JPotiSMfczss&fisuim <štr@'w.s X IMMh.
T>Ke:v6ctllr»0mi
Stew« 25.
w petek 2. maraa SS23,
Leto I.

toaja fsak čas efe 3“ pop, razsa nsčelj la praziBo?.
KJUDSKI
:&n*rii3
lessšia usrešiina:
«t I4uMju.no . . . Dm 10"—
po pošti................ 12"—
S» inozemstvo , .	, 22"—
Ofibal po tarifo.
DNEVNIK
Glasile Ma^edsie L|iadske Stranke?.
RefraoklranUi pišem
ne sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno čekovni račun št. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št 119.
Uprav®: Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
MORALK! RAZKROJ ¥ SLS.
Vsa demagogija in politična nemoralnost v Slovenski ljudski stranki se posebno jasno kaže sedaj ob priliki predstojećih državnozborskih volitev. Vsakemu, ki količkaj trezno misli, je jasno, da gre voditeljem SLS samo za moč in nadvlado, nikakor pa ne zato, da bi pomogli našemu ljudstvu v boljše razmere, do boljšega in lažjega kruha.
Kar poglejmo njihovo agitacijo v mestih in na deželi. V industrijskih krajih, predvsem v mestih, prihajajo med volilce-delavce z naj-ekstremnejšim prevratno-socialisti-čnim programom in jim obljubljajo, da bo postal takoj raj na zemlji, kakor hitro bodo imeli oni moč v rokah. Revščina bo kar čez noč izginila iz delavskih predmestij, poleg tega pa sc bo delavni čas izdatno skrajšal. Sedanji družabni pravni red naj zamenja diktaturo proletarijata po ruskem vzoru. Sploh so v svojih zahtevah ravno tako ekstremni, nepopustljivi in intrasi-gentni, kakor komunisti sami. To so v glavnem in v kratkem volilna gestla SLS za delavce.
Ko pa pride agitator SLS h kjhetu, govori popolnoma drugače. -^StiUtfM-pripoveduje več o Kaki sovjetSKz republiki, temveč o tem, kako se bodo zvišale cene živini in žitu in kako se bodo zmanjšali davki za kmeta in prenesli na konzumente, uradnike in delavce. Ker tak agitator ve, da se široke plasti našega kmetskega ljudstva prav nič ne ogrevajo in navdušujejo za kako socialno revolucijo, zato molči o njej, ostane lepo konservativen in obljublja samo to, kar si naš kmet želi. Tako skušajo preslepiti agitatorji SLS kmeta.
Volilci pa se ne rekrutirajo samo iz kmetskih producentov in delavcev, temveč v veliki meri tudi iz uradnikov, obrtnikov, trgovcev, z eno besedo iz takozvanoga meščanstva. Ker so ti volilci, kot smo že omemb, tudi precej številni, jih SLS v volilni borbi seveda ne more prevzeti in mora najti zanje primerna privlačna gesla. Ker trpi uradnik in delavec največ vsled vedno večje draginje, mu SLS objub-Ija prepoved izvoza živil, široko zasnovano protidraginjsko akcijo, dvig dinarja, zvišanje plače in še marsikaj podobnega. Tudi uradnik bo pod esclesarsko vlado doživel svoj raj na zemlji in konec bo nje-go\ e bede, v katero se pogreza čimdalje bolj. Tako govori klerikalni agitator sestradanemu uradniku.
Obrtnika in trgovcu bo klerikal im vlada ščitila z prohibitivno carino in sploh z izboljšanjem in ureditvijo vsega carinskega poslovanja. Ščitila ga bo pred konkurenco velekapitala, veletrgovine in veleindustrije. Tudi tem stanovom se bo pod SLSarsko vlado godilo tako dobro na svetu, da nikoli tega — seveda po besedah klerikalnega volilnega agitatorja.
Adi naj naštevamo eselesarske obljube še za druge stanove! .Mislima,'dn bi bilo odveč, ker že naštete kažejo, da je nemogoče uresničiti in izpolniti obljube, ki mrgole protislovij. Da pa bi eselesarji svojih obljub ne izpolnili niti tedaj, če bi jih lahko, zato jih, predobro poznamo.
Vse eselesarske obljube so torej navadno volilno slepilo, ki naj premoti volilce, da 18. marca nasedejo Slovenski ljudski stranki. Upamo pa, da bo naše ljudstvo toliko pa-
metno, da ne bo več zatipalo stranki, ki je v zadnjih štirili letih na-gromađila slovenskemu ljudstvu toliko gorja.
Mussalinl o italijanski zunanji politiki.
Rim, 1. marc. (Izv.) V ministrskem svetu je izjavil min. predsednik Mussolini, da je položaj v ruhr-skem ozemlju ostal zadnjih sedem, tednov neizpremenjen. Italija podpira vsako akcijo, ki more služiti vzpostavitvi normalnih razmer v srednji Evropi ter je to pokazala s teto, da je podpirala Avstrijo v izdatni meri. Obvezna solidarnost Ita-Vje s Francijo glede vprašanja ob-nove je povzročila dalekosežne načrte in propagando v časopisju, ki jih vlada ni odobrila. Zaželjena izpopolnitev italijansko - francoskih t.dnošajev ni istovetna z aliančno pogodbo. Fašistovska vlada zasleduje samostojno zunanjo politiko ter ne vstopi v nobeno zvezo, ki hi ne varovala popolnoma interesov Italije. Ministrski predsednik je
nadalje izjavil glede miru s Turčijo ter formuliranja turško-angleških reparacij in pravnih jamstev za ino-zeraee, kakor tudi gospodarskih klavzul, da zahteva italijanska vlada sprejem zmernih pogojev od strani Turčije, ne izključuje pa'upoštevanja turških zahtev glede o njenih treh točk. Z ozirom na dalmatinsko vprašanje je Mussolini opozarjal na konferenco v Opatiji, ki bo uredila vsa sporna vprašanja. Jugoslovanska vlada je pokazala doslej najboljšo voljo pri tej Zadevi. Nadalje je omenil, da poteka konferenca južne železnice povoljno. Isto je s pogajanji gieue saieniT-ve trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Trgovinska pogajanja z Avstrijo se prično 10. marca v Rimu.
Pogajanja za izpraznitev Sušaka.
Sušak, 1. marca. (Izv.) Član paritetne komisije Gentilli je Izjavil nekemu časnikarju, da polaga mmistrski predsednik Mussolini veliko Važnost na sestanek paritetne komisije v Opatiji. . Na tem sestanku se imajo odstraniti vsa nesporazumljenja ter otvoriti novo obzorje italijanski politiki na Balkanu. Ministrski predsednik Mussolini je natočil italijanski delegaciji, kakor je zja-vil Gentilli, naj dela v interesu Italije, ker da bo osebno s posebno pazljivostjo spremljat njeno delo. Rešiti se imajo tri vprašanja. Prvo se ‘tiče reškega pristanišča, da dobi Reka zopet promet, ki ga potrebuje. To bo koristno za italijansko, kakor tudi za jugoslovansko prebivalstvo. Drugo vprašanje se tiče rešitve gospodarskih in finančnih vprašanj. tretje pa sporazuma glede Ba ro-
sa. Zavarovati se mora promet med Reko in zaledjem.
Sušak, 1. marc. (Izv.) Pri pogajanjih obeh delegacij v Opatiji se opaža, da skušajo Italijani doseči, da; bi.se o tvoril promet z Reko Še pred evakuacijo, medtem ko se z naše strani naglasa želja, da se o tem ne razpravlja, dokler se ne evakuirata Delta in Baroš. Kakor še sodi, bo treba za rešitev tega vprašanja dalje časa, in je ta zadeva, kakor tudi druge tehničnega značaja odgodila evakuacijo za nekaj dni. V ostalem so na Sušaku popolnoma končane priprave za sprejem naše priprave zn sprejem naše vojske in oblasti. Na Trsatu, na Jelačičevem in drugod so postavljeni veliki slavoloki.
