Bukovico na Dan upora, 27. aprila; petnajsto obletnico zaključka organiziranega po- hoda po vrhovih nekdanje Ju- goslavije (44 udeležencev • iz raznih društev v organizaciji PD Žalec) ter vzpon na Olimp 2918 m in najvišji vrh Balkana Musalo 2926 m. Zadnja akcija je tudi prakti- čen začetek masovnih in orga- niziranih akcij planincev v žalski občini. Naj ne zveni neskromno, da sem o tem tudi napisal vse v VI. Savinjskem zborniku na strani 307 in 308, kot dokaz pa je objavljena tudi reprodukci- ja slike z otvoritve 29. sept. 1899, original pa je v moji po- sesti. Pri mnogih akcijah sem tudi sam sodeloval zato jih tu- di navajam. Ponosen sem, da so se mnoge stvari planinskih zanesenjakov obdržale vse do današnjih dni, dolžnost mlaj- ših pa je, da jih ne pozabijo. O vsem pa je prav tudi, da zve širša planinska javnost. IVAN JURHAR, Žalec Zaliteve ZLRP zahteva jamstvo RS za obveznice Slovenskega od- škodninskega sklada. Združe- nje je v ta namen zbralo Ž€ preko 6.000 podpisov držav- ljanov ter zahteve poslalo na ustrezne državne organe ž« pred dobrim letom in pol. Kei se zadeva ne premakne z mr- tve točke, bo ZLRP sprožile ustavni spor na Ustavnem so- dišču RS zaradi neenakoprav- nosti državljanov, ki dobijc premoženje vrnjeno v naravi in tistimi, ki bodo dobili tako- imenovane vrednostne papirje brez jamstva države. Gre tudi za neenakopravnost teh dr- žavljanov s tistimi, katerimi je bilo premoženje zaplenjeno in lahko dobijo škodo povrnjeno tudi v gotovini. ZLRP Slovenije zahteva po- spešitev vračanja kmetijskih zemljišč z uskladitvijo ustrez- nih stališč na Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo RS, na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS in na Ministrstvu za okolje in prostor oz. na Re- publiški geodetski upravi. V prvi vrsti pa smo mnenja, da je za realizacijo navedenega odgovorna Vlada RS. Upravičenci do vrnitve na- silno odvzetega premoženja zahtevamo razčiščenje nepra- vilnega tolmačenja 72. člena ZDEN s strani Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga je posredovalo Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za fi- nance. Ministrstvu za gospo- darske dejavnosti in službi Vlade RS. ZLRP Slovenije bo dalo po- budo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonito- sti na Ustavno sodišče, ker Stanovanjski zakon neposred- no posega v pravice, pravne interese in pravni položaj last- nikov stanovanjskih hiš. ZLRP bo postavilo predlog oz. zahtevo Vladi RS po delo- vanju medresorske komisije, ki ni bila razpuščena, a že dve leti ne deluje. ZLRP Slovenije poziva Vla- do RS, da upošteva sklep Dr- žavnega zbora o ustanovitvi Agencije za denacionalizacijo, v kateri bodo zastopani tudi predstavniki ZLRP Slovenije. ZLRP poziva Vlado RS naj vpliva na zavezance za vrača- nje podržavljenega premože- nja, da bi le-ti čimveč premo- ženja vračali v naravi in dose- gali sporazume s poravna- vami. ZLRP vztraja, da se striktno upošteva 85. in 44. člen ZDEN, po katerem je potrebno upo- števati stanje premoženja ob nacionalizaciji, ob vračanju pa sedanjo vrednost. ZLRP poziva Vlado RS ter njenega predsednika dr. Jane- za Drnovška, naj ne do volita spreminjanje Zakona o dena- cionalizaciji, ki je bil sprejet konec leta 1991 in po katerem je bilo doslej vrnjeno okrog 21 odstotkov odvzetega premo- ženja. Ob kakršnemkoli prestruk-- turiranju občinskih upravnih organov ZLRP zahteva, da Vlada prepreči spreminjanje sestava občinskih komisij za denacionalizacijo. ZLRP Slovenije, predsednik: FRANC IZGORŠEK ZAHVALE, POHVALE. Zalivaia slovensicega Rdečega Icriža Dokler utripa srce, nihče ne pomisli, da življenje spodbuja kri, ki se pretaka po naših te- lesih, žlahtna, rdeča tekočina, ki zaznamuje polnost življe- nja. In le človek lahko da kri človeku, ko jo potrebuje. Kdor je spoznal, kako dragocen vir življenja je kri, zanj in za mno- ge, neznane druge, je stopil na pot humanosti. V Sloveniji je v več kot štirih desetletjih organiziranega kr- vodajalstva stotisoče ljudi ne- sebično dokazalo, da se zave- dajo, kako pomembno za so- človeka v stiski je darovanje krvi. Rdeči križ Slovenije, ki pri- dobiva krvodajalce in organi- zira krvodajalske akcije, ugo- tavlja, da je v vseh teh letih, krvodajalstvo v Sloveniji pre- raslo v gibanje za ohranitev življenja in zdravja, več kot sto tisoč krvodajalcev na leto pa z dajanjem uresničuje ge- slo, da kri rešuje življenja. 4. junij, dan krvodajalcev, je dan zahvale vsem, ki so že po- darili delček sebe, pa tudi dan, ko drug drugemu lahko reče- mo: »Postani krvodajalec tudi ti.« Rdeči križ Slovenije izlet stranice šaljivcev v soboto in nedeljo, 28. in 29.5. je imela Stranka šaljiv- cev izlet v Poreč s turistično agencijo Dober dan. Rad bi se preko teh vrstic zahvalil za odlično organizacijo in vode- nje izleta. V teh dveh dneh smo lahko potniki resnično pozabi- li na svoje vsakdanje skrbi in težave. Prepričan sem, da ni nikjer na svetu tako vesele in razigrane stranke, ki jo bre- zhibno in zavzeto vodi naš predsednik Edi Masnec. Hvala tudi Simoni Brglez in Tonetu Vrablu za družbo in marsikatero koristno informa- cijo. Seveda je bilo naših 50 živ- ljenj prepuščenih na odgovor- nost našemu šoferju, ki nas je varno pripeljal do Poreča in nazaj. Nazadnje se še zahva- ljujem tudi svojim strankar- skim kolegicam in kolegom za vse prijetne trenutke, ki smo jih preživeli skupaj. AMADEJ JAZBEC, Žalec Št. 23 - 9. junij 1994 231 Št. 23 - 9. junij 1994 24 Jeseni novi Poio Nemški Volkswagen se pri- pravlja na jesensko predstavi- tev tretje generacije pola, še vedno in kljub vsem načrtom najmanjšega avtomobila pri hiši (na sliki). Polo bo po novem na voljo v tri- in petvratni karoserijski različici (doslej samo v karose- riji s tremi vrati) in s karose- rijskimi potezami, ki dokazu- jejo ter potrjujejo hišno oziro- ma Volkswagnovo poreklo. To bo torej še vedno kombi limu- zina, ki pa bo za 5,1 centime- tra krajša kot prej, pa za 8,4 centimetra širša in za 6,9 cen- timetra višja, medtem ko bo razdalja med kolesnima osema narasla za dobrih sedem centi- metrov. S tem se polo pridru- žuje sodobnim avtomobilom, ki so navzven manjši, znotraj pa prostornejši in udobnejši. Poleg tega so pri VW izboljšali tudi polovo aerodinamiko, kajti količnik zračnega upora je 0,32 (prej 0,36). Cene seveda še ne morejo biti znane, ve pa se, da bo motorjev precej, in sicer bo zmogel najšibkejši 45, najzmogljivejši pa 75 KM. Za sedaj pa je še nejasna usoda nekaterih drugih majhnih av- tomobilov pri VW. Concept I bodisi v običajni bodisi v ka- brioletski izvedenki je še ved- no le želja in načrt, čeprav so nekatere ankete pokazale, da bi šel kar dobro v prodajo. Chico, prav tako prototip, ki ga je nemška tovarna postavi- la na ogled že pred nekaj leti, je očitno pozabljen, in tako bo novi polo še nekaj časa ostal najmanjši v wolfsburškem družinskem krogu. Bentlev java le prototip? Za nekatere je bil bentley java (na sliki) izjemno veli- ko, ugodno in tudi zelo opaz- no presenečenje letošnjega avtomobilskega salona v Že- nevi. Gre za kupe oziroma ka- briolet, ki pa bi utegnil po- stati avtomobilska resnič- nost le ob izdatni pomoči partnerja izven Bentleya oziroma Rolls Roycea. Pri BMW, ki je bil prav v tistem času v ospredju zaradi sko- raj spektakulamega nakupa britanskega Roverja, so bili mnenja, da gre za vozilo, o katerem bi kazalo razmi- šljati. Avtomobil naj bi po- ganjal osemvaljnik z gibno prostornino 3,5-litra in tur- binskim polnilnikom (moč ni bila znana), kar naj bi pome- nilo, da bi avtomobil postre- gel s prepričljivimi voznimi in drugimi lastnostmi. Javo so pred nedavnim predstavi- li tudi v razstavnem salonu Rolls Roycea v Londonu in takoj sta se pojavila dva ku- pca, ki sta položila tudi ustrezen depozit. Toda vse to je premalo, da bi izjemno elegantni bentley java tudi v resnici in prav kmalu ozi- roma še pred letom 1997 pri- peljal na cesto. Bo moral drugi človelc VW za zapahe? Lani se je visoki poslo\'ni svet veliko ukvarjal z afero, ki je povzročila občutno poslab- šanje odnosov med nemškim Volksvvagnom in ameriškim General Motorsom oziroma nemškim Oplom kot sestavnim delom te ameriške avtomobil- ske korporacije. Ignacio Lopez, nekdaj eden najpomembnejših ljudi tako pri GM kot pri Oplu in človek, ki je bistveno pripomogel h konkurenčnosti Opla ter nji- hovih avtomobilov, je na hitro zamenjal stran in prestopil k Volksvvagnu. Nato se je zgo- dilo nekaj, kar se sicer ali vsaj navzven ne dogaja izjemno po- gosto: GM oziroma Opel je Lo- peza, sedaj drugega človeka Volkswagna, obtožil industrij- skega vohimstva in izdaje ne- katerih pomembnih načrtov. Stekla je preiskava, v kateri so ugotovili, da je Lopez v resnici iz ameriškega Detroita s seboj v nemški Wolfsburg odnesel nekaj pomembnih dokumen- tov, hkrati je preko luže zvabil še nekaj svojih sodelavcev. To- da to je bilo tudi vse. Sedaj pa Oplovi odvetniki zahtevajo, naj nemške oblasti izdajo za- pomi nalog za Lopeza, kajti, kot trdijo, obstaja nevarnost, da bi Lopez, po rodu sicer Španec oziroma Bask, pobeg- nil v Španijo. Zakaj naj bi se to zgodilo, niso povedali, skle- pali pa bi lahko, da so v zadevi Lopez prišli do nekaterih no- vih, dovolj pomembnih ugoto- vitev. Je pa znano, da je Opel prav zaradi Lopezovega odho- da spremenil nekatere načrte in to v sedanjih okoliščinah ni prav posebej preprosto. BMW + Rover: načrti do leta 1999 S tem, ko je BMW letos ku- pil večinski delež v britan- skem Roverju (20 odstotkov delnic je še vedno v rokah ja- ponske Honde, ki je z Rover- jem sodelovala skoraj 14 let in je bistveno pripomogla k bolj- šemu poslovnemu počutju te britanske avtomobilske hiše), je nastal eden manjših avto- mobilskih koncernov. Po sedanjih napovedih, ki pa morajo upoštevati negotov položaj na evropskih avtomo- bilskih trgih, naj bi obe tovar- ni, torej Rover in BMW, letos izdelali približno 