IV»/ Obnovljena izdaja - Le*" s PA 9 , 312 Trst - 8. marca 1963 30 lir Spedii. In abb. post. - Gruppo i jdpi ;žbo točk seri dru hvà lose . d: sir 511 Itati rtvfl U adii im a f1 k ra Tu< DELO glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino Otvoritev kampanje za politične volitve Glas za KPI je glas za gotovo izvolitev slovenskega kandidata Zopet se nahajamo v predvolivni kampanji. Na mestnih trgih in v vaseh so se pojavile razglasne deske in na njih lepaki raznih političnih strank in organizacij. Čez nekaj dni se bodo začeli tudi predvolivni shodi, na katerih bodo govorniki razlagali programe svojih strank — in ne samo programe. Predstavniki strank, ki so v vladi , ali Pa jo podpirajo, bodo tudi na il teh shodih skušali prikazovati, kaj lM vse je vlada nanraviln Dri mi v i rlaT D pre1 zvel ijo tet je šan! 1 en< ojei bi t ? sloj le'' evčl g* iapP :a ktr oj» j it' dsk U ra e1 ske! izb» 15 oV s ! ;oVt da je vlada napravila. Drugi, ki niso v vladi, a so v duhu blizu nje, nodo privekli na dan najrazličnejše argumente. Tako eni kot drugi bodo govorili o najrazličnejših vprašanjih. Opevali bodo takoimenova-ni «gospodarski čudež», ki pa ga v naši deželi ne poznamo. Volivce bodo skušali plašiti z «na a-nosijo», ki naj bi jo predstavljal komunizem. Opravičevali bodo oboroževanje, celo atomsko, ki predstavlja toliko in tako velikih nevarnosti za nas in za vse človeštvo ter zatrjevali, da je to oboroževanje potrebno zaradi nekih namišljenih groženj, ki naj bi prihajale s strani Sovjetske zveze. Množice bodo skušali odvra-i nti od perečih vprašanj s tem, da “odo govorili o nekem namišljeni škripajočem krhanju, ki naj n< po njihovem obstajalo v socialističnem taboru. Pri vsem tem pa “odo namerno molčali o perečih ^Pfašanjih, ki obstajajo v Italiji. bodo govorili o vprašanjih de-aveev, ne ot bedi, brezposelnosti, katastrofalni agrarni problematiki ne o številnih drugih vprašanjih, izg1 ,nt<> vs< vs< reb :rn ča$ ki tarejo milijone državljanov. Nostalgiki bodo zopet skušali dajati duška oguljenemu patriotardstvu in revanšisti se bodo prav gotovo spomnili «zlatih časov». Šovinisti in yeC, jašisli bodo prav gotovo zopet pri veP| ekli na dan parolo o «slovanski nevarnosti», ki pa v resnici ne ob-s.a,a in kljub temu, da tej paroli •skoro nihče več ne verjame. Tudi premarsikatera prižnica in spovednica se bo verjetno spremenila v volivno tribuno. Vsi ti pa se ^do prav gotovo zopet postavili Proti komunistom. In Komunistična Partija bo zopet tista edina sila, f .j bo pogumno stopila pred volivce, hrn razložila svoj program in jih °Pozorila na obstoječo stvarnost, na st° in sto problemov, ki stoje pred Pprni vsemi in ki jih moramo z 'druženimi močmi rešiti, ako ho-Cehio, da bo nam in našim zanam-zasijala svetlejša bodočnost aginje, bratstva med narodi in mi- 'u v svetu Volitve, ki bodo 28. aprila bodo ?el° velikega pomena tako za nas k°t za vso državo. Od rezultatov eh volitev, bo v veliki meri odvili'10 kakšna bo naša bodočnost ; ali Italija krenila v novo smer, ali r° konkretno uresničena preusme-J|ev na levo, ali se bo Italija re-1 a okov, v katero je vklepa NATO, ino Ber A" Stvf a I’ se otresla nevarnosti, ki jih predstavlja multilateralno atomsko oboroževanje, ali bo možen pristop k dejanski gospodarski programaciji, ki naj onemogoči nadaljnje bohotenje monopolov, špekulacij, goljufij, kopičenji bogastva peščice privilegirancev na eni strani in postopno obubožanje širokih množic na drugi strani ; ali bodo ustanovljene dežele in uresničena demokratizacija krajevnih ustanov, ali bo posebni statut za našo deželo postal učinkovito sredstvo za pospeševanje splošnega razvoja tako na gospodarskem kot na socialnem in na drugih področjih; ali bodo končno priznane pravice naše narodne manjšine itd. Zato bodo te volitve zelo velikega -pomena tudi za nas Slovence, ki živimo v okviru dežele Furla-nija-Julijska krajina. Zato se postavlja tudi pred nas zelo resno vprašanje: kako voliti in kako s svojim glasom prispevati za stvarni ter splošni preokret. Za slehernega dobro hotečega Slovenca ne more biti izbira težka. Svojega glasu prav gotovo ne bomo dali strankam in kandidatom, ki pozabljajo na nas ali ki bi hoteli doseči, da bi izginili s pozori-šča. Tudi tistim, ki se spomnejo na nas samo ob volitvah ne bodo dali svojega glasu, pač pa ga bomo dali tisti stranki, ki je bila in je vselej na naši strani, ki se je od svojega nastanka dalje vselej in vseh okoliščinah zavzemala za naše pravice in ki te pravice še danes z vso odločnostjo terja. In to je Komunističnega stranka, ki ne le, da se bori za naše pravice, temveč hoče, da bi se naša narodna manjšina nemoteno razvijala, se krepila in živela v bratstvu z večinskim narodom ter da bi bila popolnoma enakopravna z ostalimi državljani. Svojemu internacionali-zmu je KPI ostala dosledno zvesta tudi tokrat in je, kakor leta 1924, ko je dala možnost Slovencem, da so dobili svojega predstavnika v poslanski zbornici — bil je to tov. Jože Srebrnič — tudi tokrat sklenila, da omogoči naši narodni manjšini, da dobi svojega zastopnika v parlamentu. Zato so na listah KPI v Trstu in Gorici tudi predstavniki Slovencev. V Gorici kandidirata tov. Marija Selič in tov. Jože Jarc iz Doberdoba, v Trstu pa tov. Marija Bernetič, za katero obstojajo vsi pogoji, da bo izvoljena. Slovenski kandidati bodo tudi na kateri drugi listi, toda ti nimajo nobene možnosti, da bi bili izvoljeni. Zato bi bilo vsako drobljenje slovenskih glasov nesmiselno. Samo na listi KPI je možna izvolitev slovenskega kandidata. In tega se moramo zavedati ! Glas za KPI pomeni, torej, glas za gotovo izvolitev slovenskega kandidata ! Goriški kandidati KPI ZA POSLANSKO ZBORNICO 1. Raffaele Franco iz Tržiča 2. Nereo Battello iz Gorice 3. Jože Jarc iz Doberdoba 4. Selli Marija iz Gorice ZA SENAT Giacomo Pellegrini * Federalni komite in Federalna kontrolna komisija v Gorici sta sklenila, da bo KPI na bodočih deželnih volitvah predstavila za kandidata enega italijanskega in enega slovenskega tovariša. Italijanski kandidat bo tpv. Bergomas, slovenski kandidat pa bo izbran po širšen posvetovanju s slovenskimi tovariši. Goriška