Turki odklanjajo mirovno pogodbo.
Vprašanje vojnih ladij pred Smirno.
London, 1. marca. (Izv.) Kakor je izvedel diplomatski poročevalec „Daiiy Telegrafska", bo mogoče Poincare na angleško vlado vložil protest, ker so se britanske vojne ladje umaknile iz, smirn-ske luke, ne da bi bila Francija poprej o tem obveščena. — Temu nasproti pa izjavlja Reuterjev urad, da so aliiranci poslali angorski vladi noto, v kateri so se izrekli za pripravljene, da bodo uva-
ževali omejitev števila ladij pred Smirno.
Turki se zavzemajo za nov načrt.
Carigrad, 1. marca. (Izv.) V dobro poučenih parlamentarnih krogih so, kakor se objavlja, trdnega prepričanja, da je zavezniški načrt mirovne pogodbe nesprejemljiv. Zavzemajo se za pogajanja za nov načrt, ki bi političnim interesom obeh delov bolj ustrezal nego dosedanji.
Položaj v Poruhrju.
Pritožbe Nemčije.
Berlin, T. marca. (Izv.) Kakor je izvedel NVolffov urad, je državna vlada opozorila tuje vlade, ki se niso udeležile Vpada v Porubrje, na resnost položaja, ki ga v$tyarjajo vedno brutalnejše nasilnosti napram f.oruhrskemu prebivalstvu, neprestane maltretacije. vsakdanje plenitve in pocestni ropi, izgoni in zapiranje uradnikov ter sistematične pestitve celih mest. Državna Vlada je smatrala ta korak za potreben, da se poda svetu skupna slika, francoskega postopanja in pokaže vnovič na ne-vzdržnost in nevarnost stanja, ki ga povzroča to postopanje.
Francozi odmerjajo davke.
Diisseldorf, 1. marca (Izv.) Ker so se posestniki 'rudnikov branili podpisati izjavo o davku na premog, ki jo predpisuje nemški zakon, je general Degoutte izdal naredbo, ki odmerja davke 'na'tisti podlagi, ki jo je podala rudniška kontrolna komisija. Dokler se ne plača, jamčijo posestniki rudnikov s svojo osebo. Dovoljenje za izvoz premoga v Švico ali na Holandsko' je odvisno- od plačila; davka. - : - :
Ustavljen poštni promet.
Diisseldorf, 1. marc. (Izv). Ker so se nemški poštni uradniki upira-
li carinjenju poštnih pošiljatev, je bil ustavljen ves promet s poštnimi zaboji.
Dnruhrsko vprašanje v avstralski zbornici.
London, 1. marca. (Izv.) »Times« poročajo iz Melbourna, da je v avstralski zbornici voditelj delavske stranke vprašal premier ministra Bruce-a, če je predlagal angleški vladi, naj odkaže vprašanje reparacij in zasedbe Poruhrja Zvezi narodov. Ako je pa to nemogoče, prosi premienninistra, da predlaga britanski vladi, da skliče mednarodno konferenco v to svrho. Pre-miermmistev je odgovoril, da potrebuje ta želja skrbnega preudarka in da jo bo natančno preiskal.
Francoski očitki in nemški izgovori.
Berlin, L marca. (Izv.) Napram članku „Tempsa“, ki trdi, da začetkom julija kabinet Guno še ni pred-k>žil pravilnega reparacijskega načrta, pripominja Wolfov urad, da je popolnoma nerazumljivo, kako more .. Temps" to trditi. Znano je, da je Poincarč preprečil i pismeno poročilo'! ustno pojasnilo nemškega načrta v Parizu.
Atentat na generala Degontta.
Berlin, L marca. (Izv.) Danes dopoldne se je. na borzi razširila vest. Ja k' bil na generala Degoutte izvršen atentat in da je general umrl. Vest sc doslej še ne potrjuje.
Cene živilom v Essenu.
Berlin, L marca, (Izv.) Od 1. januarja do 26. februarja so se v Es-semz cene za živila početverile, za mas- popeterile in za sladkor poše-steriie.
Kontrola švicarskega uvoza.
Berlin, 1. marca. (Izv.) Švicarski tisk ima polno vesti iz Curiha, da si Francija prizadeva, kako bi, kakor pred vojno, uvedla kontrolo švicarskega uvoza. Pošiljke blaga iz zasedenega ozemlja, določene za švicarske firme ne morejo biti transportirane v Švico brez odobritve francoskih konzulatov. Ta dovolitev je odvisna od pregleda korespondence in poslovnih knjig.
Nemško-francoski komunistični kongres.
Berlin, 1. marca. (Izv.) Kakor poroča „Rote Fabne“, je neki akcijski odbor nemške in francoske komunistične stranke pozval vse delavske stranke, radarske strokovne organizacije, ' obratne^ svete in intemacijonale, da sc udeleže kongresa, ki je nameravan za i7. marca v Kolnu in čigar program zaenkrat je: L obrambeni boj proletarijata, strank in • strokovnih organizacij proti zasedbi Poruhrja in ofenzivi kapitala. 2. Naloge v boju proti fašizmu.
MAŽARSK1 MINISTRSKI PREDSEDNIK V BELGRADU.
Praga, 1. marca. (Izv.) Kakor poročajo preko Bratislave, namerava mažarski ministrski predsednik v doglednem času posetiti glavna mesta male antante, med njimi tudi Prago in Belgtad. V prvi vrsti gre za sklenitev trgovinskih pogodb ter za zboljšanje' odnošajev med Ma-žarsko in malo antanto.
JUGOSLOV. ODREDBE PROTI
MAŽARSKEMU HUJSKANJU.
Bdgrad, 2. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne sta imela v zunanjem ministrstvu posvetovanje načelnik oddelka za zaščito države Vaša Lazarevič in pomočnik zunanjega ministrstva Panta Gavrilovič o položaju na naših mejah, zlasti ob Mažarski. Določene so odredbe za zavarovanje meje ter se bodo predložile v odobrenje ministrskemu svetu. Po našem poslaniku v Budimpešti bodo ukrcnjeni primerni koraki pri mažarski vladi.
SERRATI ARETIRAN.
Milan, 1. mare. (Izv.) Policija je aretirala Serratija, glavnega urednika »Avantija«.
INOZEMSKI KOMISARJI V AVSTRIJI.
Dima), 1. marca, (izv.) Kakor se poroča, obstoji namera, da sc imenuje ameriški polkovnik Causey za komisarja avstrijskih zveznih želez nic. Društvo narodov sc bavi tudi z načrtom da se imenuje komisar za avstrijski tobačni monopol.
MEDNARODNA KONFERENCA ZA TELEFONSKI PROMET.
Bern, 1. marca. (Izv.) Dne .12. t. m. se sestane v Parizu mednarodna. konferenca, ki se bo bavila z vprašanji telefonskega prometa. Razpravlja o vprašanju ustanovitve evropskega telefonskega obrata.
UPORNIŠTVO NA IRSKEM.
London, 1. marca. (Izv.) „Dally Telegraph" javlja iz Dublina, da se je uporniška kolona, ki je operirala v ozemlju Kilmorsa, brezpogojno vdala.
LORD VVEARDALE UMRL.
London, 1. marc. (Izv.) Umrl je lord We«vdale, eden najbolj delavnih članov mednarodne'parlamentarne unije.
FRANCOSKA RUMENA KNJIGA. '
Pariz, 1. marca. (Izv.) Zunanje ministrstvo je izdalo včeraj drugi del Rumene knjige, ki govori o lausannski kon f e venci.