1,1 milijona avtomobilov. Ali se bo to tudi uresničilo, je še nejasno, bolj ali manj pa je jasno, kaj naj bi v tovarni delali v naslednjih letih. Tako bo v začetku pri- hodnjega leta luč dneva ugle- dal BMW touring (karavan) serije 3. S tem bo ponudba skoraj popolna, kajti limuzini, kupeju in kabrioletu se bo ta- ko pridružil še touring, morda pa bo tik pred koncem leta na ogled tudi mali roadster. Sled- nji naj bi nastajal v tovarni, ki jo BMrW gradi v Južni Karoli- ni, s tem avtomobilom pa bo konkuriral mercedesu SLK, ki ga je Mercedes Benz kot proto- tip predstavil na letošnjem to- rinskem avtomobilskem salo- nu. Leta 1996 bo zapeljal na cesto povsem novi avtomobil serije 5, kmalu pa se mu bo pridružila še karavanska (to- uring) izvedenka in športnik z oznako M5. Leta 1997 bodo povsem obnovili sedanjo serijo 3, leto kasneje pa bo na cesto zapeljal kupe serije 5. Pri Ro- verju, torej drugi polovici kon- cema, bodo prihodnje leto po- nudili MG roadster, poleg tega bo na voljo novi rover 400. Prej kot v letu dni, pa vendar že 1996, bo na voljo novi rover 200, leta 1997 pa naj bi se rodil novi mini. S takšnimi avtomo- bili imajo pri Roverju veliko izkušenj in zato se utegne zgo- dovina izjemno uspešnega mi- nija austin ponoviti. Leta 1998 pa si bodo omislili temeljito prenovo sedanjega modela 800. Po splošnem mnenju si Rover in BMW na evropskih trgih ne bosta prav pretirano konkurirala, pri čemer bo BMW pripomogel tudi k temu, da se bo Rover še bolj uveljavil s svojim programom terenskih vozil. Na sliki: novi BMW 5,, Escort RS cosvvorth letnik 94 Fordov escort RS cosvvorth (na sliki) se je na ti^, pred- vsem pa na tekmovanjih za svetovno rally prvenstvo, po- javil šele januarja 1993. Vse od tedaj je tako rekoč v samem vrhu, kajti doslej so s tem av- tomobilom osvojili že 50 ra- zličnih zmag, pr\'o mesto jim je pripadlo tudi na letošnjem rallyju Monte Carlo ipd. In escort RS cosvvorth je se- veda avtomobil, ki je na voljo tudi v običajni izvedenki, torej za tiste, ki se radi vozijo hitre- je. Letos je avtomobil doživel nekaj sprememb, ki bodo - ta- ko pravijo pri Fordu - pripo- mogle k nekaj večji kultivira- nosti tega avtomobila. Bistve- no je tisto, kar je novo pod motornim pokrovom. Turbin- ski polnilnik garett T35 so za- menjali z manjšim T25. Posle- dica? Avto ima več moči in je bolj odziven na voznikove ukaze tudi pri nižjih motornih vrtljajih, poleg tega pa najviš- jo hitrost (225 km/h) dosega veliko prej. Hkrati se je neko- liko zmanjšala tudi poraba (tako tovarna), elastičnost je večja, kajti v četrti prestav potrebuje za pospešek od 51 do 90 km/h vsega 9,4 sekunde Hkrati motorni agregat (2,0 litra, 167 kW/227 KM) doseži svojo največjo moč pri 5.750 il ne pri 6.250 vrtljajih kot pre Navzven je ford escort RS cos worth lahko tudi nekoliki drugačen, kajti na zadku n nujno le izjenmo velik in videi spojler, namestili so ga na po lo-ov prtljažnika. Vozne last nosti zaradi tega niso nič slab še, kajti serijsko je avtomob oprenvljen tudi s stalnim štir kolesnim pogonom z osredj njim diferencialom in viskoz- no sklopko, ki deli motomt moč v razmerju 66 proti 34 n< zadnji oziroma prednji kolesn par. Notranjost cestnega dir kalnika ni doživela bistveni! sprememb, si pa lahko kupe( omisli tudi v usnje oblečent recaro sedeže, kUmatsko na- pravo, doplača še za zračne varnostno blazino na sopotni- kovi strani ipd. Skratka, z le- tošnjimi spremembami je ford escort RS cosworth postal ne^ kaj bolj običajen, bolj upora- ben, ne pa tudi krotek. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Št. 23 - 9. junij 1994 25 Najboljši medijski doseg na Štajerskem Pomlajen poslušalski avaitorU Radia Celle le rezultat boliše slišnosti In poslušanosti Inštitut za raziskovanje me- dijev je prejšnji četrtek na no- vinarski konferenci v Ljublja- ni predstavil rezultate april- skega projekta Mediane - bra- nost, gledanost, poslušanost. Po teh rezultatih sta se na iz- jemno ugodna mesta na medij- skem tržišču in v omenjeni ra- ziskavi uvrstila oba naša hišna medija - Radio Celje in Novi tednik. Radio Celje se je v Mediani- ni raziskavi po medijskem do- segu znašel na prvem mestu na Štajerskem, upoštevaje vse lo- kalne in regionalne radijske postaje, ter na drugem mestu v isti družbi v državi Sloveniji. Višji odstotek medijskega do- sega od našega je dosegel samo še Radio Murski val, enakega pa Radio Studio D iz Novega mesta. Obe radijski postaji de- lujeta tudi na specifičnem, do nedavnega še konkurenčno »nedolžnem« sklenjenem geo- grafskem območju, medtem ko je radijski eter nad nami iz- jemno gost, s konkurenco pa imamo opraviti že dlje časa in to na izrazit način. Zato smo toliko bolj veseli dobrih rezultatov v Mediani, ne glede na vse dobronamerne in manj dobronamerne pomi- sleke o objektivnosti in rela- tivnosti podatkov in rezulta- tov. Nedvonmo bo v vse ostrej- ši tržni medijski konkurenci težko obdržati takšen rezultat v jesenski Mediani in prihod- nje leto spet v pomladanski, kajti nesporno je, da bo gosto- ta radijskih medijev v odnosu do enakega števila poslušalcev — medijskega tržišča, vse večja; borba za oglaševalski in eko- nomsko propagandni kolač bo vse trša. Že v prejšnjem NT smo po- udarili, da svoje dobre rezul- tate naslanjamo na nekaj na- slednjih okoliščin: na pridobi- tev nove frekvence 95,1 MHz z oddaj niške točke Boč — torej gre za večjo slišnost; na stalno in intenzivno iskanje takšne radijske podobe in ponudbe, ki bo kar najbolje zadovolje- vala poslušalce in oglaševalce, torej kupce radijskega progra- ma, zlasti njegovega oglaše- valskega in propagandnega časa: na bolj korektno vzorče- nje in daljše zbiranje podatkov - skratka, na objektivne j še re- zultate raziskave. Čeprav v medijskem razi- skovanju ni nič dokončnega, povrhu pa mediji na sloven- skem trgu prehitevajo razisko- valni, tudi Medianin ritem, pa se uporabniki, ki jim je osnova regionalno oglaševanje, bolj lahko naslonijo na podatke iz aprilske raziskave Mediane. Med zanimivimi podatki, ki so še posebej v prid Radiu Ce- lje, lahko naštejemo še nasled- nje: med vsemi lokalnimi in regionalnimi radijskimi posta- jami, upoštevaje tudi nove ko- mercialne postaje, se lahko pristno naslonimo na zvestobo svojih poslušalcev, saj v razi- skavi dosegamo največji od- stotek v sedemdnevni, teden- ski poslušanosti. Največ poslušalcev Radia Celje obsega štiri starostne ka- tegorije od 20. do 50. leta, še največ pa v dveh kategorijah od 25. do 39. leta. Podatki to- rej kažejo, da se nam je poslu- šalski avditorij pomladil. Prednačijo na splošno mlajše družine, glede življenjskega sloga pa tisti, ki jih lahko oz- načimo z modernim tipom. Če k radijskim rezultatom dodamo še največji porast po Mediani ugotovljene bralnosti pri tiskanih medijih - tednikih pri našem »bratrancu« Novem tedniku, potem smo lahko v hiši NT&RC resnično zelo zadovoljni z rezultati naše po- slovne orientacije, ki jo je Me- dianina raziskava tudi potr- dila. MITJA UMNIK POSLUŠANOST RADIA CELJE RADIJSKI SPORED od 9.6. do 15. junija RADIO CELJE četrtek, 9.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek pro- grama Petek, 10.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas- bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa Sobota, 11.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 10.30 V modnem vrtincu, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 13.05 Napo- vednik, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00^ Večerni športno-zabavni program: 24.00 Zaključek programa. ! Nedelja, 12.6.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verskaj oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljskil gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),] 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, j 16.15 Nedeljsko športno popoldne: Publikum-Rudar, prenos, 18.30 Čestitke in pozdravi-2.del, 20.00/21.00 Zaključek programa Ponedeljek, 13.64 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranjaj kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek programa Torek, 14.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj- nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 15.6.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika RS,5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro- čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domače glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz stereo. i ......I " Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo; Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel Vodja tehnike: Bojan Pišek Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-43L fax: 441-032, Studio: 441-310. 