federacija KPI o-hranja internacionalistično tradicijo in nadaljuje politiko, ki je že leta 1924 omogočila izvolitev tov. Jožeta Srebrniča v rimski parlament. Ta politika je pravilna in tudi zato je KPI vredna vsega zaupanja slovenskih volivcev. siouenci nimamo Hal pričakovan ICrščanskodemokratska tiskovna agencija «Italia» je nedolgo tega objavila vest, na osnovi katere naj bi bili vodstvi KD in Slovenske katoliške skupnosti za goriško pokrajino sklenili volivni sporazum, da bodo pristaši, oziroma volivci SKS na skorajšnjih parlamentarnih volitvah oddali svoje glasove za kandidate krščanskodemokratske liste. Kmalu zatem je Slovenska demokratska zveza v Gorici, ki jo sestavljata tako Slovenska katoliška skupnost kot Slovenska demokratska zveza, to vest agencije «I-talia» zanikala. Zagotovo ne moremo vedeti, menimo pa, da je od omenjene agencije prejkone zahtevala popravek, vtem ko je «Primorskemu dnevniku», ki je vest agencije ponatisnil, poslala v objavo izjavo, ki se glasi takole: «Tiskovna agencija «Italia» je v svoji 21. številki z dne 26. februarja 1963 objavila vest z naslovom «Volilna povezava v Gorici». Po tej vesti naj bi KD in SKS v Gorici sklenili za volitve v državni zbor načelni sporazum. «Primorski dnevnik» je to vest ponatisnil. Podpisano vodstvo SDZ v Gorici, ki jo sestavljata SKS in SDZ, izjavlja, da je vest neutemeljena». Izjava je podpisana od predsednika SKS dr. Antona Kacina in predsednika SDS dr. Avgusta Sfiligoja. Takoj pripominjamo, da bi sc mnogo manj čudili, oziroma, da bi se sploh ne čudili, če bi v izjavi bilo rečeno nasprotno, da je namreč vest utemeljena. To pravimo na osnovi nekaterih preteklih izkušenj, zakaj na preteklih državnozborskih volitvah je slovensko katoliško glasilo — in tega bržkone slovenski ljudje še niso pozabili — vneto pozivalo svoje bravce, naj volijo v prid kr-ščanskodemokratskega kandidata. Ta je zatem bil tudi izvoljen s slovenskimi preferenčnimi glasovi. Torej se Slovenska katoliška skupnost nima danes česa sramovati, če bo tudi topot, kot vedno, I zvesto ob strani Krščanske demokracije v borbi za ponovno zagotovitev njene nadoblasti v državi in pa proti «strašni nevarnosti komunizma», ki da grozi. «Strašna ne- Miroljubno sožitje je objektivna zakonitost «KOMUNIST», teoretično glasilo Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, je pred kratkim priobčilo zelo važen članek, v katerem poudarja, da, miroljubno sožitje jried socialističnimi in kapitalističnimi državami pomeni objektivno nujnost ter da položaj v svetu zahteva od vseh marksi-stično-leninističhih partij o-sredotočenje sil, da bi se izognili atomski vojni, uresničili miroljubno sožitje in zagotovili zmago socializma po vsem svetu. List poudarja tudi, da enotnost mednarodnega komunističnega gibanja in monolitnost socialističnih držav pomeni najvažnejši pogoj za u-resničitev tega zgodovinskega poslanstva delavskega razreda. Nemogoča je istočasna zmaga socializma v vseh delih sveta ali v večini držav. Za zmago socializma v svetu niso potrebne vojne. Veliko vprašanj sedanjega časa o tem, v kakšni smeri bo krenila sodobna zgodovina, se ne sme reševati z vojno ampak z miroljubnim gospodarskim tekmovanjem med obema svetovnima sistemoma. Miroljubno sožitje je objektivna zakonitost, katere delovanje se razteza na vse obdo- Važen članek teoretičnega glasila CK KP SZ bje prehoda od kapitalizma k socializmu v svetovnih merilih in je specifična oblika razrednega boja v svetovnih merilih, kar ustreza tudi interesom nadaljnjega razvoja narodnoosvobodilnih gibanj. Ideje se ne da prinesti na bajonetih — tako nadaljuje «Komunist» — in oborožen u-por ni obvezna oblika za osvojitev oblasti s strani proletariata v vseh pogojih. Danes obstajajo nove možnosti tudi za miren prehod v socializem. Takšna politika je omogočila socialističnim državam, svetovnemu komunističnemu gibanju ter delavskega gibanju nove uspehe na vseh področjih in tudi likvidacijo vseh možnosti za obnovitev kapitalizma v socialističnih državah; omogočila je pridobitve socialističnih držav na gospodarskem, znan- stveno-tehničnem in politič- nem področju, naraščajoče možnosti socialističnih držav za hitrejši dvig življenjske ravni, zrušenje osnovne teze imperialistov o agresivnosti Sovjetske zveze, krepitev organiziranosti in vpliva mednarodnega delavskega gibanja, razvoj ter razširitev narodnoosvobodilnih gibanj varnost komunizma pa obstaja» — a tega se ljudje vse bolj zavedajo in je v tem, da se ta, namreč komunizem — poteguje n.pr. za spremembe v temljih družbeno-gospodarskih in socialnih struktur, kakršne predstavlja resna in temeljita izvedba agrarne reforme (dokaj boleča in strašna zadeva, v kolikor so številni ugledni katoliški prvaki lastniki velikega števila zemljiških kompleksov najrodovitnejše zemlje), zatem moralizacija državnega aparata in same države (obnovimo v svojem spominu neskončno verigo najrazličnejših škandalov in se obenem spomnimo, pri katerih vse so bili udeleženi tudi zelo znani klerikalni voditelji), reforma državne uprave, decentralizacija oblasti in uveljavitev ustavno zagotovljene deželne u-reditve, izpolnitev ustavnih določil nasploh (kar je osnovna in najvažnejša zahteva) itd. itd. Omenili smo samo nekatere zahteve komunistov, ob katerih se Krščanski demokraciji in najbolj konservativnim predstavnikom klerikalizma kar ježe lasje na glavi. Potipati te gospode pri njihovih žepih, zadevati ob njihove gmotne interese, skušati razkrinkovati najrazličnejše njihove manevre in špekulacije, ki so neogibno vselej v škodo najširših slojev državljanov, to je, kar te gospode boli, ne pa nevarnost, ki da je komunisti predstavljajo za vero. Komunisti so, odkar obstajajo, dosledno izpovedovali in se borili za načelo svobode veroizpovedi, pravtako pa tudi proti slehernemu izkoriščanju vere za namene, ki z vero in Kristusovim naukom nimajo najmanjše zveze. Tega se čedalje bolj zavedajo tudi določeni krogi. Tako imenovani du-hovniki-delavci, pa tudi sam ekumenski koncil in še vrsta drugih pojavov v resnici niso nič drugega kot izraz nujnosti, da se cerkev otrese nekaterih svojih najbolj negativnih slabosti, med