r ~~m—T v' v' 7 R Z I S K I T_J v o o w I i-c KAJ SE STORITI DA... Položaj večine podjetij v Tržiču ni nič kaj rožnat. Po BPT in ZLIT je lani “zgrmelo” še v Lepenki in Modeni, v nekaterih podjetjih se pojavijo začasni zastoji zaradi pomanjkanja naročil, drugod se stanje ne popravlja zaradi stalne podkapitaliziranosti. Vsi pa smo seveda še najbolj pozorni na našo največjo tovarno PEKO. Po odhodu prejšnje vodstvene ekipe so krmilo prevzeli novi strokovnjaki, kateri lahko ob pomoči z različnih strani dajo tam zaposlenim nekaj novega upanja. Prva poteza, ki jo je povleklo novo vodstvo in smo jo opazili tudi zunaj PEKA, je bilo odkrito priznanje težkega stanja v podjetju. Kljub še tako uspešnemu tekočemu delu in zmanjšanju števila (zlasti režijskih) delavcev bo podjetje težko odplačalo dolgove, ki so se nabrali tekom let. Zato lahko rečemo, da podjetje visi na nitki. Zaposleni v PEKO takšno stanje že nekaj mesecev dodobra občutijo, saj plače dobijo ob koncu meseca, namesto 15. v mesecu, kot nekdaj. Vendar se delavci, vključno s sindikatom, ki ga agilno vodi Anton Rozman, dobro zavedajo, da jim le redno delo brez stavk zagotavlja delovna mesta. Na potezi pa smo tudi vsi drugi, da priskočimo na pomoč. Zato sem že konec aprila s poslanskim kolegom in bivšim sindikalistom Geržino v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona, ki bi znižal prispevke, ki jih plačujejo podjetja tekstilne in čevljarske industrije, za 3,75 %. Vlada nad predlogom sicer ni bila najbolj navdušena, vendar jo je vseeno prisilil, da je nekaj ukrenila. Pred tednom dni je namreč pripravila paket zakonov, ki bo razbremenil zlasti tista podjetja, ki izplačujejo nizke plače. Ta ukrep bo PEKO prinesel cca 40 milj. SIT letno, kar sicer ni veliko, nekaj pa je le. Vlada je odpravila tudi nekatere carine in organizirala posebne delovne skupine Zavoda za zaposlovanje za enajst podjetij, med katera je vključen tudi PEKO. Na Jesenicah je bila takšna skupina še posebej učinkovita, saj so zaposlili kar 60 % presežnih delavcev. Opažam, da se tudi ministri z gospodarskega področja zadnje čase več ukvarjajo s PEKO, saj jim očitek o tem, da rešujemo le igralnice, TAM in Videm Krško, ne pa tiste, ki so tega bolj potrebni, dela preglavice. Zato lahko vsi skupaj upamo na boljše čase, ki pa bodo prišli, če bomo vztrajali. Jana Primožič Tržiška Bistrica pod predorom v Dovžanovi soteski Na griču sv. Jožefa se pričenjajo Tržiške poletne prireditve IZ VSEBINE: Uvodnik - Težave tržiških podjetij 100-LETNICA ŽUPANA MAJERŠIČA Namizni tenis, Kegljanje Tržiške poletne prireditve Kraji v tržiški občini Občinski svet 14. R LIANA SEJA OBČINSKEGA SVETA. je bila najprej napovedana za četrtek, 6. junija 1996, zaradi cerkvenega praznika pa je po zadnjih podatkih prestavljena na sredo, 5. bila 24. aprila 1996. Na dnevnem redu je poleg običajnih proceduralnih točk še naslednja tematika: razveljavitev odloka o proračunu Občine Tržič za leto 1996 (predlagatelj župan) • osnutek odloka o gospodarskih javnih službah Občine Tržič • odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave • osnutek odloka o grbu, zastavi, himni, prazniku in spominskem dnevu Občine Tržič • predlog odloka o obliki in vsebini pečatov Občine Tržič • predstavitev praznovanja ob 30. obletnici pobratenja s Ste Marie aux Mines • nakup in prodaja nepremičnin v občini Tržič ■ razrešitev in imenovanje poslovodja podjetja BIOS d.o.o., Tržič • imenovanja: - direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana (soustanoviteljica je Občina Tržič), predstavnikov ustanovitelja v Svete osnovnih šol, komisije za posege na druga območja kmetijskih zemljišč • določitev višine denarnega nadomestila članom Nadzornega odbora in članom Občinske volilne komisije • zamenjava člana Občinske volilne komisije • razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje izjemnih kulturnih programov oziroma projektov za leto 1996 • obravnava in sprejem pravilnika o uporabi službenih vozil. Zapisali bomo tudi vprašanja, ki so jih postavili svetniki na 13. seji (24.4.1996): 1. Občinska uprava naj pregleda upravljanje z javno razsvetljavo, ki ne deluje pravilno. Predlog za enostransko parkiranje v ožjem mestnem jedrn Tržiča. Kaj se gradi pred kinom Tržič? (Boris Tomazin, SKD) 