441-510. Darilo NT&RC Lolzetu Slaku Na jubilejnem koncertu ob 30-letnici je Lojze Slak dobil vrsto priznanj za svoje dolgo- letno delo na področju prave domače glasbe. Voditelj prireditve v Can- karjevem domu v Ljubljani Vinko Šimek je med podelje- valci spominskih priznanj pr- vega napovedal predstavnika Novega tednika in Radia Celje Toneta Vrabla, ki se je pred polnim avditorijem zahvalil Slaku za vse njegove viže, mu zaželel zdravja in mu prenesel iskrene pozdrave številnih lju- biteljev njegove glasbe s Celj- skega. »Diamantna glasba Lojzeta Slaka in članov njegovega an- sambla ima močne korenine tudi na Celjskem,« je bil uvod- ni stavek v pozdravnem nago- voru, sledila pa je še izročitev darila, unikatne vaze, izdelane v Steklarni Rogaška Slatina z vgraviranim znakom NT&RC, imenom in priimkom slavljenca ter datumom. Posebnost odločitve hiše NT&RC je v tem, da je spo- minske vaze podarila tudi vsem članom ansambla Lojze- ta Slaka - Milanu Ferležu, To- netu Štritofu, Andreju Ber- gantu, Janezu Dolencu in Franciju Rebemiku. In še zanimivost! Pri televi- zijskem posnetku v oddaji Po domače minulo nedeljo po- poldne je bil edino nastop predstavnika NT&RC prika- zan v celoti, medtem ko je pri vseh drugih bilo vsaj nekaj »odrezanega«. Priznanje NT&RC za jubilej Slakovega ansambla je bilo sploh edino javno priznanje neke novinar- ske hiše. Prav nič čudno ne bo, če bo za pravi rojstni dan Radia Ce- lje 19. septembra prišel zaigrat kakšno poskočno prav ansam- bel Lojzeta Slaka. Četrtek, 9. junija, 13.10 Mali O Oddaja, ki je zagotovo med najbolj poslušanimi na Radiu Celje. Prava borza predmetov za različne predmete in vse brez denarja. Oddajo vodi Theo Bostič. Petek, 10. junija, 10.30 Petkove štengce V priljubljenih petkovih štengcah je nagrad vedno več, tistih ki bi radi v tekmovanju prišli do njih, pa sploh veliko. Oddajo vodi Kamilo Lorenci. Nedelja, 12. junija, 16.15 Nedeljsko športno popoldne: Publikum- Rudar, prenos Ob prenosu zadnjega kroga državnega nogometnega prvenstva med Publikumom in Rrudarjem, bo športno uredništvo v pogovorih s sogovorniki pripravilo tudi celovit pregled dogajanja v minuli nogometni sezoni. _........... ^ _ ... _ Janez PezelI - vodja službe državnega zbora za informiranje V oddaji Glasba je življenje vam bom predstavila novega gosta, Janeza Pezlja, vodjo službe državnega zbora za in- formiranje. Glede na to, da je Janez Pe- zelj zadolžen za informiranje, upam, da bomo iz njega izbr- skali tudi informacije, ki zani- majo poslušalce naše oddaje - čimbolj glasbeno pobarvane, seveda. Poznamo več vrst zborov: moški, ženski, mešani, komor- ni, mladinski, državni... Vsi, razen slednjega, delujejo bolj ali manj uglašeno. Gospoda Pezlja bom pobarala o posluhu nasih poslancev, o glasbi, ki jo poslanci najraje poslušajo, morda celo izvajajo..., morda bomo odkrili skrivnost neu- branosti državnega zbora... Tudi nagradna igra ob 130- letnici Pivovarne Union se na- daljuje in lepo nagrajuje sode- lujoče. Ne pozabite, da vas v finalnem žrebanju, ki bo ko- nec avgusta, čaka super gor- sko kolo. Tedenski žreb pa je določil, da prejme ročno uro Jože Štimac iz Preddvora, po dve majici pa Marija Mežan iz Straže in Ivan Zorko iz Laške- ga. Čestitamo! SIMONA H.,0 KOPLAST, ekstruzija in konfekcija d.o.o., Slovenske Konjice, Tovarniška 2 Direktor podjetja objavlja prosto delovno mesto komercialist Pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri - aktivno znanje nemškega jezika - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 6 mesecev Pisne prijave z dokazili pošljite v roku osem (8) dni po objavi oglasa na naslov: KOPLAST, plastični izdelki d.o.o.. Tovarni- ška 2, 63210 Slovenske Konjice, kadrovski sektor. Dodatne informacije lahko dobite na telefon (063) 754-911, interna 215. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku petnajst (15) dni po odločitvi. Št. 23 - 9. junij 1994 26 Slak je napolnil Cankarjev dom Ansambel Lojzeta Slaka je ob jubileju, 30 letnici, dobil zeleno luč za nastop na velikem odru Gallusove dvorane v kul- turnem hramu Slovenije, Cankarjevem domu! In ker je na jubilejnem koncertu pred televizijskimi kamerami igral in pel v živo, je bil to dogodek, ki bo šel v zgo- dovino! Malokdo je verjel, da se bodo trmasti televizijci vdali in namesto play backa dovolili živo petje in igranje. Vse se je dobro končalo! Kako tudi ne, saj je Slak s svojimi člani Ferležem, Štritofom, Bergantom, Dolencem in Rebernikom pravi mojster svojega dela. Veliki avditorij je bil povsem poln (1300 poslušalcev iz vse Slovenije in tuji- ne), dobro pa je bila obiskana tudi popol- danska javna generalka (okoli 500 ljudi). Lepa scena z veliko hannoniko in mnogo prekrasnega cvetja Savinjskega gaja iz Mozirja so bili primemo okolje za doživ- ljanje pravega prazničnega večera tiste pesmi, ki se je slovenskemu človeku že zdavnaj spravila pod kožo. Zato tudi ni čudno, da se je že po prvih taktih pesmi Kadar pa mim' hiš'ce grem oglasil gro- mek aplavz in to se je kot valovanje mor- ja ponavljalo vse do končnega triumfa! Tako kot je že v navadi tudi pri tej pripravi jubilejnega koncerta ni šlo vse gladko. Zapleti so se tudi v ansamblu, ki menda ni tako homogen, kot to kaže na odru. Vendar so se vse strasti tik pred pričetkom le pomirile in vse je potekalo kot v najlepše pripravljeni predstavi. Vinko Šimek, ki je vodil jubilejni kon- cert, je za uvod prebral telegram pred- sednika Milana Kučana ter omenil tele- grama RTV Slovenija z Mitom Trefaltom in Slavka Avsenika, nekje sredi koncerta pa je začel predstavljati tiste, ki so se Lojzeta Slaka in njegovih članov spom- nili s spominskimi darili. Prvi je imel čast čestitati velikemu jubilantu NT&RC (edini medijski predstavnik Slovenije!). Branko Poličar, direktor Melodije Mengeš, je Slaku izročil pozlačeno har- moniko, ki so jo izdelali prav za njegov jubilej. »Melodija se je razvijala s Slako- vimi uspehi,« je povedal Poličar in dodal, da je zadnja tri leta Slak na vseh plaka- tih s harmoniko narejeno v Melodiji, kar je za njih veliko priznanje. Sicer pa je Melodija s svojimi strokovnjaki za jubi- lejni koncert izdelala tri harmonike. V imenu založbe Obzorja (v njenem sklopu je tudi Helidon) je Slaku čestital France Filipič: »Slak je doslej osvojil dvanajst zlatih plošč, leta 1986 je dobi] platinasto ploščo za milijon prodanih plošč, letos pa kot prvi Slovenec di- amantno za tri milijone prodanih različ- nih nosilcev zvoka.« Sicer pa je Slak prvo malo ploščo izdal pri RTB leta 1964 z naslovom Domači vasici, zadnji nosilec zvoka pa je izšel oh jubileju pri njegovem stalnem založniku Helidonu Diamantnih 30 (dve kaseti in dva CD z uspešnicami). Po slavnostnem koncertu je založba He- lidon pripravila sprejem, kjer smo med drugim lahko videli ameriškega velepo- slanika v naši državi Alana VVendta z že- no (zaradi gostov iz Amerike in Kanade, med katerimi je bil tudi odlični harmoni- kar, ki je kot edini Slovenec dvakrat do- bil visoko priznanje grammyja Valter Ostanek), odličnega pevca Slovenskega in zdaj Ribniškega okteta Toneta Ko- zlevčarja, ljubljanskega župana Jožeta Strgarja, voditelja SLS Marjana Podob- nika z ženo, direktorja RTV Slovenija Žarka Petana, odličnega citrarja Miho Dovžana in še kdo bi se našel. Jubilej je pod streho, jubilejno leto pa še ostane in sprašujemo se, kako se bo končalo za ansambel Lojzeta Slaka? Pu- stimo ugibanja, dejstvo je, da se je an- sambel z mnogimi skladbami, ki so meh- ke kot dolenjski griči, že za vedno zapisal v zgodovino slovenske glasbe, ki jo imajo ljudje radi. Avsenik in Slak sta dve le- gendi, na kateri smo kot Slovenci lahko ponosni. TONE VRABL Sraifin samovšečen nastop Glasbena produkcija in za- ložništvo Sraka iz Novega me- sta, ki jo vodi ambiciozni Dra- go Vovk, nas je povabila v Ko- stanjevico na Krki, kjer smo lahko dobro uro in pol pod ne preveč košatim orehom in vre- lim soncem poslušali samoiz- poved omenjenega gospoda, ki je govoril o svoji založbi Sraki in njenem pomenu za sloven- sko glasbo. Lepo je, če ima kdo svoje delo in svoje izdelke rad ter jih ceni in hvali (kakšen trgovec bi sicer le bil!), a kar je preveč, je le preveč. Dobili smo vtis, da na Slovenskem v tej branži ni drugega kot Sraka in da je vse, kar je dobrega, nastalo v Sraki, tako na področju do- mače kot zabavne in druge glasbe ter seveda pravljic za otroke. Vprašanje je, če bi Drago Vovk s takšnimi bese- dami predstavljal svoj kolek- tiv tudi takrat, ko bi bili nav- zoči konkurenti, o katerih ima sicer izrazito slabo mnenje (zlasti o ZKP RTV Slovenija in Helidonu). Sraka je doslej izdala 107 različnih nosilcev zvoka, od tega 29 s področja narodno- zabavne glasbe, 8 s področja ljudske glasbe, 29 pop in ročk glasbe, štiri projekte s humor- jem, 12 kaset otroškega pro- grama in 27 laserskih plošč. Med slednjimi se najraje poh- valijo s tremi projekti Tomaža Pengova, New Swing Quarte- tom ob njegovem jubileju (25 let), Ireno Vrčkovnik, Alenko Godec, ansamblom Nagelj in še kom. Med zadnje uspehe štejejo izdajo Tonija Verderberja »Naši uspehi«, šopek najlepših Francija Lipičnika, Ivana Pre- šerna »Festival trobent«, Damjane Golavšek »Damjana in Ljubljana jazz selection«, mali festival Nedeljskih 60 in Cite Galič »^ita in citre«. Če- prav sta projekta povsem ne- komercialna, pa so v Sraki po- nosni na izdajo Bojana Drobe- ža »Odprto morje« in Blaža Jurjevčiča »Prvi dotik«, na ka- terem so posnetki tria, ki spremlja New Swing Quartet v živo. Prav gotovo je Sraka v zad- njih petih letih veliko naredila na področju promocije sloven- ske zabavne glasbe, vendar je - roko na srce - njen izbor av- torjev le še tako ozek, da ne pomeni večine, kot želi to go- spod Vovk prikazati. Ne na- zadnje kaže na skromnost tudi udeležba na srečanju pod ore- hom ob Žolnirjevi zidanici, kjer gre omeniti le tri četrtine New Swing Quarteta (Pestner, Petan, Kozlevčar) pa »sitnega« Tomaža Pengova, T. Verder- berja, P. Finka, malo Katjo Lesjak z očetom Marjanom (Bratje iz Oplotnice), T. Zlob- ka (ansambel Rom pom pom) in konec. Srakin nastop je bil sicer koristen in ga gre tudi pozdra- viti, vendar je ob Sraki v slo- venskem glasbenem prostoru še nekaj »ptičev«, ki znajo vsaj podobno peti, pa če to Vovk prizna ali ne. TONE VRABL Drago Vovk, glavni pri no- vomeški Sraki, bo poslal CD Cite Galič »Cita in citre« na petdeset evTopskih radijskih postaj. Brez dvoma bo to do- bra popularizacija glasbe iz državice v srcu E\Tope. V Vrtiljaku polk in valčkov Radia Celje bodo 13. junija predstavili festival v Vurberku ter brata Bojana in Andreja Zeme, 20. junija bodo na vrsti Šaleški fantje iz Velenja, 27. junija ansambel AS iz Cerkelj na Gorenjskem, 4. julija an- sambel Rom pom pom (njihova je uspešnica Hladen tuš), 11. julija ansambel Petra Finka in 18. julija ansambel Tonija Verderberja. Med Slakovim koncertom v Cankarjevem domu v Ljub- ljani smo srečali tudi Slavka Avsenika mlajšega, ki je izdal skrivnost, da njegov oče in stric pripravljata preseneče- nje. »Imata nov ansambel in delajo, delajo... Skri\'Tiostna pa sta kot otroka...