katere nedvomno sodi tudi njeno preočitno nagnjenje k posvetnemu gmotnemu bogastvu in pa njeno popolno nerazumevanje za tegobe in potrebe trpečega človeštva. Nekoliko smo zašli, povrnimo se k stvari. SDZ v Gorici je s svojo izjavo sicer res zanikala, da bi SKS in KD v goriški pokrajini sklenili ob priliki volitev v državni zbor načelni sporazum v korist krščan-sko-demokratskih kandidatov. Toda s tem še ni hkrati tudi izjavila, da svojih volivcev ne bo navajala, nai glasove oddajo kandidatom na krščanskodemokratski listi. Mnenja smo, da je KD popolnoma vseeno, ali bo glasove SKS dobila na osnovi nekakšnega načelnega sprorazu-ma ali pa kar tako, po nekem tihem dogovoru. Stvar oblike je zelo enostavna: kakor bo krščansko demokratskim gospodarjem prav, tako bo tudi storjeno. Vendar je oblika važna zaradi samih slovenskih volivcev, kateri niso vsi — kljub svoji opredeljenosti — najbolj prepriča-i ni, da Krščanska demokracija razume, hoče in skuša varovati interese slovenskih ljudi. še slepcu je očitno, da je Krščanska demokracija tista, ki za slovensko manjšinsko vprašanje vrsto let niti vedeti ni hotela, zatem pa se ga je na osnovi določenih mednarodnih obveznosti lotila, toda docela neiskreno, ustvarjajoč pri tem najrazličnejše težave in zapreke, tako da smo danes pripadniki slovenske manjšine sicer dosegli nekaj drobtinic, ki pa predstavljajo pravcato sramoto, če pomislimo kako, se od strani predstavnikov režima venomer zagotavlja njihova demokratičnost. Krščanska demokracija na oblasti dela prav tako, kot bi želela, da nas čas sam zaradi njenega namernega zavlačevanja rešitve vrste naših najnujnejših vprašanj, zbriše z zgodovinskega prizorišča. Rafinirana, toda grda politika! K temu, seveda, prispevajo svoj delež tudi slovenski klerikalci, ki pod parolo borbe proti komunistični nevarnosti — v resnici pa v korist posebnih klerikalnih in monopolističnih interesov privilegiranih slojev — izdajajo že tako ogrožene in zapostavljene interese slovenske narodnostne skupnosti in s svojo hlapčevsko politično dejavnostjo celo doprinaša k utrjevanju poli- (Nadaljevanje na 4. strani) glM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA, 03 o * < o < £ E o $ ó < ac O 0 1 IU 0 z 1 OC o * 0 >■ 8 1 s Q < $ iA Z D ó oc 5 -i 2 ó 5 o ai o ac 0 z < s z 5 ? 1 Q > rollìi*» DELEGACIJA KPF na obisku v Jugoslaviji. V ponedeljek je prišla na obisk v Jugoslavijo delegacija Centralnega komiteja Komunistične partije Francije. To je prvi uradni obisk francoskih komunistov v Jugoslaviji. Delegacijo vod tov. George Thevenin. * V MOSKVI so pretekli teden proslavili petinštiridesetletni«) Rdeče armade. Na slovesni akademiji, ki so se je udeležili naj višji voditelji SZ, je govoril maršal Malinovski. Ta je pozval zahodne velesile, naj opus te zastraho vaine metode in začno urejati sporna vprašanja na miroljuben način. * PERU je doživel nov državni udar. Vojska je odstavila voditelja vojaške junte, ki je strmoglavila prejšnji diktatorski režim. Oblast v državi je prevzela vojska. Iz prvih poročil, ki so prispela iz perujske prestolnice, je razvidno, da je nova vojaška vlada skrajno desničarska. z o V BONNU prihaja vedno bolj do izraza hudo trenje med kanclerjem Adenauerjem in gospodarskim ministrom Erhardom, ki spada med najvplivnejše kandidate za kanclersko mesto. Trenje je prišlo že tako daleč, da je Adenauer odredil preiskavo o tem, kako je njegov spor s tekmecem Erhardom prišel v javnost. Trenje naj bi bila povzročila različna gledanja na politične probleme. Erhard naj bi bil med drugim naklonjen sprejemu Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče, d očim Adenauer se ne more s tem predlogom strinjati, tudi zato, ker bi to pomenilo razbitje zavezništva, ki ga je pred nedavnim sklenil z De Gaulleom, ki je, kot je znano, največji nasprotnik pristopa Velike Britanije v Skupno evropsko tržišče. Vendar pa to ni poglavitni razlog za obstoječe trenje. Nedvomno je temu bolj krivo ljubosumje Adenauerja na svoj položaj, * MERCHANT, posebni odposlanec Kennedyja je bil ta teden na obisku v Rimu. Ta mož je bolj kot po svojem originalnem imenu znan kot propagandist za atomske raketne izstrelke «Polaris». V Rimu se je «pogajal» za sklenitev pogodbe o multilateralni jedrski oborožitvi v okviru Na-TO. Obisk raketnega «ambasadorja» v Rimu je italijanska demokratična javnost sprejela z velikim nezadovoljstvom. * JEMEN se nahaja v težkem položaju. Sovražne sile, ki se ne morejo sprijazniti z revolucijo, organizirajo v Saudovi Arabiji in v Jordanu vojsko, ki naj bi napadla mlado republiko in uničila pridobitve njene revolucije. Zato je mladi republiki priskočila na pomoč Združena arabska republika. Ta je v Jemen poslala del svojih čet. Te čete bodo o-stale v Jemenu dokler ne bodo reakcionarni in imperialistični krogi prenehali s sovražnimi dejanji proti republiki. 3v«|-NNOfl-Nime-VAVZ$liVM-VOV»d-VA>ti 2 • DELO - 8.-3-19638 Votivni program ♦ Za mir, miroljubno sožitje in razorožitev ♦ Za poraz KD in učvrstitev KP1, za preusmeritev na levo ♦ Za demokratizacijo države in gospodarsko programacijo Prvi cilj za katerim teži stvarni preokret na levo, je politika miru, pomiritve mednarodnih odnosov in razorožitev. Strahovita moč jedrskega orožja je radikalno spremenila značaj vojne. Danes bi vojna lahko povzročila splošno uničenje. Atomska katastrofa, ki je grozila v dneh ameriške agresije na Kubo, je bila preprečena po zaslugi modre in miroljubne politike Sovjetske zveze. Toda prav v tistih dneh je prišlo do dramatičnega izraza, kaj pomeni pripadnost Italije k agresivnemu vojaškemu bloku, ki ga vodi ameriški imperializem. V tistih dneh je prišla do zelo resnega izraza tudi nevarnost, ki jo predstavljajo raketna oporišča na italijanskem ozemlju. Multilateralna atomska oborožitev, ki jo ima v načrtu NATO, bi dala atomsko orožje tudi drugim državam in predvsem zahodnonem-škim revanšističnim silam. Ta multilateralna oborožitev bi pomnožila nevarnost, da bi bila Italija pritegnjena in zapletena v atomsko uničevalno vojno. Zato komunisti zahtevajo: — Nevezanost Italije na vojaške bloke In njeno nevtralnost ter nenehno prizadevanje za dosego