AMERIKA IN SREBRNI DENAR.
VVashington, 1. mare .(Izv.) Senat je sprejel resolucijo, ki je bila odkazana poslanski zbornici in s katerim se pooblašča predsednik Harding za pogajanja z drugimi državami o. stabilizaciji srebra ter čini obsežnejšo uporabo srebra kot menjalno sredstvo.
NESREČA NA AMERIŠKI VOJNI LADJI.
Manila, 1. marc. (Izv.) _ Na ameriškem rušilcu »Htdbert« je eksplodiral kotel ter je bilo 8 oseb ubitih.
Prispevajte v naše sklade!
Dr. Ivan Šušteršič:
USPEHI SLS V DRŽAVI SHS. !
Aby68us abye8um invocat.
Ti uspehi leže na polju vnanje in notrgnj politike. Na enem in drugem torišču — same izgubljene bitke.
Dva velika mrtvaška kamna se dvigata izven političnih mej naše osvobojene domovine in oznanjujeta za vse čase slavo sedanje SLS: na enem se sveti ime »Rapallo«, a drugi nosi napis »Koroški plebiscit«,
Rapallo! Koroščeva stranka odklanja odgovornost za ta diploma-tieni polom. Navidezno imajo gospodje prav, ker niso bili vabljeni k temu pogrebu, marveč so še celo protestirali zoper to polomijo — po ljubljanskih ulicah. Toda pred sodnim stolom zgodovine našega naroda nosi Koroščeva stranka naravnost odločilno soodgovornost za rn-nallsko katastrofo.
Sporazumimo se pred vsem o splošno veljavnih načelih politične odgovornosti. Politična stranka ni samo odgovorna za svoja pozitivna dejanja, temveč tudi za to, kar je storiti dolžna, kar pa storiti opusi i kljub dani priliki za spoln i te v te dolžnosti.' Poslednja odgovornost postane posebno težka, kadar ima stranka v rokah državno oblast ali kos te oblasti, z eno besedo: kadar sedi pri krmilu narodnega čolniča.
Nihče ne more resno oporekati tej načelni ugotovitvi. Jaz sam sem skozi dolgo vrsto let nosil tako odgovornost v polnem obsegu, je nisem nikdar odklanjal in je še danes ne odklanjam: za vse, kar sem kot politični voditelj storil in za vse, kar sem kot tak kljub dani priložnosti opustil; pa ne samo to, moja odgovornost se razteza tudi na vse, kar je moja stranka politično storila ali kljub dani priložnosti storiti opustila, dokler sem bil jaz njen voditelj. Kar je bilo zame prav in za mojo bivšo stranko, mora isto tako biti prav za današnje vodstvo SLS. Saj velja to enkomerno za vse politično stranke vseh narodov in vekov in Koroščevi stranki se ne more priznati izjema.1— Kam bi n. pr. prišli, Če, bi se ministri za časa .svojega vladanja vlegli na medvedovo kožo in sladko spavali, potem pa, ko bi so klicali na odgovornost radi nastalih zmešnjav v državi, se z angelsko nedolžnim obrazom odrezali: Mi nismo'ničesar zakrivili, saj smo vm čas spali!----------
Po tej načelni ugotovitvi politične odgovornosti, prehajam k stvari.
Ob preobratu jo bila SLS merodajna stranka Slovenije. V njenih rokah je bila usoda naše-slovenske domovine. V narodni vladi Slovenije je imela absolutno večino, na čelu je stal njen veren pristaš. Njen merodajni vpliv je pa segal še daleč preko slovenskih mej, kajti njen
načelnik je bil celo predsednik Narodnega Veča v Zagrebu, najmero-dajnejše korporacije za vlado cele nekdaj habsburške Jugoslavije, od Drine pa do laške meje. Dr. Koroščev merodajni upliv je tedaj obsegal v onem najodločilnejšem času celo Slovenijo, Hrvatsko in Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Hercegovino. Tako visoko ga je vrglo va-iovje svetovnega preobrata! Zato je pa nosil tudi odgovornost, kakršne še nikdar poprej ni bil nosil sin . e lovenske matere.
Dr. Korošec je bil takrat zares mogočen mož in okinčan z izposojenim lavor jevi m vencem, je užival tudi velik prestiž v Srbiji.*
Ta položaj je našel praktični izraz v teni, da je Korošec postal podpredsednik prvega jugoslovanskega ministrstva, v Belgradu.
Njegova, st ranka je bila na višku svojega ugleda, svoje oblasti in svoje odgovornosti. V tem zgodovinskem času je imela pokazati, kaj zna. Bila je babica pri rojstvu naše države. Cvetela ji je vsa zasluga
uspeha, seveda tudi ekvivalentna krivda neuspeha.
Zalibog: Višek ugleda in mogočnosti te stranke, je bil zaeno višek njene nesposobnosti za vodstvo javnih zadev našega naroda, višek njene težke narodne krivde! Vse, kar je potem sledilo do današnjega dne, je posledica te težke, pretežke -krivde.
Ne da hi bila SLS držala rok križem, nikakor. Vsi vnanji znaki so kazali izvenredno delavnost in zlasti avtomobili so švigali na vse strani, da se v prahu Slovenija skoraj spoznala ni. Ta groznična delavnost tudi ni bila brez pozitivnih uspehov: cel roj SLSarskih parti-zanov-inteligentov je prišel pod streho na državne, odnosno ljudske stroške, ne glede na to, so li prinesli v svoj novi delokrog več stvarne usposobljenosti ali več ambicije, ali pa samo poln škaf mladinske ideologije.
Kako pa je porabila SLS. s svojo prominentno pozicijo v državi za blagor naroda?
(Dalje prih.)
Politične 'vesti.
r Slovenčeva Izvirna poročila. Včeraj je prinesel „Slovenec'* zopet izvirno (!) poročilo iz Belgrada, ki ga je bombastično naslovil: Šušteršič išče od belgrajske vlade denarja." Kakor smo izvedeli od dr. Šušteršiča. je vse. kar sc nanaša nanj, prosto izmišijeno in zlagano. Dr. Šušteršiču ni niti znano, če jc bil bivši minister Pucelj res v Belgradu, čeprav „Slovenec'* ve, da jc o b c n e m z d r. Š u s t e r š i č e m prosil Nikolu Pašiča denarne podpore. Tudi jc laž, da je dr. Šušteršič kaj izjavil srbskim novinarjem, pač pa ga je intervjuja! hrvatski novinar in sicer poročevalec „Obzora**, ki pa ga dr. Šušteršič ne smatra zmožnim, da bi potvarjal, ker ni ..Slovenčevega*' kalibra. Vse od začetka do kon ca je torej zopet debelo ziagano. Ce jc bil pa „Slovenec** mistificiran, naj se pa pritoži pri svojem „izvirnem** informatorju, „odličnem politiku radikalne stranke", ki ga bo gotovo našel, če ne v „Rožcah" pa v unionski kleti, kjer zajema svoja „izvirno cvičkarska** poročila.
r Ali je bil župnik Jerič klerikalec? „Slovenec" z dne 1.1. m. je posvetil na uvodnem mestu 25 vrstic spominu svojega ustanovitelja, če-gar stoletnica rojstva se je ponovila dan poprej. Rodi! se je namreč dne 28. februarja 1823. — Ne bomo se spuščali v rešitev vprašanja, če ni morda prav naš. dopisnik s Posavja dal povod k temu skromnemu pojavu, ko je dne 27. m. m. precej osvežil gospodom spomin na ustanovitelja njihovih zavodov. Okolnost, da se te- obletnice niso spomnili pravo-
časno,' ampak šele post festum, govori tem glasneje, ker je sicer pri ' „Slovenčevi" gospodi o s e b n i k u 11 sila mogočno razvit. — Nas bi zelo zanimalo izvedeti iz spominov rajnega župnika Josipa Jeriča cd „Slovenčeve" gospode zlasti eno stvar, ki jc danes izredno aktualna, namreč: kakšno stališče je zavzemal glede „klerikalizma? Ali je bil ustanovitelj njihovega lista župnik Jerič klerikalec njihovega kova? — Na to vprašanje prosimo nujno z i jasen odgovor!
+ „Siovetičeva" korajža! „Jutranje Novosti" so obljubile „Slovencu", da bodo pričele priobčevati „Dokumente iz črne dobe denunci-jantstva". Tega se jc pa „Slovenec" seveda ustrašil in danes odgovoril: „Sicer pa priporočamo, da se .Novosti' v vseh denuncijantskih; zadevah obračajo samo do svojega zaveznika in varovanca dr. Šušteršiča. Če nimajo materiala, jim pridemo na pomoč." To je tako, kakor če si skočita v lase Jakec in Mihec. Pa pride po poti nič hudega sluteči Janezek. Brž se razveseli prestrašeni Mihec: „Viž ga. tega-le daj raje. tega-ie! Ti bom pomagal!"
~r G. Stanovnik na agitaciji.
»Slovenec« poroča, da je imel kandidat SLS v torek shod v Bevkah pri Vrhniki, kjer je očrtal delo poslancev SLS v Belgradu. Kako je to delo »očrtava!«, ne pove, pač pa piše, da se je g. kandidat med b u r n im pritrjevanjem odpeljal v Blatno Brezovico. Da so imeli zborovalci svoje veselje, ko se
Skrilijisa Narodne ljudske stranke na Kranjskem je
tretja - 3.
Hans Dominik:	H
OBLAST TREH.
Roman Iz kta 1955.
(Dalje.)
„Briljantno," je renčal Kommodo-re Morison, „škoda, da ni bilo Ameri-kancev poleg. Mislim,, da bt se potem premislili, sprijeti se z nami."
„Ameriknncev sploh ne bo," je suho dejal Mr. Pyken, avstralski bombažni kralj.	1
„Stavimo, da pridejo!" ga je prekinil viskom Robats. Viskont Wii-. Mam Robarts, ki ni nikdar zamudil priložnosti riskirati stavo."
„Mislim, da kljub temu ne pridejo", je dejal Mr. Pykctt.
Viskont jc pogledal na uro.
> „Stavim deset funtov, da bo prvo' amerikansko letalo v petih minutah tukaj.".
Lord Horace Maitland je stal poleg. Nekaj je preletelo poteze njegovega gladko obritega obraza. Poznal je Ameriko in Amerikance. Danes je
štel kakih petindvajset let. Pred trenu Leti jc podedoval lordski naslov in z njim spojene dohodke. Ta ded-ščina je prišla zanj. vslcd nekaj zaporednih smrtnih slučajev popoino4-ma nepričakovano. Preje jc živel kot navaden državljan z imenom Mr. Clinton v Zedinjenih državah. Ne posebno premožen, primoran plavati v veletoku življenja in biti boj za obstanek. Pred petimi leti se je poročil ž Diano, ki je bila slavna pevka na čikaški Metopplitan-operi; Živel je z njo še dve leti v Ameriki, dokler ni podedoval lordstva. Prinesel je s seboj v aristokratsko življenje tudi življenske Izkušnje in poznanje ljud: kot so lastne amerikanskemu trgovcu. Kaj čuda, da je hitro napredoval tudi v političnem življenju in da je razmeroma mlad dobil odgovorno mesto lorda pri adrnihUiteti.
Težje je bilo za fijegovo soprogo. pridobiti ši v anMeški plemenitaški družbi trdno stališče in upoštevanje. Zc pri svojih prvih korakih je Instinktivno čutila, da se ljudje obnašajo napram. njej hladno in rezervi* rano, kar je veljalo seveda prejšflt
operni pevki. Posebno dame angleške družbe so kazale jasno dovolj, da jo trpe v svoji družbi le vsled njenega soproga. Toda lady Diana, hči poljskega magnata, ni mislila niti tre-notek nato. da bi. se pustila v družbi trpeti. Pričel se je tih, vstrajen boj. Korak za korakom si jc ladv Dijana priborila ono mesto v družbi, ki ji je šlo po stališču njenega soproga in njenega rodu. In če je danes veljala za eno prvih dam angleške highlife, se je zato imela zahvaliti predvsem svojim izrednim duševnim in telesnim vrlinam. -Njen zakon ni veljal le za vzornega temveč uidi za srečnega, čeprav ji usoda ni naklonila otrok.
Viskont Robar ts je ponovil svojo ponudbo.
„Stavim deset funtov, da bo prvo amerikansko . letalo ob četrt na en ajsjL tukaj."
Mr. Pykett je sprejel stavo in ponudil protistavo.
„Sto funtov, da do četrt na.enajst ne pristane tipbeno Amerikansko letalo. Petdeset funtov, da he bo nobenega do opoldne."
V možganih lorda Maitlanda se je podila misel za mislijo. Mr. Pikett je bil član avstralskega parlamenta. Moral je točno poznati vse nitke, ki se pletejo med Ameriko in Avstralijo. Gotovo je imel svoje vzroke, če je stavil na izostanek Amerikancev. Toda lord Maitland je sprejemal tudi vsake četrt ure brezžične brzojavke iz. Amerike in opazil je, kako jc postalo hujskajoče pisanje ameri-kauskega časopisja v jutranjih urah zmernejše in pomirijivejše. Ali hoče Cytus Stonard uspavati Anglijo, da bi jo potem toliko bolj nepričakovano napadel? Ali pa se je morda Cy-rus Stpnard premislil in odložil odločitev? Ni mogel dati jasnega odgovora na ti dve vprašanji. •	■
Njegova pozornost se je sedaj obrila k drugi stvari. Točka, ki se je zadnje sekunde prikazala na obzorju, se je hitro večala. Iz. neskončne višine . je pričela padati, postajala z vsako sekundo večja in večja, dokler ni široko in masivno legla na modre valove Solenta. Tam se je sedaj lahno zibala na * igrajočih 'še‘- valovih zračna ladja in hrešče so se pdgrez-
je g,: kandidat odpeljal, prav radi verjamemo.
. t Prof. Peter Ivaniševič izključen iz radikalne stranke. Belgrajaka >Sa-mouprava« od 28. februarja prinaša objavo,- podpisano od Nikolo Pašiea, da je profesor Petar Ivaniševič izključen iz, radikalne stranke, ker je postavil , proti sklepu glavnega odbora radikalne stranke svojo posebno kandidatno listo v mostarskem volivnem okrožju, kjer je oficielni'nosilec radikalne kandidatne liste dr. Laza Markovič.
- Stranka Milana Prlbieevlča? Belgrajske »Novosti« poročajo, da se v politični krogih govori, da bo bivši polkovnik Milan Pribičevič osnoval posebno zemljeradniško stranko, ker se je baje sprl a svojim bratom Svetozarjem Pribičevičem. Milan Pribičevič dela intenzivno na organizaciji kmetov v Hrvatski in Slavoniji, v kar mu zlasti služi lis j »Srpsko Kolo«, ki mu je glavni urednik.
-r Razcepljenost med demokrati. Demokrati imajo v 18 volivnih okrožjih, večinoma v Srbiji, 40 kandidatnih list. Večinoma imajo po dve listi, samo v belgrajskem okrožju imajo tri Ih v travniškem štiri kandidatne liste.