2. Zahteva po poročilu o nakupu nepremičnine na Koroški cesti v Tržiču. (Vito Primožič, SKD) 3. Kdo je lastnik in upravitelj tržiškega kopališča? Predlog za ustanovitev Stanovanjske zadruge s sedežem v Tržiču. (Milan Gregorčič, SNS) 4. Urad za okolje in prostor naj začne z vzdrževanjem lokalnih cest, poiščenaj se vzdrževalec. (Borut Sajovic, LDS) 5. Kdaj bomo določili občinski praznik? Kdaj se bo začelo popravljati ceste Ziganja vas-Sebenje in ureditev avtobusnih postajališč v Križah. Ali je bila pri gradnji mostu res strnjena napaka? (Jože Južnič, SNS) 6. Zaradi gradnje mostu se je poškodovala hiša na Balosu 5 - predlagam, da se jo popravi. (Samo Dolhar, SDS) 7. Zahteva po poročilu o nakupu hiš, ki jih je Občina kupila. Ali BPT ponuja prostore za zgraditev garažne hiše. (Jožko Kuhelj, SLS) 8. Ali je BPT res zahtevala revizijo projekta nadaljne gradnje obvoznice? -Župan: Da,- (Peter Smuk) 9. Zahteva po pisnem poročilu - kdo je grozil predstavnikom Občine? (Ludvik Perko, ZLSD) PROJEKT d.o.o. Tržič, Predilniška 16 OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO! Nudimo vam: - vodovodni material in material za centralno ogrevanje - keramične ploščice in lepila ODPRLI BOMO: - SALON KJERAJVIIKJE - UGODNI PLAČILNI POGOJI -GOTOVINSKI POPUSTI Odprto: 7-19, sobota 7-12, tel.: 064/53-042 NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV Prebivalstvo tržiške občine po staniu 30. 6. 1995: 0 - 4 let 791 5 - 9 let 992 10 14 let 1117 15 19 let 1196 20 24 let 1140 25 29 let 1105 30 34 let 1147 35 39 let 1192 40 44 let 1265 45 49 let 975 50 54 let 829 od tega: moški 415 55 59 let 902 moški 434 60 64 let 779 moški 350 65 69 let 620 moški 240 70 74 let 464 moški 155 75 79 let 199 moški 75 80 84 let 231 moški 66 85 89 let 124 moški 39 90 94 let 30 moški 8 95 99 let 3 moški 0 Skupaj: 15101 Ostali podatki: Povprečno število zaDoslenih ianuar-aveust 1995: mi PovDrečna mesečna neto Dlača na zaoosleneea v obdobiu ianuar - avsust 1995: 38.239.00 SIT Število zasebnih avtomobilov 4680 Število hišnih številk 2746 Število aktivnih Drebivalcev 7075 Osebe z lastnimi dohodki .3916 Vzdrževane osebe 37.33 Zaposlene osebe 6048 Zdomci 188 Število priseljenih oseb 80 Število odseljenih oseb 96 Dnevni migranti - zaposleni 4126 Dnevni migranti - učenci in študenti 1575 Gospodinjstva skupaj 4991 - eospodinistva z 1 članom 940 - eosDodinistva z 2 članoma 1046 - eosDodinistva z 3 člani 1066 - gospodinjstva z 4 člani 1318 - eospodinistva z 5 in več člani 621 Število stanovanj 4962 število stanovani v individualnih hišah 2562 število stanovani v večstanovanjskih hišah 2400 Poprečna stanovaniska površina m2 65.31 Poprečna stan. površina na prebivalca 21.83 Kmetie aktivni na kmečkem eospodarstvu 245 Kmetie. ki občasno ooravliaio kmečka dela 355 Število dvoosnih traktorjev 272 Število govedi 1415 Število ovac 459 Število prašičev 282 KRAJI Naši KAKO SO PREDSTAVLJENI KRAJI TRŽIŠKE OBČINE (4. nadaljevanje) BRDO, na Brdu (530m), brdski, Brdčani (20 preb.). Prometno odročno naselje nekaj razloženih domačij leži na uravnavi gozdnatega gričevja Dobrav. Dostopno je iz Kovorja na severovzhodu ali z južne strani, iz Ljubnega. Studenci, ki izvirajo pod vasjo, se zbirajo v potoku Lešnici, pritoku Save. Vas obdaja sklenjen gozd. (T.K.) PRAPROČE, na Prapročah (490m), praproški, Prapročani (21 preb.). Vasica, ki jo sestavljata zaselka Praproče in Brod, leži na severozahodu Dobrav, sredi gozdnatega gričevja iz mehkejših lapornih kamnin, med potokoma Peračico in Lešnico, pritokoma reke Save. Dostopna je iz Tržiča in Ljubnega. Pomembni dejavnosti sta živinoreja in sadjarstvo. (M.T.) VADIČE, v Vadičah (510m), vadiški, Vadičani (22 preb.). Manjša gručasta vas leži na gozdnatem terciarnem gričevju Dobrav pod južnim pobočjem Dobrče (1634 m). Domačije stojijo jugovzhodno od naselja Leš, nad grapo potoka Vadičnika. Prebivalstvo upada vse od od štetja leta 1931. Zaradi prisojne lege je v okolici hiš precej sadnega drevja. (T.K.) LESE, v Lesah (530m), lešanski, Lešani (185 preb.). Razpotegnjena vas leži na južnem pobočju pod Dobrčo (1634 m), kjer dolomitni svet prehaja v terciarno gričevje Dobrav na jugu. Nad naseljem je speljana cesta, ki povezuje Tržič z Begunjami na Gorenjskem. Skozi teče potok Lešanščica, eden od pritokov