splošne in nadzorovane razorožitve. Nadalje zahtevajo, naj : — Italija da pobudo za ustanovitve neatomskega področja v Evropi in za sklenitev nenapadalnega pakta med NATO in Varšavsko pogodbo; za odstranitev vseh vrst raketnih in atomskih oporišč z italijanskega ozemlja in z njenega morja in odpoved Italije pri sodelovanju pri multilateralni atomski oborožitvi NATO. Neizpoljnjene obveznosti vlade levega centra V Italiji in v svetu obstajajo ter se vedno bolj večajo zahteve in možnosti socialnega in ekonomskega napredka ; pomiritve in miroljubnega sodelovanja med narodi ; za preokret na levo in za mir. Toda vsemu temu se upirajo nazadnjaške, sile, ki bi hotele ignorirati zahteve množic, zadušiti razvoj demokracije ter v nedogled podaljšati mednarodno napetost in možnost katastrofe. To je smisel izbire, ki jo je treba narediti. Za to izbiro lahko v odločilni meri prispevajo italijanski volivci z glasom, ki ga bodo oddali dne 28. aprila. Glas volivcev bo lahko zadal nov udarec silam, ki zavirajo pot na levo in miroljubno sožitje. Od zadnjih parlamentarnih volitev dalje so italijanske konservativne sile pod vodstvom monopolističnih skupin in Krščanske demokracije delale vse kar je bilo v njihovi moči, da bi zavrle obnovo države in enotne borbe množic. Julija 1960 je Krščanska demokracija skušala s silo vsiliti državi kleriko-fašistično avtoritarno vlado. Ljudska opozicija je preprečila ta poskus. Pod pritiskom delovnih množic je bila KD prisiljena poiskati nove poti. Tako je nastala nova formula vlade levega centra. S programom levega centra smo se tudi mi strinjali. To je bilo naravno, saj je bil ta program sad dolgih in odločnih bojev, ki smo jih vodili. Toda istočasno smo ožigosali zadržanje KD, ki se ni hotela odpovedati svojim težnjam po nadoblasti, ki je obveznosti levega centra podrejala svojim interesom ter je levi center izrabljala kot sredstvo za politično razbitje delavskih in demokratičnih sil, brez katerih pa ni mogoče razbiti konservativnega odporništva. Mi smo podčrtavali, da je politična e-nolnost delavskega gibanja potrebna za preprečitev demokristjan-skih manevrov in za realizacijo tudi omejenih obveznosti, ki jih je sprejela vlada levega centra. Dejstva so potrdila utemeljenost naših trditev. Negotovost in popu-puščanje Italijanske socialistične stranke in drugih strank levega centra sta dovedla do tega, da je demokrist janska stranka ovrgla sprejete obveznosti vlade levega centra in tako v bistvu nadaljevala politiko zadnjih petnajstih let. V središču obveznosti vlade levega centra je bil prehod k politiki programacije, ustanovitev dežel, obnovitev ustroja države, agrarna reforma, demokratizacija šole in poti ržavljenje električne energije. Od vsega tega je bilo uresničeno samo podržavi j enje električne energije, do česar je prišlo po ostrih bojih v parlamentu in izven njega. Toda podržavi j enje je bilo izvedeno na tak način, da ne daje nobenega jamstva, da bo koristno za državo, d očim so monopolisti prejeli visoko odškodnino. Vse drugo je ostalo tako kakršno je bilo za časa prejšnjih sredinskih vlad. Italija je ostala v okviru atlantskega zavezništva in v NATO. Sleherna možnost italijanske avtonomne iniciative za mir je ohromela. Vlada je odpovedala nekatera ameriška raketna 'oporišča ha italijanskem ozemlju samo tedaj, ko so ZDA smatrale da so ta oporišča v tehničnem pogledu ostarela, pač pa se je izrekla za multilateralno atomsko oborožitev NATO in za pomorske raketne baze opremljene z izstrelki «Polaris». Zasluge za delno napredovanju na nekaterih področjih pa so sad težkih in nepre- stanih borb delavskega razreda in ta-oti-naj pu-ed-šoti r-kih To po-ajo Letošnji 8. marec — medna-rodni dan žena — poteka v izredno važnem političnem času, saj soupada s kampanjo za izvolitev najvišjih državnih predstavniških °rganov. Zato zavzema letošnji Praznik toliko.večji pomen. Rezultati političnih volitev bodo namreč v veliki meri odločivnega pomena Za ves bodoči razvoj življenja v državi in torej odločivnega pomena tudi za vprašanje razvoja e-niancipacije ženskih množic. Kljub velikemu napredku na Področju emancipacije žena, ki je oil dosežen po dolgotrajni in Strajni borbi vsega demokratična gibanja, ženskih organizacij j lrj predvsem komunističnega giba-’^a nja, je položaj žena še vedno ne-h°- zadovoljiv. V sedanji fazi kapitalističnega '“Vazvoja je ženska delovna sila si-?e v6r vključena v proizvodnjo v ve-cji meri kot nekoč, vendar pa je ■ t v5 vključitev v proizvodnjo združena z negativnimi pojavi, kot so d 11 P1"" " nestalnost službenih mest, ie°.Prenizke plače, nepovoljne kvalifikacije itd. Kar se pa tiče kmeč-fpih žena, stojimo pred zanimivim m Pojavom, ko so v novem procesu Podreditve kmetijstva monopo-naj lom, nastale velike spremembe, ki :ije so povečale agrarno krizo in pole v, iati vili množile protislovja ter vnesle veliko novosti v podeželjsko življenje. Možka delovna sila v veliki meri opušča kmetijstvo in se seli na nova delovna področja industrije, tehnike, trgovine. Zaradi tega postaja ženska delovna sila, lahko rečemo, poglavitni činitelj na področju kmetijstva. Toda novemu delovnemu razmerju in odgovornostim kmečkih žena ne sledijo odgovarjajoča socialna, gospodarska in pravna priznanja niti v družbi niti v družini. Premalo je socialne pomoči tako za kmetice kot za delavke in kot za gospodinje. Premalo je socialnih uslug, premalo otroških jasli in vrtcev, premalo zdravniškega skrbstva. Pomnožitev teh uslug in ustanov ter izboljšanje socialnega sistema bi v veliki meri olajšala napore žena, ki morajo poleg svojega dela skrbeti še za družino in dom. Prav tako je še premalo možnosti za strokovno izpopolnitev žena. Odprava te velike vrzeli bi pomagala ženam do višje kvalifikacije pri delu in torej tudi do boljšega plačila. Odgovornost za to, da se še danes žene nahajajo v tako neugodnem položaju, pada predvsem na vladajočo stranko, ki drži že vsa povojna leta vajeti države v svojih Vsem ženam naš iskren pozdrav! rokah ; sokrive pa so tudi tiste stranke, ki z njo sodelujejo. Za tako stanje so krive sile, ki so podpirale in še podpirajo ozko-gledno ter konservativno