« Kdo so člani, pa se je Slavko Avsenik ml. salonsko rešil skozi na- smeh: »Tega pa ne vem, imam premalo časa, da bi ju vprašal. In če ju \i)rašam, ne izvem nič.« Ali res? Septembra bo na Ptuju že 25. festival domače glasbe, na katerem je doslej nastopilo že 256 ansamblov, rekorder po udeležbi pa je brez dvoma an- sambel Francija Zemeta iz Vojnika, ki je nastopil že dva- indvajsetkrat. Najvišje priz- nanje, Zlatega Orfeja, je doslej dobilo 61 ansamblov, največ- krat pa Rupar iz Škofje Loke (6), Štajerskih 7 iz Slovenskih Konjic in Oglarji iz Cerkelj (po 5). Minuta z Otom Pestnerjem Oto Pestner je trenutno prav gotovo ne samo najboljši slo- venski pevec zabavne glasbe, ampak tudi najbolj iskan glas- benik. Aktivnim nastopom na festivalih se je odpovedal, bo pa še vedno pisal pesmi za druge. »Časa za pripravo na nastop na festivalu je premalo, polo- vičarsko pa se ne lotim nobe- nega dela. Sicer pa, bilo je do- volj. Zdaj pišem za druge, tako da se bom vseeno pojavil na Veseli jeseni v Mariboru, MMS in Zlati vrtnici v Portorožu in še kje,« je pogovor pričel Pestner. Več let si uspešno prepeval z Alpskim kvintetom. Ali si se za vedno poslovil od domače glasbe? Če kdo želi, mu napišem tu- di kaj domačega. Kaj z nestrpnostjo priča- kuješ? CD s koncerta v živo v Can- karjevem domu v Ljubljani skupaj z legendarnim Golden gate quartetom. Sicer pa vse naše »žive« nastope snemamo in bomo tudi to uporabili za predstavitev na nosilcu zvoka. Med načrti bi izdvojil... Prvič povem za javnost, da pripravljamo serijo plošč naj- bolj znanih slovenskih pevcev zabavne glasbe. To ne bo delo, opravljeno ad hoc ali površno, na pamet, ampak visoko stro- kovno, z vsemi potrebnimi po- datki. To bo nekakšna antolo- gija slovenske zabavne glasbe. Za začetek predvidevamo de- set plošč, tri naj bi izšle letos, na prvi bodo pesmi Ivanke Krašovec. Samo zabavne viže! In kar bo najpomembnejše, nič ne bomo spreminjali in lepšali, vse mora ostati tako, kot je bilo, čimbolj zvesto originalu. Pri takem projektu bi nam moralo pomagati tudi Ministr- stvo za kulturo, saj gre za ne- kaj več, gre za pomembno vejo naše celotne kulture. Oče Ota Pestnerja... Bolj je v letih, več dela. V soboto si pel v telovadnici Gaberja, nasproti doma... To je bilo prvič in vesel sem tega. Tudi zato, ker nisem imel daleč do postelje.« T. VRABL Danes šestič Marjanca Popularno glasbeno prireditev, katere oče je Vinko Ši- mek, Marjanco, bodo nocoj (v četrtek, 9. junija) pripravili že šestič! Tudi tokrat bo zanimiva prireditev v dvorani Tabor, ki s tem praznuje deset- letnico obstoja. Vinko Šimek je tudi za tokrat zbral elitno skupino nastopajočih iz različnih držav, prevladovali pa bodo seveda domači izvajalci, katerih večina se je v zaključni del uvrstila na predtekmovanjih oziroma glasovanjih. Nocojšnja Marjanca se bo začela ob 20. uri, nastopili pa bodo Grazer spielmannszug, balet SNG Maribor, Darko Kegl, Irena Vrčkovnik, Štajerskih 7, Primorski fantje, Alfi in njegovi muzikantje, Alksander Jež, Ivo Radin, Lucky Lips, Brendi, folklorna skupina Cirkovce, Natalija Donko in Goran Maric, Slovenski muzikantje, Grazer spitzbuam, Steirer buam, Dudek in Regica, Ptujski instrumentalni ansambel, New Swing Quartet, Oto Pestner, Oto Barič, Karavan's, Tony Shermann, Die Oststeirer, Voice Com- pany, Ivo Robič in Kern Buam (najstarejši ansambel na svetu). Prireditev bo vodil Vinko Šimek. TV Bo pravkar izdani single »Since I Don't Have You«, z LP-ja »Spaghetti Incident?«, califomijskih rockerjev GUN- S&ROSES, tudi njihov zad- nji? Po končani turneji, na ka- teri so promovirali prej ome- njeni album, so vse pogostejši nesporazumi med Axlom Ro- seom, Slashom in Gilbyem Clarkeom skupino pripeljali do skorajšnjega razpada. Pi- štolarji so dobro pripravljeni na »najhujše«, kitarista Slash in Clarke že imata pripravljen material za svoja prvenca, ba- sist Duff McKagan je maja iz- dal svoj prvi album, Axl pa namerava zaplavati v indu- strijsko-metalske vode, kjer še vedno kraljujejo Nine Inch Nails. THE BEASTIE BOYS so si po neverjetnem uspehu leta 1992 izdane plošče »Check Yo- ur Head«, številni nastopih in škandalih, z v začetku junija objavljenim četrtim albumom »111 Communications« utrdili pozicijo najpopularnejših be- lih raperjev. Prvi single »Get It Together« s te plošče že drvi proti vrhu ameriških lestvic, ponovno pa je začel izhajati tudi njihov časopis »Grand Royale«. KURT COBAIN je svoji ženi Courtney Love in hčerki Fran- cis Bean zapustil 1,2 mio do- larjev gotovine in premoženje, vTedno 750 000 dolarjev. V pravi poplavi raznih esejev, časopisnih člankov in celo filmski rekonstrukciji Kurto- vega samomora se je na trgo- vinskih policah znašla tudi pr- va biografija. Knjigo z naslo- vom »Never Fade Away: The Kurt Cobain Story« je napisal Dave Thompson. Po objavi Cobainovega poslovilnega pi- sma, v katerem je tudi citat iz pesmi »Rust Never Sleep« Ne- ila Vounga, se je ta odločil, da te skladbe ne bo nikoli več iz- vajal. Da se svetovno prvenstvo v nogometu že nevarno pribli- žuje, kaže tudi stanje na glas- benih lestvicah. V Ameriki se proti vrhu počasi, a vztrajno, prebija skladba Daryla Halla »Glory Glory Hallelujah«, na britanskih lestvicah malih plošč pa so trenutno prvi MANCHESTER UNITED FO- OTBALL SQUAD s komadom »Come On You Reds«. Na prvo mesto velikih plošč se je že pr- vi teden po izidu uvrstil album »I Say, I Say, I Say« elektro pop dua ERASURE (na shki), na lestvice pa se je vrnil tudi irski pevec Chris De Burgh s ploščo »This Way Up«. V organizaciji Cankarjevega doma se bo med 6. in 8. julijem v ljubljanskih Križankah od- vijal letošnji 35. jazz festival. V sredo, 6. julija, bo pod ime- nom Roots: A Salute To Adolphe Sax, ob spremljavi ri- tem sekcije, nastopil kvartet znanih jazz saksofonistov. Ve- čer bo zaključil DON BYRON s Kletzmer Orchestra. Dan kasneje bo ob 20. uri najprej zaigral trio kitarista MIKE STERNA, nato pa se obeta prava fiesta brasiliera z DJA- VANOM in njegovimi sprem- ljevalci GRUPO. Zadnji dan festivala, v petek, 8. julija, pa boste lahko po osmi uri zvečer spremljali odlično pevko TA- NIO MARIO, jazz festival pa se bo končal z newyorško la- tin-jazz zasedbo RAY BARET- TO & New World Špirit Orc- hestra. Ljubljanske Križanke so le- tos zasedene kot že dolgo ne. Jutri, v petek, 20.6., bo tam svoj najnovejši izdelek, album »Budenje«, promovirala naju- spešnejša hrvaška zasedba PARNI VAUAK. To je že tri- najsta studijska plošča te sku- pine, izšla pa je po treh letih studijskega premora. Na njej je deset skladb z ljubezensko tematiko, odlična produkcija in spevne melodije pa so ga- rancija za ponoven komercial- ni uspeh. Velenjski CHATEAU v stu- diu Dynamic pospešeno sne- majo material za četrti album. Na kaseti in CD plošči bo 11 skladb, med njimi bo tudi pri- redba pesmi skupine Styx »Boat On The River«, ki se bo v slovenski verziji imenovala »Mlin na Muri«. Producentski team, Toni Jurij in Zvone Kra- njec sta, po prvih informaci- jah, poskrbela za še nekoliko mehkejši in bolj komercialni zvok, kot smo ga vajeni pri Chateau. STANE ŠPEGEL Št. 23 - 9. junij 1994 271 Vrnitev Marijana Smodeta Pred 11. leti je bil v Ljublja- ni kot nadomestilo za Sloven- sko popevko Slovenski ročk 83, na katerem smo Čudcžniki nastopili s skladbo Boogie do- ma. Na tej prireditvi je sodelo- vala domala vsa slovenska pop smetana, kot komet z neba pa je takrat med nas priletel Ma- rijan Smodc. Preprost fant s kitaro je po sistemu »veni, vidi, vici« s skladbo »Se pomahal ni z ro- ko« vse postavil na stranski tir. To je bil začetek ene naj- bolj uspešnih karier kakšnega slovenskega glasbenega izva- jalca. Marijan je v naslednjih osmih letih med vsemi prodal največ kaset in plošč, dobro znana »Jožica, kje si bla,« pa je v nakladi 130 tisoč izvodov najbolje prodajana plošča vseh časov pri nas. Skladba je bila na ljubljanskem radiu ce- lo prepovedana, ker je Marijan v besedilu Jožico preveč meč- kal, sočasno pa je z istih valov Lačni Franc želel vsem mirno morje in prijeten kavs. Sicer pa je ta komisija na osrednjem radiu pri kriterijih izredno nepredvidljiva, kar občutimo na lastni koži skoraj vsi, ki delamo bolj komercial- no. Tudi Marijanu so se cesto dogajale stvari, ki se mu ne bi smele. Je že tako, da vesoljni Ljubljani nikakor ni šlo v ra- čun, da nek preprost Korošec brez njihovega »žegna« niza uspešnice, prejema zlate in platinaste plošče, ljudje pa ga nenasitno želijo poslušati. Ljubljanskim ljubljenčkom, kljub široki medijski podpori, to ne uspeva vedno. Seveda met, kakršen je uspel Marija- nu, odgovorne zelo boli, pa če- prav tega ne bodo nikoli priz- nali. Z Marijanom sva v teh letih, ko so nastajali hiti Ne odhajaj še, Belinda, Mrtva reka, Solze matere, Mala bela štručka. Stari muzikant... večkrat so- delovala. Bilo je nesporno, da je ljubljenec preprostih ljudi, takšnih, kakršen je tudi sam. Zadnji dve leti ga ni bilo sliša- ti, vendar sem vedel, da doma ureja svoj studio Rožmarin. Vedel sem tudi, da ureja vtise in da pripravlja izdajo kasete Zlate uspešnice. V teh dneh je kaseta pri njegovi založbi tudi izšla. Na njej so znane Marija- nove skladbe, opremljene z novimi aranžmaji, pa tudi produkcijsko so pesmi obdela- ne z novo, modernejšo digital- no tehniko. Začetna naklada je 15 tisoč izvodov, glede na izbor pa ni dvoma, da bo konč- na številka mnogo višja. Kase- ta je v celoti avtorsko delo, Marijan pa je sedaj popolnoma zadovoljen s svojim izdelkom. Ob vrnitvi na sceno ga je najprej čakalo lepo število promocijskih nastopov v obli- ki gostovanj v diskotekah, na koncertih in raznih plesiščih. Vse to bodo spremljali nastopi na televiziji in radijskih posta- jah ter še kup drugih obvez- nosti. Da Marijan resno misli z vr- nitvijo, dokazuje tudi nov pro- jekt, ki ga obljublja za jesen- ske mesece. Vsi, ki želijo, da bi njihovi gostje uživali ob njego- vih največjih uspešnicah, ga lahko pokličejo na telefonsko številko 0602 88-597. SLAVC L. KOVAČIČ Pop loto Pravilen vrstni red skladb je napovedala Dragica Re- beršak iz Celja in si s tem prislužila nagrado vredno 6000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbrala naša nagrajenka, lahko glasujete v sredo, 15.06., ob 18. uri. Za pravil- no napoved vam sponzor od- daje Pop loto, trgovina Oris MASH, podarja nagrado, vredno 3000 SIT. Kupone pošljite na dopisnicah na na- slov: Radio Celje, Prešerno- va 19, Celje. R^0T/7RNICA »Šrau! za riklauf« - leto pozneje To, da so crknili televizor- ji, ali pa so jih morda tik pred tem celo uspeli prodati, je najbolj razveseljiva in hkrati tudi edina vesela no- vica, ki si jo upam sporočiti v javnost iz bivšega mladin- skega kluba. Vse ostalo je podobno razsuti ladji duhov. Posledice prekomernih koli- čin brezbarvne, na dekaden- co še komaj spominjajoče objestnosti in samodrže so vidne na vsakem koraku, pa tudi v očeh stalno prisotnih kaj več kot smog človek tež- ko razbere. Žalostno, pa vendar tudi prekleto resnič- no se je zdelo vse skupaj, ko sem v soboto hlastal za kančkom optimizma v tistem nesrečnem petkastem pičko- dromu. Smrdi, nič ne boli! Pač, če pomisliš kaj lahko nastane, če mladini prodajaš alkohol, jih krmiš z instant muziko, po uporabi pa jih zbrcaš na ulico do naslednje- ga vikenda in žepnine. In sploh mi ni uspelo priti neobremenjen, temveč sem poleg malice v rokah privle- kel s sabo v duši še frustrira- joč predsodek, ki se je na plodnih tleh razbohotil kot slak na zapuščenem grobu. Pa vendar sem prišel z do- brim namenom, da si ogle- dam koncert modulirane Polske malce, njihov trinaj- sti to pomlad in zgodilo se je. Če pustim ob strani optimal- no znosnost (zelo blago reče- no) ozvočitve ansambla, ker si pač brez mikrofonov še pri tako velikih zvočnikih nimaš kaj pomagati, potem lahko pustim ob strani tudi vse ostalo, če tako hočete. Saj si lahko mislim kaj bi hoteli, ampak ne dam mira. Polska malca-je tudi v kvintetni za- sedbi ohranila enega svojih zaščitnih znakov, se pravi nadpovprečno uigranost in virtuoznost v obratih, saltah medvedkah in kitarskih za- pletkah. Spoznati gre kvali- tativen premik v harmonič- nem raziskovanju in ne več le v ritmiki, vendar tu o kakšni inovativnosti ver- jetno ne more biti govora. Vokal, kot peti inštrument v angleščini, je našel prostor le v refrenskih izbruhih, medtem ko je njegova sporo- čilna moč na precej trhlih nogah, kar se preko frontme- na zlahka prenese na zdaj spremljevalno, zdaj avto- nomno, skupino inštrumen- talistov. Kaj več nisem uspel razbrati. Polska malca je živ bend, ki ostrino, ki orje ro- kenrolovo ledino prepušča kot štafeto mlajšim, sama pa se odpravlja na precej bolj predvidljivo in težko pot do mednarodne popularnosti. In to jim moramo privoščiti, kot moramo privoščiti tudi Noxire, Res Nulius, Strelni- koff in še komu, ki se v tem trenutku trudi ujeti vlak navzgor, kajti vlaganja v de- lu, času in skromnih pri- hrankih so neizmerljiva, po- goji za delo vedno težji. In res mi je žal, če moje žolčno- sti včasih delujejo, kot da jaz tega ne vem, saj nisem noben kritik, kvečemu kritikant s podpisom. Pa še to ne, sa- mo obrti se učim. Manj žrite, ne hranite site, dobro spite in se življenja veselite! Št. 23 - 9. junij 1994 28 Mala terasa... še malo in zaključni izpiti bodo tukaj. Prejšnji teden je bil za dijake zaključnih letnikov poslednji teden v šoli. Poslednji teden s sošolci, profesorji. Za marsikoga posled- nji teden mladosti. Potem je (za srečneže, ki jim bo uspelo) tu faks, za druge pripravništvo... Še največ pa je mladih, ki so se v petek zazrli v Savinjo in se vprašali, kako naprej. Služba? Kje? Družina? Kako? Še naprej s starši? Ponavadi; za marsikoga je ta rešitev najbolj zoprna, ampak edina. In potem se še poslavljaš, jočeš, spominjaš... In šele sedaj vidiš, da je bilo obdobje, ki mineva, najlepše... In veš, da se bodo stvari tako ali drugače, slej ali prej, nekako razpletle. Veš, da si pred novim poglavjem. In ga odpreš. NINA M. Črno sonce Piše: Karmen, 2. letnik Daša in Tadej sta od nekdaj veljala za srečen par. Imela sta se tako rada, da se nista meni- la za svet okoli sebe, ne za lju- di, ki so ju največkrat gledali postrani. Potem pa je nekega popoldneva na njuno srečo padla črna senca. »Daša, nekaj ti moram povedati,« je obotov- Ijaje se pričel Tadej. »Ja?« »Ah, saj ni važno.« »Povej, no!« »Ne, saj je vseeno!« »Daj no, končaj, kar si začel,« je Daša očitala Tadeju. »Veš, to mi že dolgo leži na srcu. Se spomi- njaš žurke za Tinin rojstni dan?« »Ja?« »Od takrat... ne morem ti povedati; preveč bi te prizadelo.« »Me nimaš več rad?« »Ne, ne, sploh ni to, veš, da to ni res...« »Kaj pa je potem?« Tadej je prijel Dašo za roko, ji pogledal v oči in rekel: »Da- ša, razumi me, naredil sem na- pako, ki je ne morem več po- praviti.« »Na Tinini žurki? Kakšno napako?« »Vzel sem heroin.« Daša je v hipu izpustila nje- govo roko in tema jo je udarila v obraz. Vzela je Tadejevo ro- ko, se zazrla v dlan, dvignila pogled, njen ponos pa je za- man skušal skriti solze. Začela je divje stresati Tadeja: »Reci mi, da ni res, prosim!«. »Želim si, da ne bi bilo, pa je.« Objel jo je in v oči so mu začele siliti pekoče solze. »Zakaj?« »Ne vem, v tem je ironija. Ne vem. Daša.« Ko je nehala ihteti, ga je vprašala. »Ampak, žurka je bila lani. Če si ga vzel enkrat, še nisi zasvojen, kajne? Kajne, Tadej?« Tadej je sklonil glavo in se obrnil stran. »O Bog, ni bilo le enkrat.« Daši se je zaz- delo, da se ji je ves svet zrušil na glavo. »Prosim te, oprosti, ampak moral sem ti poveda- ti!« Zazrla se je v reko, potem pa nenadoma vstala in šla. »Kam greš?« »Domov.« »Pa midva?« »Tadej, dokler boš je- mal heroin, me ne boš več vi- del. Če se boš želel odvaditi, ti bom pomagala, sicer pa si me za vedno izgubil!« »Daša!« »Grem...« Stekla je stran. Bilo ji je vse- eno, kam gre; samo da se od- dalji od resnice. Srce ji je go- vorilo, naj gre nazaj, pamet pa ji tega ni dovolila. V obupu se je zatekla v cerkev in prosila. Prosila je Boga, naj mu poma- ga in naj ji Vrne zdravega Ta- deja. Naslednji meseci so se vlekli kot megla. Ni minila ena noč, ne da bi mislila nanj, ne en dan, ne da bi sanjarila o njem. Potem pa je prispelo pismo. (Se bo nadaljevalo) Happy haus Happy haus je časopis, ki ga izdaja novinarski krožek Dija- škega doma iz Trbovelj. Glav- na tema zadnje številke je esej z naslovom Živimo v klavnici, sploh pa pisci dosti razmišlja- jo o politiki in vojni na Balka- nu. Ob tem, da se avtorji uk- varjajo tudi z mladostniškimi problemi, je časopis poln tudi zanimivosti in humorja, ob- javljamo pa horoskop, katere- ga avtor je nekdo, pod horo- skopom podpisan kot Istvan Zvezdar. Horoskop Gnida (21. 3. - 20.4.) Upornost in neuničljivost sta karakterni lastnosti, ki krasita vašo osebnost. Tam, kjer drugi že odnehajo, nasto- pite vi z vsem svojim bliščem. Hitro se prilagajate. V eko- nomskem pogledu ne poznate daljših kriznih obdobij. Raz- mah, razvoj in nova tržišča so vaš moto. Smrt pedelinu! Mozolj (21. 4. - 20. 5.) Ste v fazi zorenja. Vaša ros- na mladost se bo prevesila v obdobje zrelosti. Svetlejše tone zamenjujejo temnejši. Rumena prehaja v roza-oranž- no, s tendenco, da pordeči v vi- jolično. Zorite v vseh pogledih, duševno in telesno. Vaša mo- drost, ki seveda ni brez boleči- ne (rumeno zlata v sredini), je vredna občudovanja. Nasvet: iztisnite se! Unproforec (21. 5. - 21. 6.) To je vaše leto turizma. Biti prisoten tam, kjer se stvari do- gajajo, nova doživetja, potova- nja. Vašim nagnjenjem, ki so, blago rečeno avanturistična, bo zadoščeno. Program poto- valne agencije, ki ste ga preje- li, ne teče ravno po predvide- vanjih, vendar je to za vas sa- mo še dodaten čar. Glavno je, da je potovanje za vas varno in da ste pri vsem le opazovalec. Užitek bo popoln. Tampon (22. 6. - 22. 7.) Vi ste pravi prijatelj v stiski. Rešujete najbolj delikatne te- žave; skoraj bi lahko rekli kr- vave. Poglobljeno se spuščate v srž problema. Vendar je vaša usoda tragična, življenje pa do - vas nepravično: drugi so dobri do vas samo do trenutka, ko vas potrebujejo. Nato vas do- besedno iztrgajo iz varnega zavetja ter vas zavržejo. Nauk: dobrota je sirota! Evropejec (23. 7. - 23. 8.) Krasijo vas tisočletja civili- zacije, kulture in omike. To vam vliva občutek samozave- sti in gotovosti. Nič vas ne mo- re (in ne sme) premakniti. Pri- mitivni barbari, ki so se kar naenkrat pojavili (bog si ga vedi, od kod?), si naj tisto god- ljo urihtajo kar sami. Sicer pa so celo nesramni. Dobrote in vaših humanitarij sploh ne ce- nijo. Pipsssss... Orgazem (24. 8. - 22. 6.) Občutljivosti in rahločutno- sti bo sledilo obdobje vznese- nosti. Ta vas bo popolnoma razvnela, in to vse do stopnje ekstatičnosti. Bučala bodo morja, peneče razburkane vo- de bodo preplavljale vaše telo, rajski zvonovi bodo doneli, pokale bodo galaksije... Za- užili boste eliksir, ki vas bo napolnil z večnostjo. He, he... Forget it! Omejujejo nas omejeni. Biti suženj samemu sebi je najhujše suženjstvo. (Seneka) Z NT&RC v Gardaland Za izlet v Gardaland, ki bo 11. junija, smo v sobotni oddaji Teen-vala izžrebali: Darka Želja iz Pohorske 4 v Celju; Matejo Grilanc iz Ljubljanske 64 v Celju in Smiljana Čuježa, Tratna 43/ b, iz Grobelnega. Naj vam ne bo dolgčas! Popusti za vožnjo mladih Mladi se večkrat vozijo na razna športna tekmovanja, kulturne prireditve in podob- no. Vožnja ni poceni, zato so se pri Počitniški zvezi Slovenije so se odločili, da bodo mladim stroške olajšali z regresira- njem vožnje z javnimi prevoz- nimi sredstvi. Gre za znižano ceno prevoza v primeru, ko se otroci in mla- di do 27. leta starosti peljejo z avtobusom, vlakom, gondol- sko žičnico ali ladjo na izobra- ževalne, vzgojne, kulturne ali športne aktivnosti. Popust lahko uveljavljajo skupine ali posamezniki, namenjen pa je tudi pripadnikom, slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in Madžarski. Priznavajo ga tudi spremljevalcem, pri predšol- skih otrocih na 5 otrok, pri starejših na 10 otrok, pri inva- lidih pa je število spremljeval- cev odvisno od stopnje inva- lidnosti. Regres znaša 30 odstotkov od cene prevoza. Znižanje se priznava za prevoze izven kra- ja bivanja oziroma sedeža or- ganizacije, ki je otroke poslala na pot. Upoštevajo se samo prevozi na ozemlju naše drža- ve ter prevozi na narodnostno mešanih območjih v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, kjer živijo pripadniki slovenske manjšine, pa tudi prevozi v slovenskih letoviških objek- tih v hrvaškem primorju. Popuste za prevoz lahko upravičenci uveljavjajo v dru- štvih Počitniške zveze Slove- nije. V Celju je to društvo Po- potnik v Kocenovi ulici, v Ve- lenju pa društvo Vodnik v Tavčarjevi ulici. Za uveljavi- tev popusta je potrebno pred potovanjem društvu dostaviti naročilnico za prevoz in pra- vilno izpolnjen zahtevek za uveljavitev regresa na obrazcu DZS št.4.1. Društvo naročniku izstavi račun, zmanjšan za 30 odstotkov normalne cene vo- zovnice, in prevoz naroči. Ne- organizirane skupine in posa- mezniki pa uveljavjajo popust tako, da pred potovanjem ali največ 7 dni po potovanju iz- polnijo na sedežu društva po- seben zahtevek in priložijo do- kument o tem, kdo jih je poslal na pot, ter seveda vozne karte. Regres dobijo izplačan v goto- vini. Torej šole, vrtci in razna društva, ki bi radi svoje mlade varovance poslali na razne strokovne ekskurzije, športna in druga tekmovanja ali semi- narje, priložnost za poceni po- tovanje je tu. JANKO KOŠTOMAJ VVonderfui Tonight (Eric Clapton) It's late in the evening She's wondering what clothes to wear She puts on her make-up And brushed her long blend hair And then she'11 ask me »Do I look ali right?« And I say: »Ves, you look wonderful tonight!« We ga to a party And everjone tums to see This bea u tiful la dy Thafs vv^alking around with me And then she asks me »Do you feel ali right?« And I say: »Ves, I feelwonderful tonight!« I feel wonderful because I see The love light in you eyes And the wonder of it aH Is that you just don't realise How much I love you It's time to go home now And Fve get an aching head So I give her the car keys And she helps me to bed And then I teli her As I turn out the light I say: »My darling, you were wonderful tongiht.« Oh, my darling, you vvere wonderful tonight. ti^oboko sem zaskrbljena naa^^našnjim svetom. Prejš- njo Si- 'o sem se mirno spreha- jala za avinjo, in kaj se zgodi? Ob snežno beli klopci, mimo katere sem šla, stoji pripadnik človeške vrste (spol: moški!) v kratkih hlačah. »Prav,« sem pomislila, ko sem ga zagleda- la. Osamljen nočni sprehaja- lec; najbrž malo teče za rekre- acijo!«. In res je tekel mimo mene in moje prijateljice Li- ske, ki me je v trenutku, ko naju je prehitel, dregnila v rog. Človek pa se je ustavil ob na- slednji klopci in spet čakal. Medve sva, zatopljeni v muka- nje, mrtvo hladni odšh mimo njega, vendar mi ni dalo miru; morala sem noeledati, zakaj Človek tam stoji tako mirno. In, dragi moj Hubert, verjemi ali ne, imela sem kaj videti! Človek se je poigraval s svojim najintimnejšim organom in ob tem izpuščal glasove, podobne našim! Si lahko zamisliš kaj takšnega? Če ne bi bila visoke- ga stanu in če se ne bi toliko ukvarjala s socialnim statu- som in diskriminacijo goveda, bi vse prenesla še dokaj mirno - tako kot je Liska. Tako pa mi prizor ne gre iz glave; kar na- prej razmišljam o tem... Hubert, kako nas lahko lju- dje tako zaničujejo? Zakaj smo jim dobri samo kot prideloval- ci mleka in kot govedina? Za- kaj ne pogledajo v svoje vrste in se najprej zamislijo nad se- boj in svojim vedenjem? Nav- sezadnje smo mi res živali, ampak kdo to ni? In, ali si že slišal kaj o tem, da se imajo • ljudje (moj gospodar to kar naprej poudarja) za edina civi- lizirana in razmišljujoča bitja na Zemlji? Misliš, da sploh ne vedo, kaj vse se je na našem planetu že in se še dogaja za- radi njih? Prosim, odpiši in odgovori mi čimprej! Zelo sem razbur- jena! V vdanem pričakovanju vsaj nekaterih odgovorov te pozdravlja tvoja DARKA VON AVARK Št. 23 - 9. junij 1994 1291 »Eni kar zadaj hodijo noter, mi pa ne pridemo na vrsto.« Otroka duši kašelj. Neka stara ženica pripomni: »Otroci imajo prednost. Kar po- trkajte na vrata. V tej čakalnici boste še bolj zboleli.« Ni bilo treba dvakrat reči. Potrkala sem. Odprla je neprijazna sestra: »Kaj ne vidite, da piše >Ne trkaj!<« »Vidim, a otroka sta bolna. Čim prej mo- rata v posteljo.« »Pa stopite naprej.« Zdravnik ju je pregledal. »Zakaj hodite okrog s tako bolnima otro- koma? Bi že prišel domov. Imata povišano temperaturo. Dobila bosta,^irup. Če ne bo boljše, se oglasite.« Spravim ju v posteljo. Spila sta le čaj in sirup, za drugo hrano jima ni bilo. Rada bi, da bi ležala poleg njiju. Tudi jaz. A kaj, ireba je bilo oprati umazano perilo, likati, Zakuriti in prepisati učni načrt. Ko bi bil Vsa) Marko doma in bi otrokoma bral prav- ljice! Nedelja. Kašljamo vsi trije. Goveja juha 2 rezanci. Kako se to prileze! Otroka jesta nialo. Temperatura jima narašča. Tudi me- fii. Komaj čakam, da bo ura osem, ko pride ^ož domov. Kako se bo počutil po dolgem Času spet med svojimi profesorji? Bo konč- no nekoliko izpregel in opustil kakšno iz- ^enšolsko delo? Saj ni potrebno, da je ^ vseh možnih organizacijah in še vodja tabornikov. Tudi na šoli dela preveč. Do- volj bi bilo, če bi učil slovenščino in vodil ''ecitacijski krožek. Saj sploh nima proste- ga časa. Otroka ga potrebujeta! B in A di- ploma ga še čakata. Kdaj naj študira?Samo Po deseti uri zvečer ima čas. Mama me res ni brez razloga svarila: »Pa študenta boš vzela, ko nič nima? Če bi vzela mesarja, ki se je za tebe zanimal, bi imela že svojo hišo.« »Kaj bi z njim, če ga nimam rada,« sem ji odgovarjala. Mirkin oče je dejal, da je »sfaliran« štu- dent. To ga je zabolelo, saj je res redno študiral, pa še v službo je hodil. Zdaj je absolvent. »Bo že končal, saj je dovolj bi- ster,« se tolažim. »Mami, žejen!« se oglasi Hotimir. Vsi pijemo čaj in si pomagamo z aspiri- nom. Kako bi se prileglo, ko bi nam kdo stregel! V mislih sem spet pri Marku. Mor- da bo našel dober stik s profesorji in ga bodo nagovorili, naj pohiti s študijem. Po- skušam zaspati, a ne gre. Sinova kaši jata, se premetavata, stokata. Merim vročino. Hotimir 39 stopinj, Borut 38. Čas teče poča- si, prepočasi... Takoj ko pride domov, mo- ra po zdravnika... Ne, ne smem mu takoj povedati, najprej moram poslušati njega... Trkanje. Marko! Ves vesel, nasmejan... Sinovoma je prinesel plastične avtomobile. Ogledujeta si jih in kašljata. Postrežem z večerjo. Marko pa pripoveduje in pripo- veduje ... »Več takšnih srečanj bi moral imeti, pa bi že diplomiral. Profesorji so mi dejali, naj se kar februarja prijavim na B diplomo, na- slednjo jesen pa na A diplomo. Jaz bi A di- plomo poskušal že junija, jeseni še vedno lahko ponavljam. Malo moram izpreči, opustiti delo v organizacijah in dobiti štu- dijski dopust. Sedaj bom samo študiral... Kako sta otroka? Slišim, da še kar naprej kašljata. Pa tudi ti si nekam tiho.« »Morala sem počakati, da se naješ in po- veš novice. Sedaj pa po zdravnika. Otroka imata vročino.« Ni utegnil odgovoriti, že je hitel po zdravnika v dežurno ambulanto. Obema fantoma je vročina narasla. V glavi mi je bučalo, vsa sem drgetala od strahu. Prišel je dr. First. Hotimirju je dal injekcijo penicili- na, Borutu neke tablete. »Če ne bo bolje, pojdite po rešilni avto in se oglasite kar v Šmarju pri meni po napot- nico za bolnico.« Kar naprej sem drgetala .jn jokala od strahu, kaj bo z otrokoma. Zdravnik me je prijel za čelo in zmajal z glavo: »Zmerite si vročino. Mislim, da ste tudi vi močno zakurili.« Medtem ko sem si merila temperaturo, si je zdravnik ogledoval mokre zidove: »V tem mokrem stanovanju pa vas ne bom mogel pozdraviti. Ni čudno, da je Bo- rut že nekaj mesecev hripav in ne napredu- je v govorjenju. Čim prej si morate poiskati novo stanovanje.« Komaj sva se vselila, prvič v življenju imava vodovod, svoje stranišče, parket...« Pa takšno vlago, da je kar zatohlo, čeprav je šele jesen. Kaj bo pa pozimi?« nadaljuje dr. First. Izročim mu toplomer: 40° Celzija. »Še vam bom dal penicilin! Bo hitreje pomagalo.« Sili me mučen kašelj, solze kar same pol- zijo po licih. Zdravnik odide. Marko skuha lipov čaj z limono in medom. Vsi trije bolni- ki kašljamo, premetavamo se v postelji in pijemo čaj. Borutu je nekoliko bolje, Hoti- mir pa kar žari. Mož mu meri vročino: 40° Celzija. »Moram po rešilca. Slabša se mu.« Šofer je k sreči stanoval v isti hiši, tako da je bil takoj pripravljen. Borut je zaspal, mene pa je lomilo. Mučila sta me vročina in strah, kaj bo s sinom. Hodila sem po stano- vanju in vročična klicala na pomoč mamo in očeta, ki je bil že davno mrtev, pila čaj, sedela, legla, gledala na uro, se premetava- la po postelji in jadikovala. Glava mi je postajala vedno večja, v ušesih je pokalo... stiskala sem pesti, klicala Hotimirja in sa- njarila, da tavam v gozdu sama... prividi in bolečina... Marko se je vrnil. »Kaj so rekli?« »Kregali so me, kaj sredi noči vozim otro- ka v bolnico.« »Saj je zdravnik tako svetoval.« »Sem povedal. Hotimir se je tako drl in potil, ko so ga pregledovali, da je vse teklo odnjega. Izmerilisomu temperaturo -pad- la je na 38° Celzija.« »Obdržali so ga vseeno?« »In to najmanj za tri tedne. Pa še obiskati ga ne moreš, le po telefonu se lahko zani- maš za zdravje.« »Meni je vedno huje, zdi se mi, da ne bom dočakala jutra. Zmeri mi vročino!« 41,3° Celzija! »Skuhal ti bom še čaja in vzela boš dva aspirina.« »Če bom umrla, me pokoplji na Pil- štanju...« »Kaj se tako meniš? Veš, da boš ozdra- vela !« »Potiplji sence! Čutiš, kako bije?