potoka Peračica. Ob potoku je pri Lešah večja naplavljena ravnica, kjer so njive. Ker so tu tudi obsežni travniki in pašniki, je razvita predvsem živinoreja. Večina vaščanov je zaposlena v Tržiču. Župnijska cerkev sv. Jakoba je v osnovi srednjeveška. (T.K.) VISOCE, na Visočah (630m) visoški, Visočani (69 preb.). Gručasta vas leži na uravnavi severnega dela terciarnih Dobrav, tik ob vznožju Dobrče (1634 m), južno pod cesto, ki Tržič povezuje z Begunjami na Gorenjskem. Ob cesti je zaselek počitniških hišic. Večina vaščanov je zaposlena v Tržiču. (T.K.) HUDI GRABEN, v Hudem Grabnu (660m), hudograbenski, Hudograbenčani (56 preb.). Razloženo naselje nad Dobravami leži na prisojnem pobočju pod širokim gozdnatim slemenom Dobrče (1634 m), vzdolž ceste Tržič-Begunje na Gorenjskem. Hiše so na obeh straneh potoka Lešanščice, na katerem so brzice in je eden od številnih pritokov potoka Peračice. Iz vasi vodi označena pot do planinske koče na Dobrči (1478 m). (T.K) KRIŽE, v Križah (510 m) kriški, Križani (827 preb.). Hitro rastoče urbanizirano razpotegnjeno obcestno naselje, h kateremu spada tudi zaselek Snakovo južno od jedra, se razteza ob jugozahodnem vznožju gozdnatega grebena Kriške gore (Vrata, 1581 m), ob cesti Golnik-Tržič , južno od Pristave. Križe se prvič omenjajo okrog leta 1400. Župnijsko cerkev sv. Helene so začeli graditi leta 1810 na temeljih starejše, ^ofsEe" stavbe. Kmetijstvo je vse manj pomembno. Razvita je obrt. Večina prebivalcev je zaposlena v bližnjem Tržiču. (T.K.) PRISTAVA, v Pristavi (520 m), pristavški, Pristavčani (848 preb.). Urbanizirano gručasto naselje ob jugozahodnem vznožju Kriške gore (Vrata 1591 m) je razpotegnjeno nad levim bregom Tržiške Bistrice in na prehodu ravnine na strmo pobočje. Manjši del naselja leži vzdolž ceste Tržič-Naklo, večji pa se razprostira ob cesti proti Križam. K njemu sodi tudi novejši del Podvasca. Na severu je zaselek Mlaka, kjer je tekstilna tovarna Trio. Kraj se je v 13.in 14. stoletju imenoval Maločepiče. Obnovljena Primožkova kašča iz 18. stoletja je etnološki spomenik. Razvita je obrt. Večina zaposlenih krajanov dela v bližnjem Tržiču. (T.K.) ZGORNJE VETERNO, na Zgornjem Vetemem (640 m), vetrski, Vetrjani (43 preb.). Razloženo naselje leži na prisojnem gozdnatem jugozahodnem pobočju Kriške gore (Vrata, 1591 m), na prehodu v terciarno gričevje Dobrav, nad Križami in Seničnem. Med domačijami je nekaj počitniških hišic in lovska koča. Iz vasi je izjemno lep razgled proti jugu na Dobrave. (T.K.) SPODNJE VETERNO, Na spodnjem Vetemem (630 m), veterski, Veterjani (37 preb.). Razložena vasica na severu Dobrav leži na jugozahodnem pobočju z gozdom porasle Kriške gore (Vrata, 1591 m), na prehodu v terciarno gričevje, severno nad Seničnim. Iz vasi je lep razgled na Dobrave. (T.K.) GOZD, v Gozdu (889 m), goski, Gožani (24 preb.). Razloženo naselje v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp leži na prisojni uravnavi na gozdnatem južnem pobočju Kriške gore (Vrata, 1591 m). Je edino naselje na tem območju, število njegovih prebivalcev pa se zmanjšuje že od 19. stoletja. Vas je bila leta 1944 požgana. Od planinskega zavetišča do koče na Kriški gori (1471 m) vozi tovorna žičnica. Gotska cerkev sv. Miklavža na jugozahodnem robu vasi se omenja v 15. stoletju. (T.K.) SENIČNO, v Seničnem (520 m), seničenski, Seničani (212 preb.). Razloženo naselje z gručastim jedrom leži na severnem delu terciarnega gričevja Dobrav, ob južnem vznožju Kriške gore (Vrata, 1591 m), med Golnikom in Križami. Novejše hiše se širijo na prisojno pobočje proti severu. Večina krajanov dela v Tržiču. Vzhodno od vasi so ostanki srednjeveškega gradu. Gotska cerkev sv. Jerneja s freskami se omenja leta 1340. (T.K.) ŽUPAN (lOO-LETNICA ROJSTVA ZADNJEGA PREDVOJNEGA TRŽIŠKEGA ŽUPANA) Prav je, da se ob obletnicah spomnimo nekaterih ljudi, ki so bili za tržiško občino pomembni in zaslužni. Prav nekdanji tržiški župan Janez Majeršič zasluži pozornost iz kar nekaj vzrokov in med njima sta nedvomno najpomembnejša: - bil je svojčas zaslužen za gospodarski razvoj v Tržiču, - bil je nepošteno prizadet od povojne komunistične oblasti. Janez Majeršič se je že v mladosti vzgajal in izobraževal po smernicah, ki jih je začrtal veliki slovenski socialno politični ideolog Janez E. Krek. Krekove socialne ideje niso bile enake marksizmu in leninizmu. Izrasle so na potrebah Slovencev tedanje dobe. Pretekli dogodki so demantirali komunizem, prispevali pa so tudi, da je ob 50 letnem zatajevanju postal med slovensko mladino dr. J. E. Krek prezrt in zatajevan, čeprav je svojčas dal Slovencem vsestransko uspešen socialni in gospodarski pospešek. Iz medsebojnega nasprotovanja dveh “socialnih” ideologij je izhajalo tudi nasprotovanje dela marksistično opredeljenih Tržičanov tudi do Janeza Majeršiča, rojenega 23. maja 1896. Ti nasprotniki so ga namreč začeli opredeljevati kot kapitalistično usmerjenega, v slabšalnem prizvoku in tako okvalificiranega so ga tudi opredelili za nasprotnika “socializma”. Podobno kot danes Po prvi svetovni vojni so začeli v Tržiču kar po vrsti propadati tedaj številni usnjarski obrati. Janez Majeršič in še nekateri tržiški usnjarji pa so menili, da je s prizadevnim delom še mogoče reševati usnjarstvo v Tržiču. Osnovali so zadrugo in uspeli. Zadruga se je začela razvijati in kljub neugodnim časom prerastla v Tovarno Runo, ki je propadla šele po drugi svetovni vojni iz zanikrnih vzrokov: neznanja in nedelavnosti vodstva. Leta 1936 je bil Janez Majeršič izvoljen za tržiškega župana. Za časa njegovega županovanja do okupacije, je bil v Tržiču zgrajen občinski dom za znesek cca 3 milijonov dinarjev. Bil pa je tudi prenovljen tržiški vodovod, za kar so porabili 600.000 dinarjev. Še marsikaj je bilo narejenega, med drugim tudi kaj takega, česar so se župani dotlej izogibali - npr. inventarizacija občinske posesti. Z zadnjim dejanjem pa se je nekaterim zemljiškim posestnikom tudi zameril, če so bile popravljene meje parcel v občinsko korist. Janez Majeršič je bil kot župan in gospodarstvenik vedno zelo delaven in skrben za zaupano mu delo. To mu je bilo bolj pomembno kot kakšno demagoško prilizovanje ali celo delo za osebno korist. Kot priznanje za uspešno gospodarsko delovanje je bil izvoljen leta 1938 v upravni odbor Zveze industrialcev. Po okupaciji leta 1941 se je umaknil v Ljubljano. Leta 1945 pa je odšel v emigracijo, od tod pa v Argentino, kjer je leta 1969 umrl. Največja rana pa mu je bila prizadeta, ko so mu domači nasprotniki in revolucionarji štiri mesece po končani vojni, na tržiških ulicah ubili sina Janeza. To nerazumljivo dejanje je tedaj pretreslo ves Tržič. Da so tedaj mnogi čutili drugače kot tedanji revolucionarji pa govori to, da so mu prijatelji v noči pred dnevom pokopa, vse stene groba obložili z belim cvetjem. Tržič je tudi danes osiromašen. Tudi danes rabimo gospodarstvenike in delovne ter poštene ljudi. To je tista osnova, s katero bo Tržič znova lahko postal uspešen kraj, kakršen je bil že nekoč. Želimo si lahko le, da bi še mnogim lahko pisali, vsaj ob zaokroženih obletnicah, pohvalne nekrologe. EP. ZGODBA O RJAVEM HROŠČU 5. junija lani smo praznovali svetovni dan varstva okolja. Govorili smo o uspehih in neuspehih, pripravljali pa tudi načrte za srečno prihodnost svoje matere zemlje. Zavedamo se, da je okolje, v katerem živimo, ogroženo vedno bolj. Nešteti proizvodi stehniziranega sveta prinašajo nevarnosti, škodljive so odpadne vode, odplake in razni plini, ki pred našimi očmi uničujejo naravo. Kljub vsemu pa nam je naša narava še vedno lahko v ponos in vzgled mnogim drugim narodom. Kako pa bomo ohranili to veliko dediščino svojih prednikov? Oni so prav dobro vedeli kaj se v naravi sme in kaj ne. Modemi potomci pa večkrat te njihove izkušnje odvračamo kot starokopitne in postajamo sokrivi za naravne nesreče: potrese, poplave, orkane,... Svet reklam nam ponuja neštete pesticide in prepričani postajamo, da bi brez njih rast ne bila mogoča. Kemijski strup v njih pa ne uničuje le škodljivcev, temveč tudi življenja bitij, tudi ljudi. V času, ko vsepovsod govoričimo o spominih na pretekla desetletja, pa se tudi vprašamo, kako smo živeli takrat z naravo in kako smo se branili škodljivcev brez umetnih sredstev? Tega posla smo se lotevali temeljito na drug, naravi bolj prijazen način. Šola nas je o tem mnogo naučila in vzgojila. In prav zgodba o rjavem majskem hrošču je ena izmed spominskih utrinkov tedanje dobe med obema vojnama. Rjavi hrošči spadajo med najbolj postavne hrošče, ki žive v naših krajih. Pri njih lahko opazujemo svojevrstno, a značilno zgradbo žuželk, ki imajo varovalen in nosilen zunanji oklep. Iz jajčec se izležejo ličinke, znani ogrci. Ogrci tri leta obžirajo koreninice rastlin in se ob tem neprestano levijo. V jeseni svojega tretjega leta pa se dorasel ogrc zabubi in se potem naslednjo pomlad prikaže iz zemlje kot preobraženi hrošč. Po naših vaseh smo vsaka štiri leta začeli akcijo za uničevanje rjavega hrošča. Pri pouku so nam pri prirodopisu govorili o dogodkih o katerih smo se učili pri verouku. Iz svetega pisma smo namreč izvedeli 4 Maj 1996 Tržiški RAZGLEDI kakšna nadloga za stare narode so bili roji kobilic, ki so uničevali rastlinstvo in pustili za seboj puščavo, lakoto in smrt. Vedeli smo, da so tudi rjavi hrošči dobri letalci, da v rojih najraje čakajo na hrastovih drevesih in od tam letajo na sadno drevje in druge rastline. Seveda ni bilo nikogar, da bi se uničevanja take golazni ne loteval z navdušenjem. Predvsem smo se bah lakote, smrti pa še bolj. Učitelj je v šoli za vsak razred posebej napisal seznam z vsemi podatki o svojih učencih in v njem je bil tudi prostor za vpisovanje o količini nalovljenih hroščev. Pripravili smo vedra, pripadajoče pokrovke in posode, ki so merile točno en liter. Takih je bilo po gospodinjstvih dovolj, saj so na trgu v Tržiču prodajali fižol, suho sadje, semena, sveže sadje, borovnice in jagode le v litrih. V šoli so nam naročili za tiste majske dni, naj se dobro obujemo in oblečemo, če bomo šli na “lov”, kajti “kebrovo” leto, je vedno zelo hladno in deževno. Morali bomo stresati drevje in pobirati golazen. Tako je bilo vse delo lepo organizirano in je teklo brez težav dan za dnem, dokler nismo mrčesa iztrebili v največji možni meri. Zgodaj zjutraj, do osme ure, ko se je pričel pouk, smo se zbirali na dvorišču za šolskim poslopjem. Nekateri so “čebre” polili s “kropom”, t.j. z vrelo vodo že doma in seveda pri tem skrbno pazili, da jih je ušlo čim manj iz posode. Nanje so tudi pazile kokoši, ki jim tiste dni ni bilo treba nasuti dosti zrnja. Nekateri so v teh vedrih prinesli še živo golazen in jo je poparil učitelj. Ob tem postopku se je vedno širil nesnosni smrad, ki je bil za šolarje zelo odvraten. Prepričani smo bili, da takega smradu na svetu ni mogoče zaznati nikjer drugod, to je gotovo v peklu. Na koncu je učitelj z zajemalko škodljivce stresel v liter in na seznamu točno zapisal, koliko litrov mrčesa je vsak učenec uničil tisti dan. Zakopali smo ga v jami šolskega smetišča. Število litrov pri “ulovu” se je večalo in po končani akciji je prišel v šoli dan plačila. Vsi smo se trudili, da smo ponudili čim več tr'nega blaga in zelo smo bili veseli kupčije, ki je zrastla iz par v dinarje. 50 par je pol dinarja. Tako smo kronali svojo tedanjo ekološko prizadevnost, ki nam ostaja v nepozabnem spominu. Nam, dedkom in babicam, pa bo večna uganka, kje so naše šole dobivale denar za plemenito delo ohranjanja narave. Mira Bertonceu-Hiršel ZAKAJ TAKO? V sestavi WZ Tržič je tudi vrtec Grad, stavba kultumo-zgodovinskega pomena za naše mesto. Kdo ga ne pozna, saj je okolica prepletena s sprehajalnimi potmi in lepim razgledom na okolico. Večletna prizadevanja, da bi stavbo začeli obnavljati, ne obrodijo sadov. Vrstijo se izgovori, da vrtec tako ali drugače ne bo več dolgo v tej stavbi. Pa saj ne gre le za vrtec! Ta se ves čas trudi, da bi tudi otrokom, ki ga obiskujejo, nudil čim lepše otroštvo. V stavbi je centralna kuhinja za vse tržiške vrtce in oddelki predšolskih otrok, ki se med prizadevnimi in prijetnimi vzgojiteljicami in njihovimi pomočnicami dobro počutijo. Zavedati bi se morali, da je prava sramota takšno zanemarjanje kulturne dediščine. Če ne bomo začeli z reševanjem problema takoj, bo samo še slabše. Občina Tržič, ki je ustanovitelj javnih vzgojno-varstvenih zavodov, naj reševanje takšnih perečih problemov vzame kot prioritetno nalogo, saj bo z obnovitvijo tako markantnega objekta samo povečala ugled in polepšala izgled mesta. Menim, da je pri tem povsem drugotnega pomena, koliko časa bo vrtec še v tem objektu, čeprav si vsi želimo, da bi otroci in zaposleni lahko s ponosom pokazali na stavbo, kjer je njihov drugi dom. Dobro mi je znan težak gospodarski položaj naše občine, pa vendarle menim, da bi se lahko našli načini namenskega zbiranja sredstev, ko bi vsak Tržičan(ka) po svojih močeh prispeval(la) k obnovitvi Gradu. Upam, da se bo vsaj kdo zamislil ob teh stavkih, katerih misli kar same kličejo k dejanjem in da se bo k reševanju pristopilo. Zob časa neusmiljeno gloda in škoda bo samo vsak dan večja. Postorimo nekaj v dobro nas vseh, ki s srcem živimo za Tržič! Erna Anderle če s itemvio Ob rojstvu sina, šestega otroka Marinke in Viktorja Tomazin iz Sebenj, jima iskreno čestitamo in želimo zdravja, moči o skrbi in delu tako velike in vzorne družine! OO Slovenske ženske zveze Tržičin uredništvo Tržiških razgledov. Avto M d.o.o. Tržič tel/fax: 064 53-334 Mobil Avto M d.o.o. Tržič tel/fax: 064 53-334 Prodaja vozil in servis, trgovina z rezervnimi deli za vse vrste vozil, prodaja gum in vulkanizerstvo, čiščenje vozil notranje in zunanje, zastopstvo za olja Mobil. Kultura KONCERT CPZ IGNACIJ HLADNIK (v primeru slabega vremena v cerkvi su Jožefa) Sobota, 8.6. ob 19. uri KONCERT KoZ PEKO in zbora iz SEL / Avstrija (v primeru slabega vremena v cerkvi sv. Jožefa) Sobota, 15.6. ob 16.uri tekmovanje za naslov MARTINA KRPANA Četrtek, 20.6. ob 16.uri OTROŠKI ŽUR ob zaključku šolskega leta nastop učencev tržiških OŠ in ansambla ABRAKADABRA (v primeru slabega vremena prireditev odpade) Petek 21.6. ob 21. uri komedija PRVA KLASA igrajo: I.Zupančič, D. Benedičič in J. Souček (v primeru slabega vremena v dvorani kina Tržič) Sobota 22.6. ob 20.uri Petek 28.6. ob 21.uri NASTOP PIHALNIH ORKESTROV GORENJSKE (v primeru slabega vremena v dvorani OS Bistrica) vstop prost komedija OB LETU OSOREJ igrata K Iona Vetrih in Ivo Ban 'v primerit sink PLESNI ŽIV ŽAV s plesnim študijem M in pil '' šolo n primem slabega vremena ho prireditev dan kasneje) ■r.„ Sobota 29.6. ob 16. uri upravljamo, vzdržujemo, gradimo, projektiramo CESTE in ostale nizke gradnje cestno p>odjctjc kranj, p o. 4000 Kranj, Jezerska cesta 20 tel.: 064/242-221 fax.: 064/242-330 ŠPORT Namizni tenis KRIŽANI V PRVI DRŽAVNI LIGI Za igralce in vse namizno-teniške delavce v Križah je bil 17. maj tudi zelo pomemben dan, saj smo ta dan pri fantih postali člani prve državne lige in s tem končali obdobje trdega dela, katerega rezultat je preboj med najboljše klube v Sloveniji. Pravo delo pa se s tem v klubu šele pričenja, saj bo potrebno ostati med najboljšimi, kar pa ne bo lahko. V klubu se zavedamo, da le obstoj med najboljšimi tudi mlajšim tekmovalcem daje dovolj spodbude in motivacije, da se bo namizni tenis v tržiški občini še naprej razvijal in dobil še večjo množičnost in pa tudi potrebne navijače. Breme, ki smo si ga naložili pa bomo težko' nosili sami, zato trdno računamo na pomeč vseh tistih, ki nam lahko pomagajo, da bomo v prihodnje lahko imeli profesionalnega trenerja, ki bo skrbel za vzgojo naših tekmovalcev. Prav tako pa upamo, da nam bo letos dana v upravljanje dvorana v Križah, kjer bodo številni igralci dobili svoj drugi dom in potrebne pogoje za delo. Smo optimisti, še posebej zato, ker se tudi med najmlajšimi kažejo tekmovalci, ki se bodo lahko vključili kasneje v prvo ekipo. Prav tako pa tudi dekleta, saj tudi že počasi trkajo na vrata najboljših. Milan Jazbec Keglja n je 5. ODPRTO PRVENSTVO TRŽIČA V nedeljo 28. aprila se je na kegljišču pod avtobusno postajo v Tržiču končalo 5. Odprto prvenstvo Tržiča v kegljanju. Tekmovanje je potekalo od 18. do 28. aprila 1996 v odlični organizaciji in izvedbi amaterskih kegljaških delavcev KK LJUBELJ. Na 5. odprto prvenstvo Tržiča je klubu uspelo privabiti zares najboljše kegljače iz vse Slovenije, vključno z državno reprezentanco, državno reprezentanco Hrvaške, obe sta v sklepnih pripravah za bližajoče se svetovno prvenstvo, ki bo od 15. do 25. maja v Pragi in tudi aktualnega svetovnega prvaka v kegljanju RALF KOCHA iz Nemčije. Skupno je na tem izredno množičnem in še posebno kvalitetnem tekmovanju nastopilo 170 tekmovalcev. Da je bilo tekmovanje res kvalitetno pričajo izredno dobri rezultati, saj je kar 40 nastopajočih doseglo boljše rezultate od 90 podrtih kegljev. Na zelo dobro pripravljenem kegljišču, igralo se je s popolnoma novimi kroglami in keglji, so nastopajoči kar trikrat izboljšali rekord kegljišča. Dosedanji rekord sta imela kar dva državna reprezentanta Vane OMAN in