politiko. Zato je naša borba za žensko e-moncipacijo, neločljivo povezana z borbo proti politiki Krščanske demokracije in njenih zaveznikov ter proti vsem nazadnjaškim in konservativnim silam, ki zavirajo napredek ženske emancipacije. Po zaslugi nenehnih prizadevanj in neodjenljive borbe, ki jo je vodila Komunistična partija, so bile tudi od parlamenta priznane določene pravice žena. Komunistične poslanke so bile tiste, ki so IVti en pri kih P°t nje oli po- l U -g3 nje jvi In» ast pt» ine’ po sK erti s< Š< pin in« a n» li? >b o rji* ;titi’ zrn ni» ne4* d« Y Žene v svetu ai" ilu0 tei m ij° PAKISTAN je muslimanska država. Kljub raznim reformam še ni odpravljeno mnogoženstvo. Večji uspeh je bil dosežen na področju odpravljanja otroških zakonov. Po novih zakonih mora biti nevesta stara najmanj šestnajst let. Mnogoženstvo pa zaenkrat skušajo omejevati s tem, da zahtevajo od moža zagotovila, da bo lahko vzdrževal žene in tudi privoljenje prve žene, odnosno prvih žena, da mož lahko vzame še novo ženo. Noia zakonodaja dovoljuje tudi ločitev, odnosno razveljavitev poroke. Kot vidimo, so pakistanske žene še daleč od popolne enakopravnosti, pa čeravno so bili v zadnjem času napravljeni ■določeni koraki naprej v tej smeri. ŽENE v Združeni arabski republiki so bile do leta 1952 popolnoma brezpravne. Kol take so izkoriščali zgolj kot delovno silo na veleposestvih. Omenjenega leta pa je prišlo do pomembnih sprememb, žene so dobile državljanske pravice. S tem se je ženam odprla pot na razna delovna področja. Toda kljub temu se še vedno večina tamkajšnjih žena bavi izključno le s kmetijstvom. In kmetice žive v zelo slabih razmerah. Še posebno hudo je za vdove z otroki. Brezposelnost je še vedno visoka. Izčrpane mate- re ne marajo zaposliti, ker od nje ne morejo pričakovati toliko kot od mladega dekleta ali moškega. V teoriji so državljanske pravice priznane, toda v praksi te pravice nimajo polnega pomena. NA ŠVEDSKEM so uveljavili zakon, ki med drugim, predvideva za mlado mater še pol leta po porodu bolniški dodatek. To je vsekakor zelo pozitivna plat zakona. Toda ta zakon ima tudi svojo negativno stran saj določa, da smejo ločene žene prejemati pokojnino po umrlem možu, samo v primeru če je bil mož dolžan vzdrževati ženo tudi po ločitvi. Po tem zakonu ne prejema skoraj nobena žena pokojnine po možu. Švedske žene se zavzemajo za to, da bi določila omenjenega zakona spremenili tako, da bi lahko vse vdove, ne glede rta to če so živele skupno z možem ali ločeno, prejemale pokojnino. NA ČEŠKOSLOVAŠKEM rode skoraj vse žene v porodnišnicah. Zadnje statistike kažejo, da rodi 99,9% mestnih žena v porodnišnicah, podeželskih žena pa okrog 99%. Samo na slovaškem podeželju je odstotek porodov v porodnišnicah nekoliko nižji (95%). V JUGOSLAVIJI tudi žene z velikim zaninanjem raz- pravljajo o novi ustavi. V diskusijo posegajo v najrazličnejših organih. Ženska združenja organizirajo razne konference, seminarje, posvetovanja itd. Znana stvar je, da predlog nove ustave daje ženam popolno enakopravnost. Sedaj pa gre konkretno za to, kako se bo ta enakopravnost v praksi in v celoti izvajala, saj s proglasitvijo popolne enakopravnosti žena še niso odstranjeni vsi vzroki, ki so povzročali in še povzročajo njihov neenak položaj. Kljub temu, da se je položaj v novi Jugoslaviji močno spremenil že vedno dejanska vloga žena v družbenem, ekonomskem, socialnem in političnem življenja ne ustreza v celoti proglašeni enakoprav nosti. Tako poudarjajo jugoslovanske žene. In statistike o zaposlitvi zelo jasno govore. Od skupnega števila zaposlenih ljudi je le 28% žensk. So pa še drugi činitelji tako pravijo jugoslovanske voditeljice, med katerimi ni ravno na zadnjem mestu predsodek moških, po katerem naj bi bile ženske manjvredne od njih. Seveda so to posledice preteklosti, katerih pa sc ne da tako enostavno odpraviti. Vsekakor pa so jugoslovanske žene napravile velikanski korak naprej in prav gotovo je, da bodo postopoma dosegle popolno enakopravnost ne le v teoriji marveč tudi v praksi. skupaj s tovariši poslanci prve zahtevale pokojnino za gospodinje. Po dolgoletni in vztrajni borbi je parlament odobril zakon o pokojnini gospodinjam. Toda ta zakon ni tak kakršnega so zahtevale žene in za kakršnega se je borila KPI. Med drugim ta zakon ne daje pravice najstarejšim ženam, da bi že sedaj prejemale pokojnino, čeravno jo prav te žene najbolj potrebujejo. Odgovornost za to nosi v prvi vrsti vladajoča stranka. Komunisti so bili tisti, ki so, tako v prejšnjih kot v ravnokar minuli parlamentarni dobi, stali na .čelu velikih borb za podržavljenje električne energije, za splošno šolsko reformo, proti naraščajoči draginji in pred nedavnim so predlagali tudi splošno reformo bolnišnic ter uvedbo brezplačne zdravniške oskrbe za vse državljane. Tega se moramo tudi me žene v polni meri zavedati in vsestransko podpirati stranko, ki je že od svojega nastanka dalje dokazovala — ter tudi danes dokazuje — da so ji problemi žena in v prvi vrsti problem emancipacije ženskih množic zelo resno pri srcu. In to je Komunistična partija. JELKA GERBEC Prireditve Slovenskegagledališča v Trstu in na Opčinah Slovensko gledališče ponovi v nedeljo, 10. t.m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Roussinovo komedijo «Kadar se štorklja zabava». Nova premiera V torek 12. t.m. ob 20,30 ho v Avditoriju v Trstu premiera Kla-hundove igre v štirih dejanjih «Krog s kredo». V sredo, 13. t.m. ob 18. uri ponovitev omenjene igre v isti dvorani. Nastop gojencev Slovenskega dijaškega doma iz Trsta v Križu Gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu vprizorijo pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze dramo v treh dejanjih «Jezusovi apostoli», v nedeljo 10. marca ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. Vljudno vabljeni. la NOVA POTA v ruski knji- č> 2 ževnosti. To je tema, o ka- S-" teri bo Filibert Benedetič £ predaval v Slovenskem klubu (ul. Geppa 9) v Trstu, v , torek, 12. marca ob 20,15. 2 Naše bravce vabimo, naj se S udeleže tega zanimivega p reti davanja. 