+ Črnogorska, avtonomistična lista. Nosilec kandidatne liste črnogorskih avtonomistov je odvetnik Mihajlo Ivanovič, bivši minister. Okrajni kandidati so:	General v p. Radomir
Vešovič, bivši vojni minister; divizi-jonar v p. Luka Gojhič, bivši vojni minister; itelgrajski odvetnik dr. Sekula Drljevič, bivši minister; podgoriški odvetnik Sava Vuletič, bivši prosvetni minister Mirko Mijuškovič in cetinjski odvetnik Itisto Popovič. Kakor je videti, so črnogorski avtonomisti same veličine izza starega režima.
Marezigaiiski proces pred tržaško poroto — končan.
8 obtožencev obsojenih ?ia večletno ječo. — 18 obtožencev oproščenih.
J)ne 14. februarja se je pričela pred -IriailkfcK, miroto „proces rudi dus-odkov. ki so še odigrali v Marezigah na dan državnozborskih volitev 15. maja 1921, ko >;o se zbrali takoj ob 7. uri marezi-,ganski v vi Ilci pred šolo, kjer je bilo volišče. V bližini volišča je bila močna straža. Kmalu po 10. uri je prišlo v Marezige 11 fašistov in Kopra. Začeli so razgrajati po vasi ter vpiti »fora i sciavi :, »morte ai sciavic. Za hip so se ustavili v gostila! »Grimalda«, kjer so naročili, k .»silo. Volivci, zbrani pred čoln so bili mirni. Tedaj so fašisti vrgli v bližini cerkve bombo, ki sc je razpočila z močnim pokom. Tndi na to niso reagirali Mareziganei. Nato so se fašisti približali volišču, legli za zid vaške lužo na tla v bojni črti ter začeli streljati na volivce z revolverji. Mare-zigancev sta se polastila strah ig jeza, V družbi volivcev je bilo mnogo žensk, ki večinoma ta dan niso niti ale na svojo vsakdanjo pot z mlekom v Koper in Trst, ampak so ostale doma. Med tem, ko so ženske začele presira-
nila v globino sidra in jo pritrdila na morsko dno. Plapolajo se je vspel na krovu amerikanski zvezdnati prapor in v nekaj sekundah je zaplapolal ves krov v barvah različnih signalnih zastavic. Cheer-klici iz množice so pozdravili prvo transatlantsko zračno ladjo, kateri sta v nekaj minutah sledili še dve drugi.
Mr. Pykett je mirno izpolnil ček, glaseč se na stoinpetdeset funtov in ga izročil viskontu Robartsu. Medtem, ko je to storil, si je stavijal ista vprašanja, kakor preje lord :Mait-land. Zakaj pušča Cyrus Stonard še vedno potniška letala preko? Ali se je morda v zadnjem trenotku premislil in boj odložil?
Vse ozrače je bito nabito s politiko, Ko je pogovor nekotiko zastal, sc je razločno slišalo Dijanine besede:
„Kako naj bi se Amerika in Anglija1 medsebojno pobijali? Saj to zabranjuje skupen jezik. To je najmočnejša vez, ki spojuje ljudi.1"
Viskofitinja Robarts to pritrjeval
' šene hežiti, so možje in mladeniči pograbili po edinem orožju, ki jim je bilo dostopno, po kamenju ter se dvignili proti napadalcem. Napadalci so se začeli umikati ter streljali dalje. Nastal je divji tepež in fašisti .so pu-stilLna mestu 3 mrtve in 1 ranjenega. Ostali so pobegnili v Koper. Drugi dan so organizirali kazenski pohod, pri čemer je bil ubit Slovenec Josip Sabadin ter del vasi Čežarji požgan. Vojaštvo je tedaj energično poseglo vmes ter napravilo konec izgredom. Vseh obtožencev je bilo 26, zaslišanih je bilo kakih 50 prič. Preteklo sredo je bil proces končan ter je po osemurnem posvetovanju proglasil nastopno obsodbo: 1. Viktor Sabadin je obsojen na 4 leta in dva meseca ječe; 2. Josip Ba-ble-Bačeto na S let; 3. Ivan. Kermac-Peverin na 5 let, 3 mesece in 10 dni; 4. Anton Dilica na 3 leta in 6 mesecev; 5. Nazarij Babič-Jager na 3 leta in 6 mesecev; 6. Josip Kemac-Kravčič na 1 leto in 8 mesecev; 7. Anton Umer-Ko-go na 8 mesecev in 10 dni; Josip Ber-žan-Kečcrner na 8 mesecev in 10 dni. Ostali so bili oproščeni. — Razprava je zbudila po vsem Primorju mnogo zanimanja.
Egi©xemsie© wesii.
*	Čudodelna roka sv. Frančiška Ksaverija v Gorici. V pondeljek so pripeljali v Gorico čudodelno roko sv. Frančiška Ksaverija. Ob 6. zvečer so prinesli čudodelno roko iz cerkve Brezmadežne v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer je bila izpostavljena v javno čaščenje. Skrinjica z roko so nosili štirje duhovniki ob asistenci vse goriške in okoliške duhovščine s knezonadškofom Dr. Sedejem na čelu. Procesije se je udeležila šolska mladina, razne nabožne organizacije in veliko število vernikov. — V Trstu pa se je v sredo popoldne vršila velika procesija v počaščenje relikvij slavnega misijonarja Sv. Frančiška Ksaverija. Rilikvije, roka in rama, se bodo razstavile po vseh mestih Italije. Relikvije so bile v Trstu razstavljene v cerkvi, jezuitov v ul. Bončo. Procesije so se udeležila vsa tržaška katoliška društva in mnogo občinstva. Relikvije je nosil, obdan od tržaške duhovščine, poreški škof Pederzoili.
*	Rjčmson, gledališki ravnatelj.
Znani švedski pisatelj Bjornson je bil pred kratkim imenovan ravnateljem narodnega gledališča v Kristijaniji.
° Nezavisima Makedonia. List pod tem imenom je začel izhajati v Bolgariji in 'je organ društev maeedonskih izseljencev. Znano je, da sta imeli obe frakciji, ki jih vodita Izvršilni komite in Zvezna organizacija, pred kratkim v Sofiji kongres, ki je dovedel do združenja obeh frakcij. Novi list je organ Zveze maeedonskih izseljencev in nadomešča »Autonomno Macedonijo«, organ Zvezne organizacije, in »Macedonijo;, organ Izvršilnega odbora.
r' Zavod za italijansko kulturo v Prag L Dne 2. marca se vrši v Pragi v
„Ne morem razumeti, kako bi se mogli englishspeakers med seboj tolči.""
Dame niso verjele na možnost vojne. Seveda so pa tudi zelo malo vedele o politiki in državniški praksi Cyrusa Stouarda.
Zunaj se je pričelo tekmovanje med letalci-potapljači. Iz velike višine so se spuščala potapljaška letala v morje, prebils s ploskom vodno gladino, potegnila za. seboj še kratek sled razpenjene vode in že so izginila. Kot podmorniki so nadaljevala svoj vožnjo. Po pogojih tekme so morala la letala napraviti precejšnjo pot pod vodo, nato dvigniti v globini petdesetih metrov zasidrano bojo in v predpisanem času in določenem kraju zopet vzleteli iz vode.
Okoli amerikanskih letal so brzdi carinski čolni. Postopanje je trajalo le malo časa. ke šo prekomorska letala sama izpostavila motorne čolne. Posamezni došleci so se podali na suho, da .se snidejo tukaj s prijatelji In znanci.
. - Cpgflfe-prtlL)
Gregovi dvorani mestne palače svečana otvoritev zavoda za italijansko kulturo. Slavnostni predavanji bosta imela prof. Tille in prof. Ghiurlo, lektor Italijanskega jezika na praškem vseučilišču. _
*	Obisk angleške kraljeve dvojice v Italiji. Na povabilo italijanske kraljeve dvojice bo angleška kraljeva dvojica prišla v Rim dne 7. maja in bo ostala v Italiji do 12. maja. Pred odhodom iz Italije bosta obiskala bojišče pri Asiagu. .
G Knjiga dr. Beneša o revolucijo-narnem gibanju v inozemstvu. Kakor poroča »B. Z. am A bend je dokončal zunanji minister dr. Beneš svoje delo o revolucijonarnem gibanju v inozemstvu z ozirom na svetovno vojno. Knjiga bo izšla v legijonarskem založništvu »Gin«, ki je izdalo, kakor znano tudi memoare antantnih državnikov.
'J Sliko dr. Rašina bodo nosili novi 20 kronski češkoslovaški bankovci vsled občno želje naroda.
*	Kongres zveze češkoslovaškega visokošolskega dijaštva se je vršil za-
— Umri je v ljubljanski hiralnici poštni kontrolor Josip Z e n -t r i h, 52 let star, ki ga je decembra meseca zadela v uradu kap. Pokojnik' jc bil rodom Ljubljančan. Služboval je v Št. Petru na Krasu in 21 let na glavnem uradu v Ljubljani. Bil je odličen veščak v brzojavni stroki. — N. v m. p.!
— Ministrski predsednik Nikola Pašič v Ljub'tani. „jutranje Novosti"" poročajo iz Belgrada: Končno-veljavno je določeno, da odpotuje ministrski predsednik in načelnik Narodne radikalne stranke g. Nikola Pašič v petek 7. marca iz Belgrada in dospe v Ljubljano v soboto 10. marca popoldne. V Ljubljani ima v nedeljo II. marca dopoldne aktualen Aovor na zborovanju Narodne radikalne stranke. V spremstvu ministrskega predsednika pride v Ljubljano tudi več ministrov, ki sc bodo udeležili zborovanja in imeli govore. .
— Minister za vere pride v Ljubljano. V Ljubljano je odpotoval minister za vere g. Ljuba Jovanovič.
— Izplačilo povišanih dvaginj-skih doklad in stanarin. Včeraj je sprejela delegacija ministrstva financ v Ljubljani ukaz finančnega ministra, da naj z veljavnostjo od 1. t. m. izvede nove.določbe o dra-ginjskih dokladah.in stanarini.
— Dragitijske,- doklade za duhovnike. Kakor poročajo iz Belgrada, je ministrstvo za vere pričelo zbirati nove podatke za povišanje draginjskih doklad duhovščini, ker je dosedanji kredit za doklade že porabljen. v
• —-- Uradniški kongres v Brodu.
Iz Belgrada' poročajo, da bo te dni v Brodu na Savi uradniški kongres, na katerem bodo zastopane vse pokrajinske zveze ter se bo sklepalo o potrebnih korakih za zboljšanje gmotnega položaja državnih na-stavljencev.
— Odbor društva konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji sklicuje v zmlslu § 15. društvenih pravil (na zahtevo članov) izredni občni zb or ,, ki, se vrši v sredo 1. t. m. ob 15hi uri v knjižnični dvorani pokrajinske uprave y Ljubljani (II. nadstropje). Predmet:	»Nevzdržen gmo-
ten položaj konceptnih uradnikov .politične uprave.« Vabljeni so, da se tega občnega zbora udeleže vsi drž. kon-ceptni uradniki, tudi nečlani. Da bo mogoče pravočasno dostaviti legitimacije za znižano vožnjo na južni železnici, naj tovariši, ki se nameravajo mlel ožiti občnega zbora, pošljejo fran-kirano kuverto za vsak urad s svojim naslovom tajniku:	Narte .Velikonja,
Akacijeva cesta, st 13, Ljubljana. Ako dospe olajšava na drž. železnici, se člani pravočasno ob ves te.
— Pravilnik In norme o kontroli semenja kulturnih rastlin je priobčil Uradni list od L t. m. St. 21,	D,":
— Dve asistentski mesti se razpisujeta pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani, In sloer za kirurški in dermatoliški oddelek « prejgpiki lS.
četkom tedna v Bratislavi. Zastopanih je 131 društev, ki štejejo 15.000 članov. Kongres ima zlasti namen ublažiti na-sprotstva med Čehi in Slovaki.
“ Sindikat žurnalistov v Češkoslovaški ima svoj redni1 občni zbor 8. marca v Brnu. V Bratislavi bo imel poleti večdnevno zborovanje, ki se ga udeleže tudi inozemski žurnalistl.
1 Maiari simpatizirajo z NemcL Francoske oblasti so izgnale 70 ma-žsrskih rodbin iz Poruhrja, ker možje niso hoteli na delo v rudnike.
Brezposelnost na Mažarskem. Iz Budimpešte se poroča: Čepelska Welsz-Manfredova tovarna je odslovila 63.000 delavcev. Vlada tozadevno noče posredovati.
*	Poslednji transport repatriiran-cev v Rusijo se je odpravil 1. marca iz Češkoslovaške. Kdor se bo hotel pozneje vrniti v Rusijo, bo moral vee stroške plačati sam.
*	Paketu! promet z Rusijo je otvorila češkoslovaška poštna uprava. Paketi brez navedbe vrednosti smejo tehtati do .10 kg.
činovnega razreda državnih uradmi-kov. Prošnje je vložiti do 20. marca 1923. pri ravnateljstvu splošne bolnice v Ljubljani. Pogoji so razvidni iz Uradnega lista od 1. t. m. št. 21.
— Sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. Tekom m.escea junija t. 1. se sprejme v strojno šolo vojne mornarice v Gjenoviču v Boki kotorski 110 gojencev in civilnega prebivalstva in iz, kadra, ki se bodo uvrstili v dva tečaja, od katerih bo eden trajal dvanajst, drugi pa osemnajst mesecev. Sposobni kandidati se bodo uvrstili v ta dva tečaja po uspehu sprejemnega izpita. Glavni pogoji za sprejem v to šolo so za prosilce iz civilnega stanu, da. so stari najmanj 17 in no preko 20 let, da so dokončali z dobrim uspehom najmanj štiri razred e ljudske šole in da imajo telesno sposobnost za mornariško službo. Lastnoročne prošnje je poslati komandantu strojne šole Sojne mornarice v Zeleniki,'Boki Kotorski, v Dalmaciji, najkasneje do 30. aprila 1923. Podrobnosti za sprejem v to šolo so razvidni v prihodnji številki »Uradnega Lista«.
— Sprejem v podoficirsko šolo v
Zagrebu. Vojno ministrstvo je odločilo, da se sprejme dne 10. maja 1923 v IV. pešadijsko podoficirsko šolo v Zagrebu 450 mladeničev, med 17. in 21. letom. Morajo biti seveda naši držav Ijani in neoženjeni. Prosilci morajo imeti najmanj 4 razrede ljudske šole. Kolkevano "prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti se mora predložiti do 25. * aprila 1923. Natančnejši pogoji so raz vidni iz razglasov, ki so poslani vsem okrajnim glavarstvom, občinskim uradom in komandam polkov.
— Sprememba stanovanjskega zakonika. Kakor se poroča iz Belgrada pripravlja minister za socijalno politiko spremembo dosedanjega stanovanjskega zakonika, ki se je izkazal v velikih ozirih kot nepraktičen.
— Poskušeni rop v vlaku. V
Zidanem mostu je orožnik Privoš-nik aretiral nekega Peterkoviča, ki je v vagonu na progi od Laz proti Zidanem mostu hotel v noči od 24. na 25. februarja oropati neko gospo iz Piištajna. Ropar je prijel gospo za vrat in jo pričel daviti. Le s težavo se mu je izvila iz prijema in začela klicati na pomoč. Na njene klice so prihiteli sopotniki, ki so jo rešili gotove smrti. Peterkovič je doma iz Ljubljane.
— Ga. Zofija Borštnik - Zvonarjeva priredi v petek, dne 2. marca ob 20. uri v mariborskem Narodnem domu dramatični večer, na katerem bo v dramski obliki prednašala najboljše pesnitve svetovne literature in dela .iz zapuščine pokojnega Ignacija Borštnika.
—- Nov nemški dnevnik v Mariboru. Mariborski Nemci so sklenili, da pričnejo z izdajanjem nove ga dnevnika. Na ta način upajo ugonobiti »Atarburger Zeitung«, ki stoji baje pitiveč pod .vplivom demokratov.
Dosmace vesti.
— Svinjo je ukradel. V Zidanem moetu je ukradel iz vagona neki Peter Wolf iz Novega Varbasa 15.000 K vredno svinjo. Takoj na to jo je prodal za 6000 K. Wolfa so že zaprli.
—- Radikalni ksmdidat v Zagrebu umrl. Radikalna stranka je postavila za namestnika kandidata v zagrebškem prvem okraju mesarja Frana Pasariča, ki pa je pred par dnevi umrl.
— Zagreb zida. Za prihodnjo stavbno sezono se Zagreb že sedaj pridno pripravlja. Mestna občina sama bo zidala več stanovanjskih hiš za mestne uslužbence, potem zavod za desinficiranje in več manjših stavb za mestno aprovizacijo.
— V Brodu na Savi se ustanovi delniška družba za elektrifikacijo mesta, ki namerava v kratkem izvesti organizacijo za električno razsvetljavo brodske občine. Glavnica znaša doslej dva miljona dinarjev.
— Nova železniška postaja. Kjer je postaja Bosenski Brod premajhna za velik promet in ker ima malo prostora in majhna skladišča, namerava ministrstvo saobračaja Zgraditi v Brodu še eno postajo z mnogo večjimi objekti, ki bo služila izključno blagovnemu prometu.
— ‘Vojno sodišče v Mostarju je v torek obsodilo mornarja I. klase Rudolfa Keše-ja iz Slavonije na triletno ječo, ker je kradel svojim tovarišem.
— Ogromen požar v Mostarja, o katerem smo že nakratko poročali, je povzročil preko milijon dinarjev škode. Nastal je po nesreči v mešani trgovinici Ismeta in Kakije Re-baca. Kakija je zvečer že zaprl trgovino, pa se mu je prekucnila petrolejka in goreči petrolej je tekel v odprto kebljico petroleja, od katerega sta se vneli in eksplodirali še dve veliki posodi petroleja. Kakija si je komaj rešil življenje. K sreči ni bilo vetra. Osem trgovcev oziroma gospodarjev je več ali manj oškodovanih.
— Štrajk v tovarni testenin v Novem Sadu. Delavci novosadske tovarne so stopili v stavko. Vzrok temu je preslaba plača.
—- Aretacija žpijona. Iz Osjeka poročajo, da je bil 28. februarja prijet tam ogrski špijon Franfc Plisgner, ravno v trenotku, ko je hotel z važnimi listinami prestopiti mejo.
— Ženska obrtna čola. Ministrstvo za trgovino in industrijo ima v svojem programu ustanovitev ženske obrtno sole v Podgorici. Šola sc bo bržkone že v kratkem odprla.
— Stavka v Zavšdovieu. Delavci industrijskega podjetja Ortlieb , in Eisler v Zavidoviču v Bosni so pričeli stavkati, ker jim podjetje ni hotelo zvišati mezd. Stavkujoči — 1000 po številu, grozijo, da v slučaju, če se njihovim zahtevam ne bo ustreglo, uničijo celo podjetje in pobijejo lastnike. Z ozirom na te grožnje so bili odposlani v Zavidovič večji oddelki orožnikov.
— Obsojen atentator. Dne 23. februarja se je končala pred split-
sko poroto razprava proti atentatorju Stevanu Suiču, staremu 31 let, rodom iz Gjalc, občina Nova Kaniča, ki je 29. decembra 1922 zagnal v upravništvo lista »Nova doba« bombo, ki je ubila uradnico Ivko Bona-čič in napravila 9250 K škode. Obtoženec, ki je bil finančni stražnik in je svoje dejanje odkrito priznal, je bil obsojen na 12 let ječe.
— Nov zavod za gluhonemo deco. Ministrstvo za socialno politiko jo ustreglo prošnji — Sarajevske zaščite dec«, — da se v Beljevu ustanovi šola za gluhonemo doco. V ta namen je pokrajinska uprava za Bosno in Hercegovino Imenovala že dve kvalificirani učiteljici. Doslej so se morali taki nesrečneži iz Bosne in Hercegovine pošiljati v zavod v Zagreb.
— Ženska — odvetnica v Sarajevu. Pretekli teden je pred sarajevskim okrožnim sodiščem nasto-
j pila prvič kot odvetnica sodnica ; Zora Ilieeva, ki je z vso silo zago-i varjala svojega klijenta, obtožene-| ga tatvine. Obtoženec je zrl z ne-: zaupljivostjo v svojo zagovornico, ; toda upravičeno, ker se mu je krivda dokazala ter je bil obsojen na 2 i meseca zapora. Po obsodbi je senat : čestital Iličevi k njenemu prvemu zagovorniškemu govoru.
— Visoka globa. Belgrajsko sodišče za pobijanje draginje je kaznovalo lastnike hotela »Moskve« s 150.000 .dinarjev globe radi pretiranih cen. Črna kava je veljala v »Moskvi« tri dinarje.
— Cevljp kupujte od domačih tovar en tvrdke P eter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20. ter Aleksandrova cesta Štev. 1.	12
Narodno gledališče.
DRAMA.
v
Gospodarstvo.
g Nov tovorni kolodvor v Zagrebu bo zgrajen med glavnim In ranžirnim kolodvorom. Potreba bo zato 10 milijonov Din kredita. Načrt je napravil-in ministrstvu predložil šef inženjerske! sekcije zagrebškega železniškega ravnateljstva. Žakič. Po tem načrtu bo zadoščeno za 50 let prometnim potrebam Zagreba, ker bodo lahko raztovorili do 200 vagonov dnevno. »vrr
g Čisti dobiček belgrajsko »Izvozne banke« znaša v preteklem letu 7G mil. Din. Obratnega kapitala ima banka, ki se bavi z izvozom in Uvozom, 30 mil., za 24 mil. ima rezervnega zaklada in 12 mil, vlog. Sedaj gradi palačo, ki bo stala 15 mil. dinarjev.
g Devizna poscot češkega bančnega urada znaša za .24 milijonov več, mod-tem ko se je obtok, bankovcev zmanjšal za 134 milijonov v 3. tednu februarja.
g Uspeh vzorčnega semnja v Kijevu. »Prager Prosae»:	poroča:	Šef
lvovske delegacije na kijevskem vzorčnem semnju je izdal poročilo, po katerem je bilo na semnju zastopano v prvi vrsti rusko blago in sicer krimsko Vino, poljedelski stroji, usnje, žito, platno itd. Rusko blago je bilo prav dobro. Od inozemskih firm so se udeležile semnja tvrdke iz Poljske, Nemčije, Avstrije, Francije in Švice. Poljsko blago jo bilo precej cenejše kot rusko.
g Velike premogovne pošlijatve so sklenili češkoslovaški koncerni z Nemčijo. Gre predvsem za. rjavi premog.
g Poljska industrija ne dobi kapitala v Švici. Kljub obilici tekočega kapitala in nizki obrestni meri bank odbijajo švicarski finančni krogi poljske pobude, da bi naložili kapital v poljsko industrijo, z utemeljitvijo, da jim poljski trg ni zadosti. znan in da tečaj p. marke preveč koleba.
g Dolgovi avstro-ogrskih državnih železnic je reparaoijaka kondiBija razdelila v skladu e pogodbami v St, Ger-mainu in Trianonu. Kot načelo Za delitev je bilo določeno, da prevzame vsaka nasledstvena država del dolgov po veljavi omrežja na njenem
M
GUMENE PETE m GUMENE POTPLATE
cenej® 8ra	sc- 9iaBmr čEsesemal
Majjbalfi® varaStro	I snrasal
Gradbeno podjetje
ing. Bulic in drug
Ljgbljana, BohoriCEga ol.ZO.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
ozemlju. Obligacije obsegajo naslednje vrste: a) 3% obligacije v frankih starega in dodatnega omrežja, ki zahtevajo letne službo približno 14^90.000 frankov, se r&zdele v naslednjem razmerju: Avstrija 11%, Češkoslovaška 62%, Ogrska 12%, . Romunija 12% in Jugoslavija 3%; b) 4% obligacije v markah emisije 1883. Delež Avstrije jena teh obligacijah 20%, Češke pa 80%; c) 4% obligacije v frankih in markah emisije 1900, ki zahtevajo letne službe približno 3,645.000 frankov. Delež Avstrije' znaša 19%, Češke pa 81%. Kupone teh obligacij bo morala plačati vsaka država do poteka amortizacijske periode (1965). Družba pa dobi anuiteto 5,500.000 frankov..
g Ogrski proračun za 1922/23. jo bil 28. t. ra. predložen parlamenta. Vseh izdatkov je 193 milijard, deficita pa 40 milijard. Državni dolgovi so naznačeni z 22 milijardami po tečaju 0.23 v Curlhu. V deficitu odpade ha državne izdatke 15 milijard, ostalih 25 pa na državna podjetja.
g Cene sladkorju ne bodo zvišali na Ogrskem, ker je minister za prehrano izdal telefonidno prepoved.
g Brezposelnost na Angleškem so je zopet zmanjšala za 23.571, tako' da. jih je zdaj brez službe še 1K milijona oseb.	'
g Ruska riž za Nemčijo je prispela 27. t. m. v Klel. Teh 50.000 centov je prva povojna žitna pošiljatov Rusije v Nemčijo.
BORZA.
Zagreb, 1. marca. (Izv.) Devize: Dunaj 0.143 — 0.144, Berlin 0.445 — 0.455, Budimpešta 3.35 -r 3.125, Bukarešt 47,50 do 48.50, Milan 485 — 488, London 475 do 477, Newyork 100 — 101, Pariz 610 — 620, Praga 300 — 301, Švica 1898 — 1905, Varšava 0.22 — 0.23, Valute: dolar 98 — 99, avstr, krone 0.141 — 0.142, češke 295, madžarske krone 3.10, funti 470, franki 615, lire 475 -- 478.
Čarih, 1. marca. (Izv.) Berlin 0.0234, Newyork 532.75, London 25.09, Pariz 32.47, Milan 25.65, Praga 15.80, Zagreb 5.30, Budimpešta 0.1775, Varšava 0,E2, Dunaj 0.0074875, Sofija 3.10.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 2. marca. (Izv.) 1 dolar 98-100 Din, 1 funt šterl. 475 Din, 100 fr. frankov 615 Din, 100 švic. frankov 1900 Din, 100 mark 0.45 Din, 100 avstr, kron 0. 1435 Din, 100 č. sl. kron 300 Din, 100 lir ital. 485 Din — V Curihu so jo dvignil danes dinar na 5.30.
Petek, 2. marca: Madamc san sčeo.
Red B.
Sobote, 3. marca: Vohoek. Delavska predstava po znižanih cenah, izven.
,Nedelja, 4. marca: Za pravdo in srce. — (Ob 3. uri pooohftine.) Izven.
Ugrabljene Sabinkc. —- (Ob 8. uri zve-, čer.) Izven.
Ponedeljek, 5. marca: Idijot Red B.
OPERA.
Petek, 3. marca: RlgoJetto. Red C.
Sobota, 3. marca: Nižava. Red B.
Nedelja, 4. marca: Tosca; Izven.
Ponedeljek, 5. marca — zaprto.
Izpred sodišča®
s »Ukradeni ordni«. Zavirač juž„ žel. Rudolf Mahnič, starejši žel. uslužbenec in oče številne rodbine, je obtožen, da je dne 26. apr. 1921. v prtljažnem vozu. orient expreea med vožnjo od Logatca do Ljubljano s silo odprl dva kovčka majorja Palica, ki je vozil v njih 20 redov Sv. Save H. in 73 redov istega reda III. step. v približni vrednosti 1000 Din, in jih hotel ukrasti. — Mahniča so opazili med vožnjo, da rogovili po prtljagi — vstopili v njegov službeni voz, in ga hoteli prijeti. Pri tem je padel tudi strel iz samokresa, ki je lahko ranil Mahniča. — Mahnič tat vino, osobito takih predmetov, ki zanj nimajo sploh nobene vrednosti, odločno zanika in trdi, da. so mu razmetali vso prtljago laški financarji in jo je moral on kasneje urediti. — Ti so tudi poškodovali kovčke z ordni. Z ozirom na dejstvo, da res nima smisla, da bi on kradel zanj tako brezvrednostm: predmete, katerih materijelno sploh ne more izrabiti in na izjavo njegovih tovarišev, da jc mož znan kot vesten in pošten uslužbenec, je bila obravnava v s vrbo pojašnjenja slučaja preložena na nedoločen čas.
s Kaznovano očitanje. V kavarni. Zvezda je očital Ivan Sedlar med po govorom o društvu »Bratstvo« gosp. Fortiču in Hitru, da dobavljata ta Cte spodarsko zadrugo razno blago na goljufiv način pod ceno in ga pr: prodaji dražje računata. Dalje je trdil, da d> bivata lepo plačo po 10.000 kron, dasi malo delata in prideta le včasih pogledat v pisarno. Sodnik je po ugotovitvi dejanskega položaja skušal pripraviti. obtoženca, da bi žaljivke preklical in se mirno poravnal, kar bi bila Fortič in Hiter tudi gotovo storila, vendar pa obtoženca ni mogel do tega pripraviti, nakar ga jc obsodil na 1 teden zapora z raznimi dodatki.
s Na Ribčevem Lazu nad Boh. Bistrico sta odpeljala Jože Kavčič in Franc Podlipnik lesnehiu trgovcu Hainricharju 6 smrekovih hlodov in jih speljala na žago Antona Zupanca na Stari Fužini. Ko se je tatvina razkrita, sta skrila deske v neko ledenico, kjer so jih kasneje našli. Pri obravnavi sta zvračala krivdo drug na drugega in oba sta bila nedolžna. Ugotovili pa so, da sta oba dobro vedela, kaj delata, in izdala sta se z medsebojnimi očitki in obdoižitvami. Obsojena sta bila: Kavčič, ki je znan kot verižnik in ima baje več kot pol milijona kron naloženih v raznih hranilnicah in njegov tovariš vsak na 2 meseca težke ječe.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.< — Odgovorni urednik F r. J o r e h. — Tisk J. Blasnika nasL v Ljubljeni.

Kupim
brzojavne drogove iz kostanjevega in mehkega iesa, kostanjev les za tanin, bukove prage, vsako množino tramov in vseh vrst rezanega ip okroglega lesa.
Denar takoj!
Ponudbe z obveznimi cenami in dobavnim časom pod „Prodam" na upravo „Ljudskega dnevnika".
Schkeuer Antonija
BJIIBEJANA, GRABIŠĆE ŠTEV. 1©
ČEVLJEV