Albin JUVANČIČ z 968 podrtimi keglji. Prvi, ki mu je uspelo izboljšati rekord z 976 podrtimi keglji in je zaradi obveznosti nastopil izven nastopa državne reprezentance. Drugemu, ki je uspelo izboljšati rekord kegljišča je bil odlični kegljač trboveljskega KK “DADAS-RUDAR” UROŠ-u STOKLASU, ki mu je z odlično igro uspelo izboljšati rekord kegljišča na 993 podrtih kegljev. Vse to se je seveda dagajalo že v prvi polovici preteklega tedna. Izjemno veliko število gledalcev je nato vsak dan nestrpno pričakovalo nedeljo 28. aprila in seveda nastop slovenske državne reprezentance in nastop svetovnega prvaka Ralfa KOCHA. V nabito polnem kegljišču se je v nedeljo okrog 15. ure pričel nastop državne reprezentance. Gledalci so s športnim navijanjem pozdravljali skoraj vsak lučaj reprezentantov. Največ navijačev pa je seveda imel BORIS BENEDIK, tržiškim ljubiteljem kegljanja dobro poznan, saj je v letošnji tekmovalni sezoni vseskozi treniral v Tržiču. Prav njemu pa je na koncu uspel veliki met, saj je z zares odlično igro ponovno izboljšal rekord kegljišča na že skoraj fantastičnih 999 podrtih kegljev. S tem rezultatom se je že drugič v vpisal med zmagovalce ODPRTEGA PRVENSTVA TRŽIČA in seveda tudi drugič med rekorderje tržiškega kegljišča. Uradni rezultati 5. odprtega prvenstva Tržiča so naslednji: 1. mesto Boris Benedik reprez. SLO 2. mesto Uroš Stoklas DADAS-RUDAR 3. mesto Boris Urbanc reprez. SLO 4. mesto Zdravko Štrukelj reprez. SLO 5. mesto Ralf Koch FREI HOLZ Najboljši domači tekmovalci pa so bili: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto Jože Košir Janez Čerin Rudi Nunar Leopold Narot Jože Klofutar 999 podrtih kegljev 993 podrtih kegljev 976 podrtih kegljev 974 podrtih kegljev 968 podrtih kegljev 914 podrtih kegljev 912 podrtih kegljev 909 podrtih kegljev 893 podrtih kegljev 887 podrtih kegljev 5. odprto prvenstvo Tržiča so vse skozi medijsko spremljale radijske postaje Kranj in Jesenice, zadnji dan prvenstva pa smo imeli na kegljišču predstavnike kar treh televizijskih hiš, in sicer: TV Slovenija, POP TV in TELE-TV Kranj. Zadnji dan si je del nastopa slovenske reprezentance ogledal tudi glavni pokrovitelj tekmovanja tržiški župan Pavel Rupar, ki je v restavraciji RAJ priredil sprejem za reprezentanco in jim seveda zaželel čim več uspeha na bližajočem se svetovnem prvenstvu. Tržiški kegljači pa se čudijo in sprašujejo glede popolne ignorance tega izredno kvalitetnega tekmovanja s strani RADIA Tržič, saj urednik športne oddaje ni našel niti sekunde časa za ogled tekmovanja. Kegljači KK Ljubelj se zahvaljujemo gledalcem, ki so z velikim zanimanjem spremljali to tekmovanje in seveda gre zahvala tudi vsem sponzorjem, ki so z denarnimi prispevki in praktičnimi darili prispevali, da so najboljši nastopajoči odšli iz Tržiča zadovoljni in z izrekom -“drugo leto spet na svidenje”. POVRATNO SREČANJE KK LJUBELJ : REPREZENTANCA KOROŠKE (Avtrija) 18. maja je bilo na kegljišču KK Ljubelj povratno srečanje v ženski in moški konkurenci med KK Ljubelj in reprezentanco avstrijske Koroške. Prvo srečanje je bilo odigrano lansko jesen v Celovcu na popolnoma novem kegljišču. Tržiška ženska ekipa je bila sestavljena iz rekreativk, ki na lastne stroške vadijo enkrat tedensko na tržiškem kegljišču, z izjemo dveh okrepitev iz Kranjske ISKRA EMECO Emo Zajc in Natašo Nepužlan (tržičanka). To tekmo so dobile gostje, in sicer z rezultatom 2418 : 2441 podrtih kegljev ali v tokah 6:2. V moški konkurenci so kegljači tržiškega Ljubelja slavili prepričljivo zmago, saj so goste premagali z rezultatom 5244 . 5o58 podrtimi keglji ali v točkah 6.2. Za konec še vesela novica iz svetovnega kegljaškega prvenstva v Pragi, kjer je ženska kegljaška reprezentanca Slovenije že prvi dan tekmovanja postala ekipni svetovni prvak. Doseženi rezultat 2782 podrtih kegljev je namreč tudi novi svetovni rekord prvenstva. Dogodki VEČERA S TRŽIŠKIIVII RAZGLEDI Vodja večerov s Tržiškimi razgledi dr. Janez Poklukar je poskrbel za dva prijetna večera: v ponedeljek, 10. maja 1996 je seniorjem predaval o koristnosti čebeljih izdelkov, v nedeljo, 12. maja pa je v organizaciji Kluba študentov predstavil svoje popotovanje po Kitajski. SENIORJI NA KOROŠKEM Klub seniorjev pri SKD je v ponedeljek, 6. maja 1996 organiziral izlet v Podjuno. Ogledali so si duhovno in kulturno središče v Tinjah in izrazito slovensko zavedno Globasnico, pozabili pa niso tudi na nakupe - tokrat v slovenski zadrugi. DNEVI MINERALOV IN FOSILOV Od petka do nedelje, 12. maja je podjetje MIFOS organiziralo že 24. mednarodne dneve mineralov, fosilov in okolja. To so poleg Šuštarske sobote in nedelje skoraj edini dnevi, ko se Tržič pojavi na naslovnicah časopisov in v “špici” radia in televizije. Tudi letos je bil, nakljub dokaj slabemu vremenu, obisk kar lep. VALENTIN OMAN V TRŽIŠKEM PAVILJONU Osebno je priznani koroški umetnik Valentin Oman gostoval v Tržiču 10. maja, njegova razstava pa je na ogledu še nekaj dni. PAPEŽ V SLOVENIJI Zgodovinski obisk, kot so obisk papeža Janeza Pavla II. označili domači in svetovni mediji, pomeni za nas Slovence in za državo Slovenijo potrditev priznanja samostojnosti države Slovenije, njene evropske usmeritve in spoštovanja do slovenskega jezika in kulture. Papež nas je počastil s tem, da je govoril v slovenskem jeziku, mlade pa je osvojil s stavkom: “Papež ’ma vas rad!”. KDAJ BO AMERIKA ODKRILA SLOVENIJO? 23. maja 1996 je bila Glasova preja z gostom ameriškim veleposlanikom Victorjem Jackovichem v Vili Bistrica. IO NOVIH STANOVANJ NA MLAKI V ponedeljek, 13. maja 1996 ob 12. uri so iz rok direktorja Stanovanjske zadruge Kranj Franca Terana prejeli ključe stanovanj vsaj nekateri od številnih prosilcev. Edina senca na obrazih novih stanovalcev je lahko le ta, da najemnina za neprofitna stanovanja (ki v poprečju merijo 70 m2) znaša od 300-500 DEM mesečno. KAJ JE S CESTO NA POTAR! L? V letu 1995 je občinski proračun namenil za cesto na Potarje 10 milj. SIT, kar naj bi zadostovalo za celotno traso. Vendar na cesti še niso začeli z gradnjo. Za letos zahteva župan dodatna sredstva za to cesto, mi pa vprašujemo, ali ni res, da so bila sredstva zadostna, ali pa so bila ta sredstva porabljena za kakšne druge namene?! KURNIKOV TRG Zlasti prebivalci Cankarjeve ceste in pa zaposleni v TOKOS vprašujejo, zakaj takšna ureditev pred Kinom. Župan je namreč kljub nasprotovanju občinskega sveta (ki trdi,. da bi počakali do nadomestitve z novimi parkirnimi prostori) namenil sredstva iz proračuna za takšno ureditev prostora pred Kinom. Pomanjkanje parkirnih prostorov se bo še povečalo, pa tudi količki so postavljeni ravno sredi prostora za pešce. Lepo in prav je sicer, da se uredi t.i. Kurnikov trg, vendar takšna hitrost zaradi otvoritve ob obisku francoske delegacije nikakor ni potrebna. OBNOVA IN BLAGOSLOV ZNAMENJA V LESAH V soboto 25. maja 1996 je bilo v Lešah pri Korenovih blagoslovljeno obnovljeno znamenje z reliefno podobo sv. Ane, ki jo je izdelal akademski kipar Vinko Ribnikar. Pobudo za to je dala Marija Valjavec z Brezij. 30. OBLETNICA POBRATENJA Z STE MARIE AUX MINES Letos poteka 30. let (8. maj 1966) od podpisa pobratenja med občinama Tržič in francoskim mestom Ste Marie aux Mines. Tako se pripravlja monografija internirancev (ZZ NOB Slovenije), obisk skupine iz Untergrombacha/Nemčija, obisk tekmovanja gozdarjev v Franciji ter obisk mladih Francozov med 19. in 29. avgustom. Osrednji prireditvi bodo v Tržiču med 5. in 8. julijem 1996 ter prireditev v Ste Marie aux Mines. V Tržič bo prišlo julija čez 70 gostov iz Francije. Gostje se bodo udeležili komemoracije pri spomeniku na Ljubelju, v soboto, 6. julija bo osrednja prireditev na parkirišču ob BPT-ju. Sodelovala bo kulturna skupina Akordina iz prijateljskega mesta ter domače kulturne skupine. V Francijo pa bo odšla 85 članska delegacija iz Tržiča (poleg uradne delegacije še Pihalni orkester Tržič ter Folklorna skupina Karavanke). V nedeljo, 14. julija 1996 bo najprej ekumenski obred v cerkvi sv. Madeleine (sodelovala bo tržiška godba) nato pa bo uradna proslava Tržiške razglede izdaja OO SKD Tržič. Časopis je vpisan v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade ZA INFORMIRANJE POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 1174. UREJA uredniški odbor. Glavni in odcvorni urednik Jana Primožič Naslov uredništva: Uredništvo Tržiških razgledov, p. p. 141, 64290 Tržič. Telefon uredništva: 064/53 016. Cena posamezne številke 40,00 SIT. Računalniški prelom: Astrum d.o.o., Tržič • Tisk: Tiskarstvo uzar, Tržič Naklada 1.500 izvodov.