1 ♦ o MAKEDONSKA UNIVERZA > v Skopju se je zadnja leta v 5 močno uveljavila. Na sedmih $ S fakultetah te univerze je do- g 2 slej diplomiralo že nad 6000 S: o študentov. Ta univerza je naj- S ~ mlajša v Jugoslaviji saj je ” bila ustanovljena šele po o-svoboditVi. Na njej je sedaj vpisanih nad 15.000 študentov. Največ študentov ima ekonomska fakulteta, kateri sledijo filozofska, tehniška, „ pravna in medicinska fakul- C teta. 3 » c E ? m > S > I i 3 m J S 5 teta. ♦ II. FESTIVAL jugoslovanske folklore bo v Ohridu od 15. julija do 20. avgusta. Na njem bo sodelovalo kakih 1000 izvajavcev narodnih pesmi in plesóv. Organizatorji festivala so sklenili, da bodo letos na sporedu samo izvirna dela. ♦ PRIMORSKE PRIREDITVE bodo reorganizirali. Te prire- * ditve je prejšnja leta organizi- £ rala posebna ustanova, ki je 5 imela svoj sedež v Kopru ki pa g je bila stalno v težkih finanč- £ nih stiskah. Prireditve kot ta- < ke so bile namreč združene z ? velikimi stroški, trajale pa so razmeroma malo časa. Pozimi ta ustanova ni delovala. Pred kratkim je bilo sklenjeno, da bo v bodoče prireditve v koprskem okraju organizirala Turistična zveza. CANKARJEVA ZALOŽBA v 2 Ljubljani je izdala knjigo Z g Louisa Adamiča : «Vrnitev v 5 9 rodni kraj». Delo je v sloven- S | ščino prevedla Mira Mihelič, £ j ki je napisala tudi spremno 5j =; besedo. 2 4 Louis Adamič je bil po ro- r 3 du Slovenec. Svojo domovino *, o je kot emigrant zapustil ko 2 $ je bil še zelo mlad. Živel in < deloval je v ZDA, kjer je tu-n di umrl. Pisal je v anglešči- * 5 ni. S knjigo «Vrnitev v rodni 5 | kraj» je seznanil Američane £ o z jugoslovansko stvarnostjo ” o pred skoraj tridesetimi leti. S ▲ £ 5 ♦ | «KMEČKI UPORI na Slo- § g venskem» se glasi naslov knji- g 5 ge, ki je pred kratkim izšla S »f v Ljubljani. V njej univ. prof. 5 Bogo Grafenauer opisuje kme-n čke upore od 15. stoletja pa g do leta 1848. Knjiga vsebuje J razprave o koroških uporih S leta 1478, upore v Slovenji le-2 fa 1515, hrvatsko-slovenski u-jjj por leta 1572-73, drugi slovenji ski upor leta 1635, več ali 2 manj znane tolminske punte | < leta 1713 in veliko kmečko ” “ gibanje leta 1848. V tem zgo-5 dovinskem delu so našli kme-5 tiki upori tisto mesto, ki jim 9 gre. Ì ♦ S JUGOSLOVANSKI FILMI g se vedno bolj uveljavljajo ne o le doma marveč tudi v tuji-9 ni. Lani so jugoslovanske filai: me predvajali v približno 70 državah. Največji odjemavec =: teh filmov je Sovjetska zve- _ g za; sledijo pa ji: Nemčija, j? 3 Poljska, Kuba in Italija. Ve- g - li ko zanimanje vlada zlasti g S za risane filme. Si'VaOt)nOJ-3ri3d-131V9-ll31V3VVlSV1!)-3T. 8.-3-1963 Vollvni program KPI (Nadaljevanje z 2. strani) — široko parlamentarno kontrolo nad sredstvi za javno informiranje (radio in televizija), za zajamčenje politične nepristranosti; dostojne kulturne ravni in dejanske svobode izražanja ; — odpravo cenzure, najširšo svobodo na področju kulture in predvsem dejansko svobodno šolsko vzgojo ; — reformo sodne ureditve, ki naj omogoči dejansko neodvisno civilno in kazensko sodstvo, dostop manj imovitim slojem v sodni ustroj itd. Na gospodarskem in socialnem področju je v zadnjih -letih prišlo do velikih sprememb. Milijoni novih državljanov, žena in mladine so postali delavci, uslužbenci, tehniki. Mesta so sc močno razširila in so tako dobila premoč nad podeželjem. Do vsega tega je prišlo v velikem kapitalističnem neredu in pod težo monopolov. Te spremembe niso odpravile starih slabosti, marveč so jih deloma še bolj poostrile ali pa ustvarile še nove. Brezposelnost se je zmanjšala, ni pa bila odpravljena, kljub velikemu izseljevanju v tujino. Zaposlitev se je osredotočila zlasti v velikih mestih na Severu, kar je privedlo do novih velikih notranjih emigracij. Tehnika in proizvajavnost dela sta napravila velik skok naprej, toda razmere delavcev so napredovale počasi in še to za ceno trdih in neprestanih sindikalnih borb. Na podeželju je kriza starega ustroja privedla do zapustitve celih področij. Vprašanje modernega kmetijstva je ostalo v celoti nerešeno. Načelo: naj zemljo poseduje tisti, ki jo obdeluje, jo ostalo mrtva črka. Lati-fundizem še nadalje traja, prav tako tudi spolovinarstvo. Na podeželje prodirajo monopoli in velika agrarna buržoazija. Problem žena je še vedno nerešen. Rešitev vseh teh in še drugih problemov se ne more doseči brez organskega načrta in samo z delnimi rešitvami problemov določenih sektorjev. Rešitev teh problemov je odvisna od demokratične politike gospodarske programacije, ki naj izhaja iz stvarnih potreb širokih množic in ki naj temelji na širokem sistemu avtonomij (predvsem krajevnih ustanov), na udeležbi in efektivni kontroli s strani delavcev in zainteresiranih ljudskih množic. Cilji demokratične programacije, ki jih komunisti postavljajo, so: — Politika polne zaposlitve, ki naj omogoči stalno in kvalificirano delo vsej delovni sili, tudi ženski in mladinski, in ki naj omogoči emigrantom zaposlitev v domovini. Ta politika ne sme biti ločena od za-jamčenja popolne individualne in kolektivne svobode delavcev in od najširše avtonomije njihovih razrednih sindikatov. — Temeljita reforma kmetijstva z uresničitvijo splošne agrarne reforme, ki naj da zemljo tistemu, ki jo obdeluje, ki naj odpravi spolovinarstvo, kolonstvo in latifundizem ter naj napravi iz kmetov protagoniste agrarnega razvoja. V ta namen naj se ustavijo deželne ustanove za razvoj kmetijstva in odpravijo razne parasitske ustanove. Krajevne ustanove naj dobe no- ooooooooooooooooooooooooooooo OBVESTILO UREDNIŠTVA Ostale vesti bomo objavili v prihodnji številki. Med drugim bomo prihodnjič objavili tudi daljši sestavek o sejah tržaškega pokrajinskega sveta. ■k -k -k Številni naročniki in prijatelji so ta in pretekli teden prejeli poštne položnice za poravnavo naročine. Zato jih še enkrat vabimo, naj se poslužijo teh položnic in naj čim-prej plačajo list. Tistim, ki so v teh dneh poravnali svoj dolg: Najlepša hvala! va opolnomočja za teritorialno planiranje, ki naj med drugim odpravi špekulacije z zazidavnimi površinami ter omogoči gradnje stanovanjskih hiš šol, družbenih in športnih poslopij po nizki ceni ; ki naj omogoči tudi novo politiko javnega upravljanja, moderniziranje javnih