« »Čutim. Dobro te povijem, da se spotiš. Čim bolj miruj in na nič ne misli. Jutri bo vse dobro.« Molčim. V hipu gredo v mislih mimo vsa mladost, vojna leta, šolanje, poroka, služba. Kako je bilo vse kratko! Borut kašlja. Kaj pa Hotimir sam v bolnici? ... Misli še blodi- jo zdaj o tem, zdaj o onem... Zaspala sem. Jutro. Komaj se prebudim iz sna. »V šolo bi morala,« se oglasim. »Kaj se ti meša? Saj veš, da si vsa vročič- na in moraš počivati. Bom že v šoli povedal, kako je s tabo. Malo kave popi j. Borut naj še kar spi. To je najboljše zdravilo.« Spet sem zaspala. »Mami, mami!« slišim v snu in se pre- budim. »Kje je Hotimir?« »V bolnico smo ga odpeljali, ker je bil preveč bolan.« »Jaz nisem tako bolan in bom lahko pri tebi?« »Seveda. Midva oba bova ostala v poste- lji in počakala očka.« Počutila sem se bolje kot ponoči, a v glavi mi je še vedno šumelo. Najbolj mi je prijal mir in počitek... Možje skuhal kosilo. Do hrane mi ni bilo, Borut pa je še kar nekaj jedel. Zunaj je bilo lepo sončno vreme. Sinu in meni je vročina padla. Proti večeru me je mož povabil, da bi šla skupaj na sprehod do tašče. Branila sem se, ker sem se počutila slabo, imela sem vrtoglavico. Vztrajal je, zato sem se le oble- kla in šla ven. Št. 23 - 9. junij 1994 30 ii Št. 23 - 9. junij 1994 št. 23 - 9. junij 1994 32 V MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK Najprej se moramo opra- vičiti še eni nagrajenki me- seca maja, ki smo jo v prejš- nji številki NT pomotoma iz- pustili iz seznama nagra- jenih. Poleg Petre Osojnik iz Ce- lja in Andreje Dečman iz Slovenskih Konjic je naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerovnik za tretjo na- grado izžrebala Marinko Ferlič, Podgorje 15, Šentjur. Gospa Marinka bo za nagra- do prejela modni nakit trgo- vine Iva s Kocenove 2 v Celju v vrednosti 3 tisoč tolarjev. Pred dvigom nagrade se mo- ra nagrajenka oglasiti v taj- ništvu našega uredništva, da dobi potrdilo o nagradi. Že razmišljate o letošnjem dopustu? Verjetno res, saj so dopustniški dnevi že skoraj pred vrati. Zato ne bo odveč pogledati, kakšno spogledo- vanje s soncem nam svetuje naša modna svetovalka Vlasta. Uredništvo Mokra moda '94 Sedaj, ko se pomlad že od- krito spogleduje z vročim po- letjem, je res »pet minut pred dvanajsto« za klepet o tistem najbolj tipičnem poletnem oblačilu - kopalkah. Kopalke so seveda nepogre- šljiva počitniška cunjica, ra- zen za tiste, ki kljub grozečim ozonskim luknjam še vedno vihajo nos nad »oblečenim« kopanjem in sončenjem. Pa je menda za tovrstne aktivnosti poprečen ženski in moški svet še vedno kar rad vsaj malce oblečen Tudi modre kreator- ske glave so ob takšnem raz- mišljanju odobravajoče priki- male ter poskrbele za kopico všečnih novosti. Širokemu barvnemu razpo- nu kopalnih oblek v vzorcih geometrije in stiliziranega tropskega cvetja se letos prila- gajajo tudi kroji, ki sledijo že- lji po sproščenem gibanju. To vodilo prejšnjih sezon se letos nadgrajuje še s funkcional- nostjo oziroma večnamensko uporabo. V mislih imam pred- vsem dvobarvne kopalke s hlačkami, pri katerih se hlačni izrez nadaljuje v hlač- nice in podaljšani nedrčki v top-majice, ki lahko služijo tudi kot osnovno počitniško oblačilo. Pa naj bo moda še tako tolerantna, kopalna oble- ka je vendarle tista, ki s svojim oprijetim krojem naše telo brez milosti razkrije. Kljub te- mu lahko z njo poudarimo prednosti ali prikrijemo po- manjkljivosti, skratka postavo optično uskladimo. Naše celotno junijsko vrtin- čenje bomo zato posvetili kro- jem, barvam in vzorcem, pred- vsem pa dilemam, ki se pojavi- jo pri izbiri kopalne obleke, če postava ni za 5! VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca junija: KAKŠNE KOPALKE BOSTE TO POLETJE NAJRAJE NO- SILE? a) Bikinke, b) dvodelne z romantičnimi volani, c) enodelne. ZDRAVILNE RASTLINE Boris Jagodic Breza Breza (Betula pendula Roth.) je tipični predstavnik brezovk, družine, ki zajema približno 9 rodov s 120 vrsta- mi. Skoraj vse uspevajo na se- verni polobli, toda nekatere segajo daleč na jug. To so ved- no srednjevisoki grmiči, ki redno zrastejo v gozdne orja- ke. V zmerno toplem območju severne poloble raste 50 vrst brez. So listopadna drevesa, tudi navadna breza lahko do- seže več kot 25 metrov višine. Značilno za to vrsto je njeno lubje, ki je srebrno luskasto z velikimi prečno vzporednimi brazdami. Spodaj, ob deblu, se lubje trga v skoraj pravokot- nih kosih s črnim robom. Dre- vo ima viseče veje s številnimi vejicami, ki nosijo značilne trioglate liste, ki so ostro in dvakrat napiljeni. Prašni in pestični cvetovi so zbrani v mačicah. Plodovi so široko okriljeni oreščki. Breza cveti v aprilu in maju. Raste po suhih krajih, v svetlih gozdovih, zlasti po posekah in resavah, po vrtovih in ob cestah. Pri brezi nabiramo listne popke, liste, lubje in sok. Naj- prej lovimo brezov sok. Zgodaj spomladi, ko breza še ni ozele- nela, odrežemo del debele veje in nanjo pritrdimo večjo ste- klenico. Potem nabiramo list- ne popke, ki so drobni in lep- ljivi, in jih počasi sušimo v senci na prepihu. Imajo pri- jeten vonj in smolast, aromati- čen okus. Lepo razvite liste nabiramo v maju in juniju. Tu- di te posušimo v senci na pre- pihu, da ohranijo svojo lepo zeleno barvo. Nabirajo tudi lubje in brezov les, iz katerega pridobivajo s suho destilacijo brezov katran in oglje. Brezovi listi in popki vsebu- jejo flavonoide, zelo malo ete- ričnega olja, čreslovine, fenol- karbonske kisline, triterpen- ske alkohole in vitamin C. Zaradi naštetih snovi se uporabljajo kot diuretik, to je za odvajanje vode in izpiranje ledvičnih poti pri bakterijskih, vnetnih in drugih boleznih, kot so vnetje ledvičnih čaš, ka- tar mehurja, protin, vodenica in revmatična obolenja. Bre- zove popke uporabljajo pri te- žavah z jetri in žolčnim me- hurjem, ker pripravki pomir- jajo bolečine in krče. Če redno pijemo čaj iz brezovih listov, se zelo poveča izločanje seča, kar je zelo pomembno pri bo- leznih ledvic in njunih izvodil ter mehurja, pri ledvičnem pe- sku in kamnih, pri motnjah krvnega obtoka, pa tudi pri presnovnih težavah, za čišče- nje krvi in drugo. Iz brezovih popkov in zdrobljenih listov pripravljamo čaj tako, da da- mo v liter vrele vode dve ali tri žlice droge in pustimo vreti 5 minut, nato posodo pokrije- mo in ohladimo. Vsak dan je potrebno spiti vsaj liter čaja, ki je grenkega in kislega oku- sa. Brezov čaj lajša tegobe pri celuUtisu, pa tudi pri slabo- krvnosti in kožnih izpuščajih. Uporabljamo ga za kopeU pri raznih boleznih kože, vnetjih sklepov in pri hujšanju. Čaj iz lubja uporablja danes le še ljudsko zdravilstvo za kopeli pri kožnih boleznih, debelosti in za preprečevanje potenja nog. Sok, ki ga prestrežemo v či- ste steklenice, je tudi zdravi- len in se lahko pije pri ledvič- nih težavah, za čiščenje »žlin- dre« iz telesa. Zato s pitjem brezove vode delamo spomla- danske kure za čiščenje krvi, poleg tega pa z njo čistimo vneto kožo in masiramo lasiš- če, ko nam izpadajo lasje. Po- nekod iz brezove vode delajo osvežilne pijače. S suho destilacijo brezovega lesa pridobivajo brezov ka- tran. Prečiščen se ponekod še uporablja za zdravljenje neka- terih kožnih bolezni ter za strojenje usnja. ASf ROLOŠKI KOTIČEK Astroloalnie lUANd Šifra: Glasbena kariera Sem srednješolec, rojen v znamenju rib. Že nekaj let se ukvarjam z glasbo in tudi po- jem. V življenju me zanima predvsem to področje. Starši si želijo in tudi pričakujejo od mene nekaj povsem drugega. Zanima me, kako se bodo stvari zame razvijale v prihod- nosti in kaj lahko pričakujem od ukvarjanja z glasbo, ali sem dovolj nadarjen, da bom uspel. Ivana: Vsekakor se še naprej ukvarjaj z glasbo, vendar pa se boš moral vsaj še dve leti pri- lagajati, kajti vsaj toliko časa ti še kaže zastoje. Sicer pa je v življenju za vsak velik dose- žek treba veliko vložiti, v tvo- jem primeru bo to pač študij, za katerega se vsekakor odlo- či, vendar si izberi kakšno dveletno varianto. Tako ti bo ostalo več prostega časa za glasbo. Vsekakor si nadarjen. Večje uspehe ti kaže po letu 96, do takrat pa ti bo Saturn še malo nagajal. Sicer pa se boš v tem času tudi izoblikoval. Priporočam ti, glede na tvojo enajsto hišo, v kateri imaš kar nekaj planetov, da se čim več povezuješ s tujino, prav prija- teljstva iz tujine ti lahko veli- ko pomagajo pri tem. Nikar se ne veži preveč na tukajšnje okolje, analiza kaže, da boš zunaj morda uspešnejši. Vse- kakor pa razvijaj svoje spo- sobnosti, četudi za ceno slabe- ga odnosa z očetom. Kajti umetnost in tehnika sta si zelo daleč narazen in tako pač ni pričakovati, da bi te oče razu- mel in ti povsem stal ob strani. Najbolj naklonjeni so ti meseci od decembra pa do maja, v po- letno-jesenskem obdobju, od avgusta pa do konca oktobra bodi previdnejši in se izogibaj naporom, to velja tudi za kon- certe in podobno. Kar se tiče čustev, ti kaže dobro v nasled- njem letu. Možno je neko poz- nanstvo v tujini. Izogibaj se vsem preveč umetnim, gazira- nim pijačam in hitri hrani, kajti možna je nagnjenost k alergijam. Tudi alkohol ali kakršna koli poživila raje drži daleč vstran od sebe, kajti le tako tvoja kariera ne bo le uspešna, ampak tudi dolga. Od mest pa ti bo bolj ustrezal London kot Amsterdam. Šifra: Planeti Zanima me, če mi lahko na- pišete, kje stojijo moji planeti, v katerih znamenjih in kje imam ASC. Hvala za odgovor. Ivana: Takrat, ko si se rodi- la, je bilo Sonce v prvi dekadi znamenja lev. Mesec se nahaja v znamenju škorpijona, Mer- kur je v prvi dekadi device, Venera pa je čisto na začetku znamenja leva. Mars je bil ta- krat v retrogradnem gibanju na koncu druge dekade vod- narja. Jupiter je v tretji dekadi v škorpijonu, Saturn pa v prvi dekadi znamenja dvojčkov.' Uran se nahaja na začetku, druge dekade tehtnice, Nep- tun je retrograden na samem začetku strelca, Pluton pa je v zadnji dekadi znamenja de-, vice. Severni lunin vozel Rahu se nahaja v drugi dekadi vod- narja. Tvoj ASC pa se nahaja v znamenju dvojčkov. Taka planetarna struktura ti daje predvsem hitrost, močno ener-i gijo, veliko ukvarjanja z de-j narnimi zadevami, krajšimi, potovanji in smisel za jezike ter kontakte z ljudmi. Ker pa si izrecno želela le oris plane- tarne slike tvojega horoskopa,, te prepuščam kakšni dobri astrološki knjigi. i Šifra: Ljubezen brez konca že nekaj let, včasih se mi zdi, da je minila že cela več- nost, sem zaljubljena v fanta, ki pa mi ljubezen vrača le ob-i časno. Zdi se mi, da se nekako boji resno vezati. Mnogokrat sva že prekinila stike, vendar sva se kasneje spet našla. Se- daj pa sem nad prihodnostjo take zveze že nekoliko obupa- la in me zanima, kaj mi kaže v prihodnosti. Rojena sem v znamenju raka. Ivana: Vsekakor vam je uso- jen nekdo drug. Na nek načii^ so se vaša čustva izpraznila, čeprav ste nagnjeni k poveli- čevanju spominov, a ko boste spoznali pravega človeka, za to bo možnost že letos poletij potem bodo tudi spomini od- padli. In tudi prav je tako, saj je dobro, če je med dvema zve- zama pavza, da lahko človek razmisli s trezno glavo in praznim srcem. V letošnjem letu in vse do novembra 1995 vam kaže dobro in se boste tu- di odlično počutili. Kar se tiče vprašanja o prehrane, pa le to- liko: ne pijte preveč tekočine, največ do 2 litra, prav tako pa ne pojdite v drug ekstrem, na primer zgolj žitna prehrana ni za vašo energetsko psihofizič- no strukturo. Od tega bi se vaš organizem zapackal, poslab- šala bi se prebava in koža. Jej- te v glavnem svežo in surovo, biološko pridelano hrano, Št. 23 - 9. junij 1994 št. 23 - 9. junij 1994 34 Št. 23 - 9. junij 1994 35 Št. 23 - 9. junij 1994 36 Št. 23 - 9. junij 1994 371 Št. 23 - 9. junij 1994 38 Št. 23 - 9. junij 1994 391 Št. 23 - 9. junij 1994 40 Zakaj, zakaj? Zadnja mozirska skupščina je propadla zaradi nesklepč- nosti. Ker je največ poslancev manjkalo v zboru krajevnih skupnosti, ki so prej navadno reševali zasedanja, se sprašu- jemo, če so se v tem zboru zba- li, da jih bodo drugi delegati pobarali o vzrokih, ki so pri- peljali do precej okleščenega števila novih občin na mozir- skem območju. Sekretar ir odhajanju Niko Pirtošek, ta mesec še celjski sekretar za notranje za- deve: »Ko bi vsaj vedel, ko- likšno penzijo mi bodo izraču- nali?« Akademska slovenščina Vse kaže, da bi Celjanom prav prišlo društvo proti mu- čenju s katastrofalnim (ne)z- nanjem slovenskega jezika. Zadnjič so ga lomili v pritličju občinske zgradbe, tokrat pa v Akademskem pevskem zbo- ru. Ta ima na zgradbi Mladin- ske knjige prikupno okence, kjer obvešča Celjane o »Gosto- vanju na Češki«. No, zdaj že niti akademiki ne znajo več svojega lastnega jezika... Rok Je potekel Zgornjesavinjski odbor SDSS obveščamo, da sta mini- la že več kot dva meseca, koli- kor časa so si vzeli za sklic zbora, na katerem naj bi raz- pravljali o programskih smer- nicah in volitvah. Saj nočemo nič slabega, le bojimo se, da jih bo šef Janša potegnil za ušesa. Te dni namreč spet straši na Celjskem. Dvojezično vabilo Dokaz, da se res odpravlja- mo v Evropo, je vabilo iz Fran- čiškanskega samostana v Na- zarjah. Vabilo na blagoslov večnamenske dvorane v Domu duhovnih vaj so napisali kar v dveh jezikih. Sicer razume- mo, da Slovencev v Evropi ne razumejo najbolje, vendar pa res ne razumemo, zakaj so se frančiškani odločili ravno za nemščino? Pa menda ja ne sle- dijo nekaterim podjetjem v mozirski občini, ki počasi prehajajo v roke tujcev? Združmd v sodelovanju Celjski poslanec in ravnatelj na Dobrni Janez Domitrovič je pred časom kar nekajkrat jav- no povedal, kako dobro sode- luje s sekretariatom Željka Ci- glerja. Če ne bi vedeli, da sta iz iste stranke, bi bili celo prese- nečeni in navdušeni, tako pa izjava ni povzročila nobene evforije. Podobnikova podpora | »Naše glavno strankarsko geslo bo odslej Dol s poži- galcil«, je Ediju Jurjevcu v Juvanju ob otvoritvi nove čol- narne obljubil Marjan Podobnik, prvak SLS. Ali bo šlo poleg moralne še za kakšno drugačno obliko strankarske podpore, pa ni znano. Nedavni referendum bil je blag opomin, za tiste, ki izbrali so usodni termin. Kdo nosil odgovornost bo za propadali projekt, raje zgradili bi si za to stanovanjski objekt. Lokalna samouprava problem ostaja pereč, čas za trezen razmislek ne bil bi odveč. Za nami je svetovni dan varstva okolja, pogled zanese me daleč čez polja. 1 Bom gledal vas sploh lahko še čez leta, ] če ekološka katastrofa se nam obeta? j Nas kmalu zajela ozonska bo luknja, j zdaj, zdaj potrebna nam bo azbestna suknja. ] .______________________...... FRANCI ČECJ #NAJ MUZIKANTI POVEDO^ Rdeči icarton za Vanča »Hifr prid. Zdajle je glih eden klarinet nazaj prinesel in lahko ga boš ti dobil,« je pred mnogimi leti rekel kapelnik štorskih pleharjev Krofličovem Vanču, ki so se mu že dalj časa »cedile sline« po instrumentu. Ker je bila želja, je tudi znanje kmalu prišlo in ni bilo dolgo, ko je Ivan z igranjem po ohce- tih že zaslužil za svoj instrument. Dolgo pa tudi ni bilo, ko ga je kapelnik z še nekateri- mi drugimi »tovariši« nagnal iz godbe. »Na morje bi morali na priprave. Kapel- nik je bil zadržan, tudi nekateri drugi kolegi in na prijeten potep se nas je odpravilo le devet. Fajn smo se mel' in zapravil' dnar za vseh 36 članov. Vrhunec je bil, ko bi morali igrati na nekem pogrebu in ker je bila cesta zaprta, kapelnika nismo pobrali, ampak smo se kar sami naokoF odpravili na špil. Šest nas je takoj dobilo >rdeči karton<, mi pa smo ustanovili svoj ansambel Stari znanci. Če je bila ohcet, smo igrali v triu, če veselica, nas je bilo več. Tam kjer imajo dobro vino, vse dobro steče. Ljudje znajo peti in se veseliti. Spomnim se, da smo v Zi- biki komaj prišli na vrsto. Sami >trezik< lju- dje so bili. V Savinjski pa jabolčnik. Nobe- nega petja, nobene dobre volje. Samo na muzikante so čakal'. Nekaj časa sem si pisal igranja po ohcetih, potem ne več. Igranja je bilo vse manj in le tu pa tam še primem za instrument.« EDI MASNEC Ena Iz Vančovega rokava Možakarja je nekaj težilo in odpravil seje k spovedi. Župnik ga je bodril, da naj le pove, kaj ga teži. »Veste, bil sem na koncu vasi pri neki vdovi.« »Noja. Saj še ni tako hudo, samo obljubi, da ne boš več zahajal tja.« »Ne morem!« »Kako?« »Veste, sem dežnik pri njej pozabil.« »No, če je tako, pa le pojdi. Pa mi še moj klobuk prinesi.« V treh dneh smo dobili veliko pošte z vprašanjem, kako se včlaniti v Stranko šaljivcev. Zelo enostavno: samo napišite ša- lo, vic, ki seveda ne sme biti prepisan iz drugih časnikov in ki kroži med ljudmi. Naši člani bodo imeli svoj kongres — piknik 26. julija in prav vsi bodo tudi prejeli poleg vabila še bon za malico. Na srečanje so vabljeni tudi ostali bralci in simpatizerji. Da nam bo prijetno, ne gre dvomiti, saj na srečanju ne bo zvenečih po- litičnih imen in estradnih umetnikov. Za dobro voljo naj bi z »gobcem« in harmoniko svoj glas zastavili nekateri znanci, ki smo jih morda že srečali na kakšni ohceti ali veselici. Doslej prijavljeni; Ivan Leben- Slavc, častni predsednik, Slavica Planko, njegova sekretarka, Joži Križnik iz Vran- skega, Janezek Gradišnikov iz Svetine, Jan- ko Mogu banda. Stari znanci iz Štor, Zoran Zorko, Janja Kajtna, Alkotest satirikon, Li- ga šaljivcev iz Velenja, Bernard Jovan iz Hramš... In ne pozabite, barvni televizor čaka na enega izmed novih naročnikov, saj pričaku- jemo, da bomo prav v Loki na Žusmu raz- glasili desettisočega naročnika Novega ted- nika. In še nagrajenca: za šalo tedna Darja Kli- ček iz Podčetrtka in med kuponi Marjeta Bergant iz Črnega vrha 12, pošta Tabor. Odslej je naša tedenska nagrada majica NT&RC in čestitka na Radiu Celje. Nagrade boste prejeli po pošti. Šala tedna Pokora Dekle najstarejše obrti pride k mlademu župniku na spoved: »Oče, grešila sem.« Ko mu našteva grehe in ker jih je veliko, se spoved- nik ustraši in steče k starej- šemu župniku ter vpraša: »Častiti, >tista< je prišla. Koliko ji dam?« (misleč na pokoro) Pa mu častiti odgovori: »Jaz sem ji dal 6.000, ti pa ji daj kolikor hočeš!« Angel »Kako živiš, dragi prijatelj, sedaj, ko si v zakonu?« »Izvrstno, moja žena je angel!« »Srečo imaš, moja pa še vedno živi!« O človeku v šoli so bili v enem prostoru štirje razre- di. Za četrti razred so se učili o človeku. Ko vpraša učiteljica koliko delov imajo člove- ška pljuča, je dvignil roko Janezek iz prvega razreda. Ker je Janezek vztrajal, da ve, mu je učiteljica dovolila, da pove. Janezek začne: »Človeška pljuča imajo dva dela. To sem videl doma, ko se je sestra umivala in sta ji dva dela pljuč dol visela.« Invalidnost Janez, vojni invalid je bil pri kolenu ob nogo. To pa se sploh ni opazilo kadar je imel protezo. Nekega dne je osvajal simpatično dekle, ter jo uspel prepričati. Ko sta se v njeni mračni kamrici slekla, stisnila, malo pobo- žala, reče Janez zakompleksano: »Tega ti še pa nisem povedal...« Dekle ga malo bolj potipa pa reče prese- nečena: »Res bo težko, pa z božjo pomočjo bo že šlo...« Sramota »Ali te ni sram, hčerka?« »Zakaj, mama?« »Vse tvoje prijateljice so že ločene, ti pa še poročena nisi!« Stotak Mati kara sina: »Ali se ob dveh pride iz šole. Saj ste imeli pouk samo dopoldan?« »Neka gospa je izgubila stotak,« je odgo- voril sinko. »In kaj ti je to mar? Domov bi šel, ne pa da ji ga pomagaš iskati.« »Saj ga nisem iskal, le nogo sem držal na njem toliko časa, da so vsi odšli.« Pasja v mestnem središču ob novem stebru se srečata dva psa. Pa zalaja pr\d drugemu: »Vidiš, vidiš, tu je pa zrasel nov steber.« »Sem ga že opazil,« mu odgovori drugi »zato sem te pa počakal, da ga skupaj zali- jeva.« Šale so prispevali: Gabrijela RORIČ iz Ce- lja, Janez GRADIŠNIK iz Štor, Stane ŠU- MEJiz Šentjurja, Anita GORENC iz Škofje vasi, Anica ZVONAR iz Podplata in Ivan BUKOVEC iz Prebolda. Št. 23 - 9. junij 1994