služnosti, prevozov in predvsem ustanovitev novih kolektivnih uslug, ki so potrebne za življenje prebi-vavcev. Reforma šolstva in kulture na splošno, bodisi v strukturalnem kot v vzgojnem pogledu, ki naj naredi iz šole avtonomno središče za moderno in demokratično vzgojo. Zato je potrebno temeljito obnoviti vzgojna načela od otroških vrtcev pa do univerz. V celoti naj se odpravijo razredne pregrade, ki onemogočajo večini mladine dostop k višji izobrazbi. Ustanovitev državnega sistema socialne varnosti, ki naj zajamči pravice vsem državljanom do zdravniške oskrbe, dostojno pokojnino za starčke in invalide. Konkretna borba proti draginji, z reformnimi ukrepi, ki naj onemogočijo špekulacije monopolistov. Davčna reforma in reforma krajevnih financ. Podržavijenje farmacevtske industrije. Podržavljenje sladkornih monopolov ; akcije, ki naj s politiko konkurence onemogočijo špekulacije cementnih monopolov in novih monopolistov gradbene industrije. Razširitev državne kontrole nad monopoli, predvsem na kemičnem področju. Kontrola nad krediti. Komunisti priznavajo, da zasebne kapitalistične pobude v sedanji fazi imajo in lahko vrše svojo vlogo, toda istočasno zahtevajo javno demokratično protimonopolistično vodstvo pri proizvajalnem procesu, ter nasprotujejo vsaki obliki avtoritarne birokratske programacije, ki bi z novimi zatiralnimi in izkoriščevalskimi oblikami omejevale demokratične svoboščine. Tudi zato zahtevajo operativno in artikulirano pro-gramacijo, ki naj se izvaja ne le pod kontrolo parlamenta temveč tudi z udeležbo dežel in krajevnih ustanov ter z organiziranim sodelovanjem delavskih množic. Samo s preokretom na levo se lahko začenja reševati socialne in gospodarske probleme ter probleme demokracije in miroljubnega sožitja, od česar je odvisen ves napredek v državi. In parlament, ki bo izvoljen 28. aprila, mora biti sposoben uresničiti to preusmeritev. Toda za uresničitev tega sta neob-hodno potrebna poraz KD in enotnost levičarskih sil. Preokret na levo je pogoj tudi za poraz desničarskih liberalnih, monarhističnih in fašističnih sil. Komunisti predstavljajo volivcem svoj volivni program in jih kličejo v vol iv no borbo, ki je velikega pomena v splošni borbi za demokracijo in socializem. Naj izide iz bližnjih volitev krepko prenovljen parlament, v katerem naj bo omejena teža Krščanske demokracije, zmanjšani njeni transformistični manevri in njeno dvourni e ; tak parlament, ki bo izraz globokih in pristnih enotnih zahtev delavcev. Volitve dne 28. a-prila naj prineso močan impulz za obnovitveni proces pod vodstvom delavskega razreda in njegovih zaveznikov, ki je bil zasnovam od Odporniškega gibanja, osvoboditve in republiške ustave. Napredovanje KPI naj določi pogoje za globoko demokratično obnovo v državi. Naj bo zato glas na volitvah, dne 28. aprila, glas za močnejšo KPI ! Naj bo to glas za mir, za odpravo atomske nevarnosti, za mednarodno pomiritev in za miroljubno sožitje ! Naj bo to glas za svobodo in de-mokračijo ter za demokratično napredovanje k socializmu ! 4 • DELO Iz Doberdoba. Plodno delovanje komunistov Sekcija KPI v Doberdobu je zaključila letošnjo kampanjo za včlanjevanje. Poleg lanskih članov je bilo v Partijo na novo sprejetih 12 tovarišev. Ustanovljena je bila tudi nova celica v Jamljah. Tovariši v doberdobski občini marljivo delujejo in njihovo delovanje je že obrodilo pozitivne sadove. Deželna konferenca KPI V nedeljo je bila v Trstu deželna konferenca KPI. Konference so se udeležili predstavniki iz vseh federacij, ki spadajo pod območje deželnega komiteja za Furlanijo-Julij-sko krajino. Glavno poročilo je podal tov. Bacicchi, član tajništva deželnega komiteja KPI. (Izvleček iz njegovega poročila smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti na prihodnji teden.) V diskusiji, ki je sledila uvodnemu poročilu, je sodelovalo mnogo tovarišev iz vseh štirih federacij. Z nedeljsko deželno konferenco se zaključuje dolga faza naših prizadevanj za ustanovitev dežele, začenja pa se nova faza prizadevanj za izvajanje vseh določil zakona o deželi in za rešitev številnih problemov, ki stoje pred nami. Ta faza se začenja s parlamentarnimi volitvami, ki bodo 28. aprila in ki bodo izredno velikega pomena, za našo deželo in za vso državo. Tem volitvam pa bodo sledile še druge, ki bodo za našo deželo prav tako važne ; to bodo prve deželne volitve. 5 seje tržaškega občinskega sveta i Podražile« «ode lo maja sad zgrešene polle KD I ' Tržaški občinski svet je 25. februarja sprejel z glasovi Krščanske demokracije, socialdemokratov, republikancev, dr. Simčiča in Tol-loya sklep o povišanju tarif mestnih prevozov in vode. Komunisti in socialisti so glasovali proti temu sklepu. Na osnovi tega sklepa je bila s 1. marcem cena navadnega tramvajskega listka povišana od 30 na 40 lir, ukinjen je bil rumeni listek. Poleg tega pa je bil ukinjen drugi del proge štev. 25 in je bila proga štev. 20 razdeljena na dva dela. S tem sklepom je bil vzpostavljen zeleni liste tudi na progi štev. 20. Za vodo pa so bila uveljavljena sledeča povišanja : za zasebne koristnike v mestu od sedanjih 34,20 lire na 48,10 lire za kub.meter ; za dobrodelne ustanove in za Miramar-ski park od 29 lir na 40,70 lire za kub.m. Za občinske urade in šole od 24 na 29,60 lire za kub.m, za ostale občinske ustanove pa od 7,20 na 13 lir za kub.m. V zgornji okolici občine pa se je cena vode za katero koli uporabo zvišala na 51,80 lire za kub.m. Ta povišanja, ki so jih sprejeli demokristjani in njihovi zvesti sopotniki, prav v trenutku ko se nenehno višajo cene življenskih potrebščin, bodo hudo prizadela dohodke delavskih družin. Na seji, ko je občinski odbor predložil v razpravo povišanje cen, so komunisti-čni svetovavci odločno nastopili proti temu novemu povišanju cen. Glavno intervencijo za komunistično skupino je imel inž. Cuffaro, ki je močno kritiziral občinski odbor, ker ni dal občinskim svetovavcem pravočasno na razpolago obračuna za leto 1962 in proračuna ža leto 1963 podjetja Acegat Glavni del ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo (Nadaljevanje s 1. strani) tične moči njenih najbolj zakrknjenih nasprotnikov. Vsa njihova dosedanja politična stališča in ukrepi to potrjujejo. Kaj pomagajo n .pr. vse lepe besede slovenskega klerikalnega predstavnika v tržaškem občinskem svetu, izvoljenega na Skupni slovenski listi, izgovorjene v slovenski besedi v prid slovenske narodnostne skupnosti, če pa je še pred tem vsaka od teh besed morala biti bržkone odobrena od strani tistega škofa, ki ni nikoli pokazal ne posebnih simpatij, ne posebnega razumevanja za Slovence, njihove težave in potrebe, marveč se je nasprotnò — in to posebno v času fašizma — pokazal za najbolj kvalificiranega nasprotnika Slovencev. Kaj pomagajo lepe besede predstavnikov SDŽ v goriškem občinskem in pokrajinskem svetu, ko pa se v praksi ti predstavniki postavljajo na stran najzagrizenejših nasprotnikov Slovencev in celo fašistov? V Trstu komunisti na svoji listi kandidirajo edinega slovenskega kandidata v italijanski parlament, ki ima dejansko možnost, da bo v ta najvišji državni organ tudi izvoljen. Nobena druga stranka ne more Slovencem tega zagotoviti. In, v kolikor se bodo druge stranke ali skupine pojavile z listami, ki bodo na njih tudi slovenski kandidati, bo to samo zaradi tega, da bi odtegovale glasove Komunistični partiji in s tem, razumljivo, ogražale izvolitev slovenskega kandidata, ki bi lahko bil izvoljen. Ali je to v korist naše slovenske narodnostne skupnosti? To je lahko v korist določenih strankarskih računov, posameznikov ali skupin, toda v korist naše slovenske manjšine to vsekakor ne more biti. Slovenski volivci naj potemtakem dobro premislijo, preden bodo stopili na volišče. Morda se bo kateri od teh, postavimo, zamislil ob ime- nih kandidatov tako imenovane Slovenske skupne liste, ki se bo morda ludi predstavila. Toda v tistem trenutku naj mu bo jasno v zavesti, da noben kandidat te lite v nobenem primeru ne more biti izvoljen, neglede na to, da je na isti listi bil izvoljen tudi pripadnik Slovenske katoliške skupnosti, ki sedi v tržaškem občinskem svetu in danes glasuje s Krščansko demokracijo vred n.pr. za povišanje tramvajskih tarif, pa za zvišanje cene vodi, itd. pač vedno tako, kot mu je z določene strani zapovedano Njegovi nastopi slovenskemu kmetu in delavcu, slovenskim ljudem nasploh, se potemtakem morajo zdeti samo najbolj pristna demagogija, ker so brez vsebine. Saj je znano, da je eden osnovnih instrumentov Krščanske demokracije pri njeni raznarodovalni akciji prav ekonomski pritisk na revne slovenske prebivavce, delavce in kmete. Od takšnih voditeljev naša slovenska manjšina nima kaj pričakovati ne od njihovega dela v raznih občinskih svetih in tem manj v državnem parlamentu. Neglede na to, da za svojo izvolitev v omenje-no najvišjo državno ustanovo ni-majo niti najmanjše možnosti. Komunistični slovenski kandidat ostane zatorej, gledajmo nanj s katerekoli plati, najbolj kvalificiran, da mu slovenski volivec zaupa svoj glas tudi od priliki državnozborskih volitev. d..an SOŽALJE — Sekcija KPI na Opčinah izraža tov. Nadi Kalc-Wilhelm in družini Kalc v Trebčah svojo najgljoblje sožalje ob smrti očeta Ivana Kalc. Sožalju se pridružuje tudi «Delo». Umrl je oče M. Podmenika, lastnika tiskarne, ki tiska naš list. Njemu in ostalim svojcem izražamo iskreno sožalje. Slovenski svetovavec dri Simčič je glasoval za podražitev ! njegovega govora se je nanašal nj vprašanje socialnega značaja zlas i mestne prevozne službe. Občinski j podjetje, ki upravlja mestne pfljf voze, bi moralo po ugotovitah ini Cuffara, dobivati znatne prispevk državne uprave, da bi lahko žagi ■ tov ilo delavcem in dijakom vsal'' danji prevoz na delo in v šolo P nizkih cenah. Demokristjani pa če j o iti po tej poti in se raje z tekajo k povišanju cen za kriti primanjkljaja, kot da bi šlo za vadno zasebno podjetje. Komunist čni svetovavec je tudi ugotovil, H je veliko število najrazličnejših žavnih in drugih uslužbencev, kak« tudi raznih drugih oseb, ki še v' zi jo brezplačno. Zaradi teh brezpln nih voženj ima podjetje Acegt letno 619 milijonov lir zgube. Pol daril je, da bi morale to zgubo kt ti državna uprava in vse tiste ust nove, katerih uslužbenci odnosi* člani se vožijo brezplačno. . Poleg njega so od komunistični svetovavcev govorili še tov. : Tone Muslin, Calabria in Pogassi. Vsi ugotovili, kako se podjetje Acegt' ko zabrede v finančne težave zj radi slabega gospodarjenja, zateč k povišanju cen, da s tem prisili vs prebivavstvo, da krije izgubo, ki m staja ne zaradi neekonomskih c i prevozov ali drugih uslug, ampt predvsem zaradi velikega bitokrš skega in včasih nepotrebnega ap: rata. Zanimivo je tudi dejstvo, da svetovavec Skupne slovenske lis ji (j dr. Simčič glasoval za povišanj Acegatovih tarif, čeprav je izjavi da bo glasoval za predlog, samoJj c bo odbor spremenil nekatere tOŠ*6! j predlaganega sklepa. Predlagal I*. da se ne poviša cena vode, ki 5‘ *■ uporablja za kmetijske potrebe. OJ k bor je ta njegov predlog enostavno preslišal, dr. Simčič pa je kljub j* mu glasoval za povišanja. To nji govo stališče je tembolj obsodi g vredno, ker se on kot predstavni s Skupne slovenske liste vedno trli na prša, da je «edini» dejanski prti stavnik slovenskih koristi v tro 1 škem občinskem svetu. Toda d« I stvo, da demokristjani niso hotfj , odstopiti niti od povišanja cene 'j ] de za kmetijsko uporabo in da | dr. Simčič po vsem tem glasov za povišanje cene, nam najbolj zfi vorno dokazuje, kako ta gospod OT . ni koristi Slovencev, saj je vendi obče znano, da je tržaški občinil j odstotkov kmetov slovenske narol 1 nosti. ! Sestanek aktivistov v Trstu V soboto, 9. marca ob 19. uri Jj v Ljudskem domu v Trstu sestanjj slovenskih aktivistov. Na njem H, do razpravljali o vprašanjih, ki * v zvezi z volivno kampanjo. Na sestanek so vabljeni vsi sl venski aktivisti KPI. PRISPEVKI ZA «DELO» l V počastitev spomina pok. Iv8j Kalc iz Trebč darujejo Dolfi, V riuča in Marija Wilhelm 3.000 * za «Delo». DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: An ton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3> telef. 44-046/44-047. Tiska: Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, pol-letna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru