Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorako ulico štev. 15.
Z urodnikom so moro govoriti Vsak lian od 11. do 19. ure.
Rokopibi so no vračajo.
Inserati:
ČeBtstopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popuut.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izlia ju vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer.
Velja
za I^ubljano
v upravniStvu:
za colo lotoCgld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na meseo 50 kr., poSiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po poiti velja
za colo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za čotrtlota2gld. 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 140.
V Ljubljani v soboto, 16. avgusta 1884.
Tečaj I.
Prva petletnica Taaffejeve sisteme.
Ta teden obhajalo je Taaffejevo ministerstvo svojo prvo petletnico, in skoro vse avstrijsko novinarstvo, prijatelji iu protivniki, razpravljali so v posebnih člankih zanimivi ta dogodek. Kajti na vsak način je tako dolgo poslovanje kaj nenavadnega v ustavni državi. Zlasti v Avstriji je dosihmal le j e d n o ministerstvo, ono namreč, kojemu je Adolf knez Auersperg dal im6, Lasser pa pomen in smoter, se moglo ponašati z jednako življen-sko dobo; toda tedaj so bile razmere mnogo bolj ugodne njegovemu obstanku, slovanska opozicija se njemu nasproti nikdar ni bila spozabila tako daleč kakor nemško-liberalna dan za dnevom proti sedanji vladi, in položaj Taaffejev bil je uže s prva mnogo težavnejši od onega njegovih prednikov. Ni čuda tedaj, da je kabinet, sestavljen 12. avg. 1879, le pomilovalen smehljaj izvabil našim patentovanim avstrijskim državnikom, hrepenečim po zapuščini njegovi. Toda oblastna gospOda se je varala v svojih nadah! Minul je prvi lustrum Taaffejevega ministrovanja, in sami morajo priznati, da je stališče toliko sovražene vlade dandanes bolj utemeljeno nego kedaj.
In če se nepristranski opazovalec ozre na storjeno delo, če preračuna dejanjske plodove sedanjih vladnih naporov, ne bode mogel zanikati, da se je mnogo, mnogo na bolje obrnilo v Avstriji, odkar Taaffejeva spretna roka krmilo vodi v naši državni polovici. Tukaj ne mislimo v prvi vrsti na narodnostno vprašanje. Prav nizke pojme bi morali imeti o državni upravi in širnem njenem delokrogu, ako bi, nalik nekaterim domačim politikom, le z vatlom narodnega navdušenja hoteli meriti delavnost in vspeh državnika Taaffeja. Javno gibanje v veliki ustavni državi je sila umeten aparat, in narodnostno vprašanje navzlic svoji izredni imenitnosti je vender le P°samezni sestav ni del celega velikan-skega ustroja. V vseh strokah ustavnega
Listek.
Odlomki iz mojih spominov.
Spisal Ivan Turgenjev; poslovenil A. B.
I.	T e 1 e g i n.
Kakih štirideset vrst od našega posestva Živel je — mnogo let je uže preteklo od takrat — na svojem dednem posestvu Suhodolu ,lil*nji sorodnik moje matere, nekdanji gardni sei’geant in precej bogat posestnik po imeni Aleksander Sergejič Telegin.
Nikoli se ni peljal ven, in zato se tudi Pri nas nikdar ni pokazal. Ali dvakrat na leto so mene poslali k njemu, obiskat ga, od začetka v spremstvu mojega domačega učitelja, Pozneje pa samega. Vselej me je sprejel jako Prisrčno, in navadno sem po dva ali celo po tr* dni prebil v njegovi hiši.
Poznal sem ga samo kot starega moža: ko šeni ga prvič obiskal, star sem bil jaz dvanajst, on pa celih sedemdeset let, ako se prav spomiuam.
življenja iu državne uprave čutila se je potreba izdatnega predrugačenja. Zasluga sedanjega kabineta pa in one udane parlamentne večine, na kojo se naslanja, so premišljene reforme, koje so se tekom zadnjih petih let uvedle na celem obširnem polji našega zako-nodajstva.
In mnogo se je storilo v tej razmerno kratki dobi! Volilno pravo se je razširilo na može petakarje, kateri so bili dosihmal izključeni od političnega gibanja, iz rok konservativnega kabineta sprejeli so stoprav one pravice, katere jim je bil dosedaj trdovratno odrekel samogoltni nemško-avstrij-ski liberalizem. V očigled propadajočemu kmetskemu stanu skušalo je Taaffejevomi-nisterstvo, s posebnimi postavami pomagati najvažnejšemu produktivnemu stanu: zakon o kmetskem dednem pravu in določbe proti neomejenemu razkosanji zemljišč so jasen dokaz blagodejne vladne inicijative.
Da se delavec po tovarnah reši anarhističnih zarotnikov ter obvaruje sužnosti velikega kapitala, nastopila je vlada v tesni zvezi z državnozborsko večino težavno pot socijalno-gospodarstvenih reform ter je vstvarila začetek delavskega prava, katero bode vzgled drugim evropejskim državam. S posebno srečno energijo poprijel se je Taaffejev kabinet zanemarjene železnične politike; nove imenitne proge so se sezidale, važne subvencionirane črte, koje so sicer leto za letom velikanske svote izvabile državnemu zakladu, vzprejele so se v državno last: promet se je povsod olajšal z izdatno znižanimi tarifi. Ako primerjamo stagnacijo v železnični politiki prejšnjega nemško-liberalnega ministerstva s sedanjo energično delavnostjo v tej stroki, razumeli bodemo stoprav pomen Taaffejevega ministrovanja za gospodarstveni razvoj naše države. In celo borza, katera sicer sigurno ni posebno simpatična konservativnemu kabinetu, to dobro uvideva. Vzemite v roke sedanje kurze, primerjajte zlasti visoko kurzno ceno avstrijske rente z neprimerno nizko vrednostjo naših državnih papirjev pred petimi leti, in
Živel je čisto sam s svojo ženo Melanijo Pavlovno, ki je bila deset let mlajša od njega. Iz tega zakona imela sta dve hčeri. A bili sta uže dolgo omoženi ter sta le redkokrat prihajali na Suhodol na obisk. Med ujima in roditeljema je „črna mačka letela**, kakor navadno pravijo, iu Telegin ju ni skoro nikoli omenil.
Zdi se mi, kakor bi še dandanes videl to staro hišo, to pravo bivališče stepskega plemenitnika. Imela je samo jedno nadstropje, silno velik stolp. Sezidali so jo v začetku našega stoletja iz onih čudovito debelih sme-rekovih debel, katera so dobili iz žizderskih gozdov, o katerih sedaj še sledu več ni. Hiša je bila zelo prostorna in je imela mnogo sob, ki se v6, da niso bile niti zelo visoke, niti zel6 svetle: zavoljo gorkote naredili so v zidove le jako majhna okna. Kakor je bila takrat navada, stale so koče za domačo službo porabljenih podanikov krog in krog doma. K temu je spadal sicer majhen vrt, a v njem je bilo polno lepih sadnih dreves, ki so kazala prozorna jabolka in hruške brez pešak.
Deset vrst na okolo razprostirala se je
prepričali se bodete, da je avstrijski državni kredit izredno okreval ter da se tudi po evropejskem denarnem trgu dobro ocenja zasluga Taaffejeve vlade za urejenje avstrijskega finančnega položaja. Smelo trdimo, da bi zastppuiki slovanskih plemen v Avstriji ne gledč na narodno vprašanje ter le z ozirom na blagodejne splošne spremembe imeli povoda dovelj, podpirati ministerstvo, katero vspešno deluje v soglasji s težnjami in potrebami avstrijskega prebivalstva.
Kako pa je — utegne vprašati spoštovani čitatelj — z vprašanjem narodne jednako-pravnosti? V tem oziru postavil se je Taaffe na jedino primerno stališče, izraženo v načelu: „ Vsakemu svoje", in: „Sprava med narodi!" Neomejene nadvlade posamezne stranke ali posameznega naroda Taaffe nikedar ni nameraval utemeljiti. Politika represalij, malodušnega maščevanja, bila mu je zoperna. Krivico vračati s krivico, protivnika teptati, ker smo bili preje teptani od njega, ta nespretna in nevredna taktika ne ugaja njegovim nazorom. Pač se čujejo tudi z naše strani pogostoma pritožbe, da se načela sedanje vlade malomarno uživotvorijo, da je mnogo še ostalo pri starem, da marsikatera rana še peče, marsikatera oteklina še boli. Priznavamo, da so taki ugovori še dokaj opravičeni. Ali prezirati ne smemo, da je absolutno nemogoče, mahoma spremeniti ves položaj, poravnati vse, kar je v protislovji z idejo vekovite pravice. Taaffe postopa previdno in počasi, potniku jednak, kateri ima prekoračiti rahlo gruševje na strmem gorskem pobočji. Komu bi pač koristil z brezobzirnim silovitim postopanjem? Mari svojim slovanskim zaveznikom? Nikakor ne; saj nas uči žalostna skušnja, kojo smo doživeli pod simpatičnim nam ministerstvom Hohenwar-tovim, da je naglica tudi v politiki čestokrat škodljiva. Hohenvvart se je oziral zlasti na Čehe ter skušal, ugajati njih zgodovinsko utemeljenim zahtevam; ali prenaglil se je s fundamentalnimi členi in posledica je bila, da ministerstvo njegovo ni učakalo niti pol
jednakomerna stepa z rodovitnimi črnimi tlemi, na katerih oko ni videlo ni jedne visoke stvari: nikjer nobenega zvonika, celo drevesa ne; druzega ne, kakor da se je tu in tam v daljavi vzdigoval kakošen mlin na sapo z luknjastimi veteruicami — to je bil Suhodol!
Vse sobe v hiši bile so napolnene z navadnim, na kmetih narejenim pohištvom. Pred dvorano blizu okna bila je videti precej čudna stvar — na cesti vrste zaznamljajoč kol s sledečim napisom:
„Ako greš oseminšestdesetkrat okrog te dvorane, prideš jedno vrsto daleč; ako greš sedeminsedemdesetkrat iz najkrasnejšega kota stanice k desnemu voglu biljara, prideš jedno vrsto daleč" itd.
Kar pa je pozornost prvič v to hišo sto-pivšega človeka najbolj nase obračalo, bilo je čudovito veliko število po stenah visečih slikarij. Bila so večjidel dela tako zvanih italijanskih mojstrov — pokrajine, pa mitologični in religijozni predmeti.
A ker so bile te slikarije močno okajep da, cel6 poškodovane, našlo je oko le tu tam na kakem nevidljivem trupu kako m-
leta ne ter da je kratkemu poslovanju njegovemu sledila sedemletna doba brezobzirnega nemškega nasilstva. Le z izredno previdnostjo se je Taaffeju posrečilo, da je njegov kabinet srečno prebil prvo petletje ter da se je med tem očvrstila državnozborska avtonomistična večina v isti meri, v kateri če dalje bolj razpada nasprotujoča nam nemško - liberalna stranka. Pred vsem potrebuje narodna slovanska stranka v izspolnitev svojih zakonitih teženj, da se ohrani sedanji mirnemu razvoju ugodni položaj. Ojačiti moramo svoje sile, počasi si moramo priboriti sovražne postojanke, motite ne smemo s turbulentnimi pojavi nehvaležne nestrpnosti previdnega državnika, kojemu je sedaj izročeno vladno krmilo, — in prepričali se bodemo i mi, da je Taaffejeva politika nič menj koristna našim narodnim interesom, nego je primerna koristim skupne naše avstrijske domovine.
Dobro to uvidevajo nasprotniki z nemško-liberalnega tabora, kateri z vedno rastočo obupno strastjo dan za dnevom napadajo pozicijo sedanjega kabineta. Dobro so to spoznali Čehi in Poljaci, in vsled tega ne omagujejo v požrtvovalnem podpiranji vladujoče sisteme. In mi Slovenci? Ali smo v istini kratkovidni dovelj, da je dokaj jasna avstrijska situacija le nam nerešena uganjka, ali le nas ni izučila žalostna doba, katero smo preživeli
—	pred Taaffejevim ministerstvom? Ne, nikakor ne, uverjeni smo, da tudi pri nas prodere zdravi državniški instinkt, da se ljudstvo naše ne bode dalo zbegati od peščice nezrelih prenapetežev ter da bode tudi v prihodnjem petletji n a rod slovenski odločno in neustrašeno se boril pod Taaffe-jevimi zastavami!
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Volitve za deželni zbor štajarski počele bodo dnč 19. t. m. v kmetskih občinah. Kakor smo uže poročali, storili so štajarski rodoljubi svojoydolžnost: v vseh kmetskih občinah dolenjega Štajarja voljeni so z veliko večino narodni volilni možje. Odkrito priznavamo, da smo se nekoliko bali za slovenj-graški volilni okraj, deloma tudi za mariborški, 110 volitve volilnih mož izpale so ugodno, tako da je volitev slovenskih kandidatov za vsak slučaj osigurana. No štajarski Slovenci storili so še korak naprej ter letos postavili svojega kandidata tudi v mestni skupini ptujski. V tem okraju, kjer bodo v prihodnje tudi volili slovenski kmetje, kateri imajo svoja posestva v mestnem področju, je prav verjetno, da pro-derejo Slovenci s& svojim kandidatom. Slovenski kandidat za mestno skupino ptujsko je profesor Kunstek.
Dnč 19. t. m. volili bodo tudi veleposestniki koroški svoje zastopnike za deželni zbor. Da bodo volili v nemško-liberalnem zmislu, je uže sedaj gotovo, ker konservativna
poltne barve, kako rudeče pregrinjalo z mahajočimi gubami, kakošen na videz v zraku plavajoč mostni obok, kako razmršeno drevo z modrim perjem, kake ogromne nimfne prsi, ki so bile podobne pokrovu pri posodi za juho, kakošno čez pol prerezano dinjo s črnimi peškami, nad konjsko glavo kakov pernat turban — ali naposled velikansko nogo kakega aposteljna, cimetove barve z debelimi mečami in naprej molečimi prsti.
Na častuem mestu v stanici visela je v naravni velikosti slika Katarine II. — kopija znane Lampijeve slike. To je bila gospodarju stvar, katero je posebno častil, da, rekel bi, celo oboževal.
Od stropa viseli so z bronom opravljeni, čisto majhni in zelo opraženi svetilniki od kristala...
Telegin je bil čokat, okroglast, majhen starec z bledim, napetim, ali prijetnim obratom, tenkimi ustnicami in visokimi obrvi, pod u>ferimi so se lesketale jako živahne, majhne
Uže precej redke lase imel je nazaj po-
na Koroškem ni tako organizirana, kakor bi bilo v interesu stvari same želeti.
Hrvatski ban grof Khuen - IIedervary povrnil se bode jutri s svojega potovanja po Vojni Krajini v Zagreb. Kamorkoli je prišel, bil je sijajno sprejet in to je dober omen za prihodnje volitve. Sploh se opaža, da je narod hrvatski posebno v Krajini počel treznejše misliti, uvidjajoč, da se le z resnim delom da kaj koristnega doseči, nikakor pa z gnjevom in sovraštvom, kakor to uči klika Starčevičeva.
Tuje dežele.
Glede vnanje politike je danes pač najvažnejša novica ta, da je naš minister vnanjih zadev odpotoval predvčerajšnjem v Varzin, obiskat nemškega državnega kan-celarja kneza Bismarcka. Da ima ta obisk velik političen pomen, je pač samo ob sebi umevno. Sicer ni posebne zadeve, o kateri bi se imelo doseči sporazumljenje, no da se bode razpravljalo o važnih vprašanjih, zadevajočih evropsko politiko, je nedvojbeno. Iskreno prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo utrdilo se bode še bolj in baš radi tega veselč se gotovo vsi narodi avstrijski sestanka kancelarjev najmogočnejših evropskih držav.
Uže nekoliko časa sem poroča se raznim listom iz zanesljivih virov o množečih se razbojni ških četah v balkanskem in rodopskem gorovji. De se razbojništvu enkrat konec stori, združili ste se vlade v Plovdivu in Carigradu k skupnemu delovanju proti lopovom. Ker je razbojuištvo huda šiba za iztočno Rumelijo, bilo bi pač želeti, da se res čim prej po polnem zatre.
Dopisi.
Iz Ljubljane 12. avgusta. [Izviren dopis.J (N&rodna Tiskarna.) Zadnje dni je bilo mnogo govorjenja po slovenskih časopisih o »gospodarski razumnosti" č. gosp. dr. Zarnika. Oprostite, da Vam tudi jaz izročim nekoliko podatkov k temu poglavji. Nikjer bi g. dr. Zarnik ne imel lepše prilike, v vsem sijaji kazati svoje „gospodarske razumnosti", kakor ravno v glavnem bojnem ostrogu svoje radikalne stranke, v »N&rodni Tiskarni", kateri je on načelnik uže nekoliko let. A kako se tukaj „gospodari“, kažejo nam bistro in jasno številke. »Narodna Tiskarna11 se je pred blizu dvanajstimi leti osnovala s 420 akcijami po 100 gld., tedaj z vplačano glavnico 42 000 gld. Lep denar za nas ubožne Slovence, kaj ne V S to lepo svoto so pa g. dr. Zarnik in njegovi prijatelji tako ..razumno11 gospodarili, da ne samo več let niso plačevali akcijonarjem nobene dividende, ampak da se je društveno premoženje od leta do leta krčilo, dasi je bila »Narodna Tiskarna" ves čas svojega obstanka in je baje še zdaj z delom in naročili kar preobložena. Kakor kaže poročilo ob občnem zboru »Narodne Tiskarne" z dnč 12. julija 1884, natisneno v »Slovenskem Narodu" št. 1G3 t. 1., je zdaj še 408 akcij, pri
česane: saj se je tudi še le v letu 1812 odrekel pudri. Njegova nespremenljiva obleka bila je siva vrhna suknja s tremi, na rame padajočimi vratniki, pisan telovnik, ponošene hlače do kolen in temnorudeči črevlji iz safi-jana, zgorej na golenicah srčasto izrezani in s trepci obšiti. Imel je zavraten robec iz belega koprivnika, prsen trak, manšete in v vsakem telovnikovem žepu po jedno zlato „čebulo" angleškega dela.
V desni roki je navadno držal postekleno, s španskim tabakom napolnjeno tobačnico, njegova levica pa se je opirala ob palico, ki je imela vsled dolge rabe uže čisto gladnk srebrn ročaj.
Telegin je govoril skozi nos in vriščč. Neprenehljivo se je prijazno-dobrohotno smehljal, a vender malo od zgoraj doli in z nekovini važnim izrazom. Ker je ohranil stare navade iz Katerininih časov, bil je zel6 uljuden in ljubezniv, odločnega in olikanega vedenja. Ker je imel slabe nogč, bilo mu je skoro nemogoče hoditi j stol je le takrat zapustil, ka-
katerih vsaki se je moralo pa po 40 gld. o d -pisati, tako da imajo zdaj namesto po 100 goldinarjev resnične, samo še po GO gld. nominalne vrednosti, in da se je v gotovih novcih vplačanih 42 000 gld. zdaj skrčilo na nominalnih (!) 24480 gld. Da je pa tudi ta svota še optimistična in da akcije nikoli niso imele kurza po GO gld., vidimo iz tega, da je »Narodna Tiskarna" sama zadnja leta kupovala svoje akcije po 3 5 gld. Pa tudi teh 35 gld. za akcijo je z ozirom na obstoječe razmere v »Narodni Tiskarni" še preveč; to se jasno vidi iz tega, da je tudi upravno svetovalstvo banke „ S1 a v i j e11 v Pragi, tedaj gotovo klasična stranka in priča, v svojem računskem sklepu, ki je bil pred nekaterimi dnevi priložen tudi »Slovenskemu Narodu" (št. 177 z dne 2. avgusta t. 1.), akcije »Narodne Tiskarne" zaračunalo samo po 25 gld., tako da akcijski kapital zdaj repre-zentuje samo 10 200 gld. Iz tega vidimo, da je g. dr. Zarnik s svojimi tovariši v dobrih dvanajstih letih pri »Narodni Tiskarni" preko 300 0 0 gld. »razumno" zagospodaril. Ako se mu ta resnica zdi prezagatna, ne huduje naj se name, ampak na banko »Slavijo" v Pragi, da akcije šteje vredne samo po 25 gld.!
Res se je zadnjih par let tandem alvpiando plačalo po 4 gld. dividende na akcijo, a da je bil to le pesek v oči, posnemam iz tega, da se je ta dividenda letos zopet zmanjšala na 3 gld., dasi je »NarodnaTiskarna" vtem času prevzela tiskanje »Matičinih11 knjig in dasi se poleg prejšnjih tiskovin tiskajo v njej trije novi listi: »Škrat", »Slovan" in »Zadruga".
Nehote se mora človek vprašati, kako je to, da se ne opomore in da večjih dohodkov ne daje tiskarski zavod, kakoršen je »Narodna Tiskarna", ki je od vseh stranij neki z delom kar preobložen.
Odgovor je lehdk.
Zato, ker so načelniku upravnega sveta »Narodne Tiskarne" akcije in akcijonarji, tiskarna in tiskovine deveta briga. Vsa njegova gospodarska »razumnost" obstoji v tem, noč in dan skrbeti, da so vedno polne jasli, iz katerih zobljeta »Slovenski Narod" in dragi bratec njegov, »Škrat". In da imata oba dober želodec, dokaz nam je lepa svotica akcijskega kapitala, ki je do zdaj uže zginila skozi njih goltanec. Zatorej pa tudi oba tako skladno, tako lepo prepevata o »gospodarski razumnosti" svojega očeta in rednika, č. gosp. dr. Zarnika.
Razne vesti.
—	(Plačana gizdavost.) Angleška kraljica stanuje zdaj s svojo hčerjo kraljičino Bea-trico na otoku Wigt. Mlad Anglež, mr. Lenville, kateri rad vzbuja pozornost in so vriva v izjemno kroge, privadil je svojega psa, da jo visokima damama, kadar sta so pokazali na sprehodu, prinosol v pletenici krasne cvetične šopko. Dnč 6. t. m. prinesel jo zopot visokima damama mr. Lenvillejev
derse je z majhnimi, naglimi koraki podal k bližnjemu stolu, na katerega se je hipoma vsedel — ali bolje: padel — mehak kakor blazina.
Kakor smo uže omenili, se Telegin nikdar ni peljal ven, ter je zelč malo občeval s svojimi sosedi, dasiravno je ljubil družbo — saj mu je bilo vender cel6 nekoliko žlobudra-vosti prirojene. Vender mu nikoli ni manjkalo druščine. Pod njegovo streho je namreč bivalo precčj veliko število kmetskih plemenitnikov, ki so si čestokrat jemali kainižole in suknje iz njegove omare. Drugi konec hiše pa je bil pribežališče oddelku ubozih plemenitnic. Nikoli ni imel Telegin manj kot petnajst oseb okrog svoje mize. . . . Tako gostoljuben je bil!
Med vsemi temi zajedalci sta posebno dva vzbujala mojo pozornost: pritlikovec s priimkom „Janus" ali »dvolični". Bil je danskega, ali — kakor nekateri trdijo — celo židovskega rodu, pa norec, knez L.
(Dalje prihodnjič.)
pes krasne šopke, in kraljica dejala je svoji hčeri: »V istiui, slednji čas je uže, da darovalcu cvetic verneva kak dar.“ Tedaj pa je posluškoval Len-ville v bližini in čul na lastna ušesa te laskave besedo. Drugi dan poslal je po psu še lepše cvetice; kmalu pa je priskakal radostno pes k gospodarju nazaj, držeč v ustili plačilo kraljice — debelo klobaso.
—■ (Prebivalstvo v Zjodinjenih Državah) znašalo je pri zadnji štetvi pred štirimi leti 50 155 783. Od tedaj se ni vršila več štetev, vender pripovedajo amerikanski listi, da so je prebivalstvo pomnožilo od tedaj za sedem milijonov duš.
Domače stvari.
— (Rojstveni dan Nj. veličanstva cesarja.) C. lcr. deželna vlada za Kranjsko razposlala je vsem oblastvom in uradom naslednjo okrožnico: „V 18. dan t. m., kot v Najvišji roj-stven dan Nj. c. in kr. apostolskega veličanstva Prana Josipa I., darovala se bode v stolni cerkvi °b 10. uri dopoludne slovesno velika maša z zali valnico. C. kr. oblastva in uradi se vabijo, da se te cerkvene slavnosti udeležijo s svojim osebjem ?red v galauniformi. C. kr. deželni predsednik baron Wiukler m. p.“ Razen tega so se k slovesnemu corkvonomu opravilu povabili tudi vsi dostojanstveniki. — Jutri zvečer ob 8. uri bode v praznovanje rojstvenega dneva Nj. veličanstva svi-rala godba po mostu. — Pojutranjom ob Vs6. uri v jutro bode svirala vojaška godba po mostu budnico in ob jodnem so bode s topovi 12krat ustrelilo z grada. Ob 8. uri zjutraj bode slovesna služba božja in parada na Kongresnem trgu, katere se bodo pod poveljstvom gm. Grol-lerja pl. Mildensee vso čete in garnizije v po polnem številu udoležile. Ob neugodnem vremenu udeležila so bodo tudi vojaška oblastva božje službo v stolni cerkvi.
— (Častni diplom.) Danes izročila je deputacija občine Bled, sestoječa iz g. dekana Josipa Razboršeka, potom iz članov občinskega zastopa g. župana Anton Westerja in gg. občinskih svetovalcev Frana Vovka in Ivana Mallnerja gospodu deželuomu predsedniku baronu Winklerju umetno izdelan diplom častnega občanstva občine Blod.
— (Slovenska gledališka predstava) je danes zvečer pri slovesno razsvetljonem gledališči v praznovanje rojstvenega dneva in v spomin lanskega bivanja Nj. voličanstva med nami. Igra se igra „Cvrček“; začetek ob 8. uri. Pričakujemo obilo udeležbo.
— (Notranjska izjava in „S1 ovanovo" uredništvo.) Radikalni naš tednik nas je v kratkem času svojega obstanka uže razveselil s tako čudovitimi skoki, da so nismo več nadejali iiovoga iznenadjonja od hudomušnega gospoda ko-
Jako hladnokrvno prenašali smo tedaj vse Psovke, s kojimi je novinarski poštenjak počastil °sobo našega urednika; s svojim odličnim sotrud-nikom vred veselili smo se pušic, katero so letele na prijatelja prof. Stritarja, in tudi neizmerno surovi napadi na visoko spoštovanega gospoda dež. predsednika niso nam motili duševnega ravnotežja, kajti pričakovali smo kaj jednacega od onih slavnozuanih »pisateljev", kateri v »Slovanu" ne-čast delajo slovenskemu jeziku. Vsaj so se tudi v tem slučaji mogli izgovarjati, da je napadanje vlade in njenih zastopnikov uprav „ šport" za nekatero zmedene junake, in bili smo uverjeni, da so temu „športu" niti tedaj ne bodo odpovedali, če bi bil sam m o j s t e r Ivan načelnik deželne uprave, ah zadnja številka »Slovana" nas je prepričala, da tudi izjave, iz-T*rajočo iz naroda sostavljone in podpisano od najboljših rodoljubov no najdejo milosti pred strogimi sodniki iz „Narodno Tiskarne", ako so v njili glasna hvala ne prepeva izumiteljom novodobnega privilegovanega narodnjaštva. Posobno notranjski državni poslanec, gospod Adolf Obreza, se jo jako zameril mogočnemu „Slovanu"; očita niu, da ga je hotel uničiti z izjavo, na katero je Po silnem agitovanji nalovil nekoliko podpi sov. 150 najodličnejših notranjskih voljakov, večinoma županov, srenjskili odbornikov in duhovnov in vender govori plemenito glasilo plomenite stranko prezirljivo o tej impozantni manifestaciji ter so drzovito roga »nekolici podpisov!" „Od
vzvišenega do smešnega je le korak",
—	modrijuje dalje organ za narodno konfuznost, — in vso izjavo resnih možakov, od katerih ima sleherni vsaj toliko izskušenosti in praktičnega domoljubja v svojem mazinci, nego vsi »Slovanovi" otročaji v svoji puhli domišljiji, vso to izjavo ko-renjaških Notranjčev oblastno obsoja kot smešno izjavo proti »Slovanu". Dobro si bodemo zapomnili novi ta pojav nečuveno arogantnosti, trdno so nadejajo odločnega odgovora, s kojim bodo isti možje na dan volitve dokazali »Slovanovemu" uredništvu in pristašem njegovim, da je bila „Izjava“ resno mišljena in dobro preudarjena, smešna pak lo — nečimurna »Slovanova" domišljavost!
— (Shod volilcev v Postojini.) Ovče-rajšnjem shodu volilcev, katerega sta sklicala gospoda dr. Zarnik in dr. Vošnjak v Postojino, se nam z jodno strani poroča: „0 donašnjem, po dr. Zarniku sklicanem shodu volilcev naj Vam v naglici poročam, da se shoda, če po decimaluem sistemi govorim, niti deset volilcev udeležilo ni. Iz Ljubljane prišel jo dr. Vošnjak, dr. Zarnik, Ivan Železnikar in Hribar, „kronjurista“ dr. Ivana Tavčarja ni bilo. V gostilni g. Miroslava Vičiča se jo zborovalo, ali boljo rečeno, ni se zborovalo, kajti zgovorni doktorji niso mogli kazati fulmi-nantnih govorov, kor niso imeli občinstva, toroj so ni nič poročalo, nič opravičevalo, steno so pač nehvaležon avditorij. Razgovor bil jo le privaten, seveda ljubljanskih gostov mod soboj, dokler ni prišel težko pričakovan železnišk vlak ter odpeljal za jedno skušnjo bogatejše radikalce v »Narodno Tiskarno" in v »Slavijo" nazaj." — Z druge strani pa se nam poroča: »Denašnji volilni shod so jo posušil; bili smo samo Štirje (4) volilci iz postojinskega, a iz logaškega okraja niti jeden ne. Gospodje dr. Zarnik, dr. Vošnjak, Železnikar in pan Hribar sedijo vsi potrti pri kislem Dolenjci v Vičičevi gostilni. Kaj bo? — to ni težko uganiti. Zarnik pade in potem Vošnjak za njim! Zborovali sevčda nismo nič!" — Toliko omenjamo za danes, kajti o tej zadevi in o teh možoh, kateri hočejo zastopati narod, ali prav za prav, katori sami hočejo biti — narod slovenski, govorili bodemo še obširneje. Vender pa jim uže zdaj gratulujemo o preugodnem tem vspehu prav iz dna srca!
— (Dodatek k »Izjavi".) »Izjavo" notranjskih narodnjakov, katero smo priobčili v številki 137 »Ljubi. Lista", podpisali so še naslednji spoštovani gospodje iz Postojine: Janoz Hof-stetter, dokan; dr. Razpet; Jože Deklova, posestnik; Fran Kogoj, trgovec; P. Kraighor, trgovec; Jurij Kraigher, trgovec; Ivan Lavrenčič, kaplan; Andrej Ditrih; J. Thuma, nadučitelj; Gregor Pikelj, trgovec; Franjo Jurca, trgovec; Domonico Gaspari, posostnik; Janez Kraigher, trgovec; Peter Bernik, mesar; France Voncais, posestnik; Viktor Zupan, posestnik; Franjo Paternost, posestnik; Jan. Fatur, gostilničar; Matija Petrič, urar; Lovrenc Zupan, posestnik; Matija Frank, posestnik; Alojzij Dekleva, posestnik; Anton Krainc, gostilničar; daljo iz Št. Petra gospodje: France Požar, občinski svetovalec; Anton Dekleva in M. Kalan, občinska odbornika; Matija Jenko, Jože Povh, Fr. Maz-gon, Ivan Špilar, Janoz Križaj in Jože Vodopivec.
— (»Ena so smeje, druga se joče.“) Tako se neprestano suče svet. Smejo se gdč. Matilda Nigrinova, ki se preseli z dobro plačo z našega odra na kr. narodno srbsko pozorišče v Belem Gradu, naravno, da se joče slovenska Talija, kateri je ta izredno nadarjena gospodičina v njenem hramu tako zvesto, marljivo in vspošno stregla. Mi sicer čestitamo mladi igralki, a ob-žalujomo, da se vodno krči majhno število naših igralcev in igralk. Morali bodemo pač skrbeti, da gmotno bolj navežemo osebje, katero z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo vsaja v srca naše mladeži vesolje do milo slovensko besede. Trobalo bodo storiti potrebne korake, če tudi z velikimi denarnimi žrtvami, da si ustanovimo dobro gloda-lišče s stalnimi igralskimi močmi.
— (Letno poročilo) čotverorazredno dečke šole v Kameniku koncem šolskega leta 1883/84 nam kaže, da jo šolo obiskovalo koncom lota 201 doček, in sicer jih je bilo v I. razredu 59, v
II.	razredu 55, v III. razredu 54, v IV. razredu I. oddelok 26 in II. oddelek 7. Ponavljavno šolo jo obiskovalo koncem leta 20 dečkov. Na tej šoli
poučevali so naslednji gg. učitelji: Valentin Burnik, nadučitelj in vodja; P. Herman Venedig, katehet; Ignacij Tramte, Avguštin Stefančič in Ljudovik Stiasny.
— (Program čebelarsko in sadjarske razstave v Lescah,) katera se bodo pričela dne 17. avgusta ter bode trajala do 24. avgusta t. 1.: Prva nedelja 17. avgusta: Pozdrav došlih gostov. Ob 10. uri otvorenjo razstavo na „Krištofovem" vrtu poleg železniške postaje. Ob 12. uri skupni obed pri »Krištofu", potem pogovori in posvetovanje o društvenih stvareh. Volitev dveh odsekov za premiiranjo. Potem izlot na Bled; ker bodo ta večer jezero razsvotljono o priliki rojstnega dne Nj. veličanstva presvetlega cesarja. Od 18. do 23. avgusta bode razstava obiskovalcem odprta. Vstopnina znaša 20. kr. za osebo. Udje, kateri so kot taki izkažejo, so vstopnine prosti. — Druga nedelja, 24. avgusta: Dopoludne ob deseti uri izvršitev premiiranja; potem izžrebanje v ta namen nakupljenih razstavnih stvarij. Ob 12. uri skupni obed, potem izlet na Breznico, kjer se bode vzidala plošča v rojstno hišo prvega kranjskega čebelarja Antona Janšo. Potem vrnitev v Lesce in konec razstave. Darila ali premijo obstajalo bodo v medaljah c. kr. poljedelskega ministerstva, v častnih diplomah društvenih, kakor tudi darilih v denarjih.
— (Občinsko volitve.) Pri volitvi novega občinskega zastopa bil jo v Kresnicah (okraj litijski) županom izvoljen Janez Kovič, svetovalci pa Janez Bokal, Jakob Spunt in Janez Vegant. — Pri novih občinskih volitvah za občino Dovje (okraj radovljiški) bil jo županom izvoljen Andrej Vilman, svetovalcoma pa Martin Skumavec in Mihael Ambrožič. — Pri volitvah novega občinskega odbora v občini 0 e pij e (okraj črnomaljski) bil je županom izvoljen Marka Kuro, občinskima svetovalcema pa Peter Fugina in Janez Bukovac.
— (Požar v Logatci.) Iz Logatca so nam poroča v 15. dan t. m.: Včeraj ob 11. uri zvečer udarila je strela v skedenj posestnika Jakoba Tomazina iz Gorenjega Logatca tor užgala. Ogenj se je hitro razširil, unol se jo bližnji kozolec Jurija Urbasa in ogenj uničil jo obema posestnikoma kmetijska poslopja. Grogor Zajec iz Oslice, 8G let star, kateri jo imol navado, na skednji spati, našel je v ognji smrt, kajti zaradi starosti in zaradi br-zega razširjanja ognja se sam ni mogel rešiti in drugi niso vedeli zanj ali pa pozabili nanj. Vkupna škoda znaša blizu 2500 gld., oba pogorelca sta bila zavarovana za 1600 gld.
— (Iz Črnomlja) se nam poroča: Pri zborovanji okrajne učiteljske skupščine narodnih učiteljov črnomaljskega okraja v Vinici so gospodje učitelji in gospodičino učiteljice jednoglasno izrekli gosp. okrajnemu nadzorniku in vodji Iv. Lapajnetu v Krškem priznanje za trud, katerega je imel pri sestavi svoje knjižico: »Opis krškega okrajnega glavarstva". Slava!
— (Požarna kronika.) Dne 5. t. m. pogorela je med Gabrovšičem in Gmajno poleg okrajne ceste stoječa kajža. V kajži, katera je bila lastnina Ivana Zupančiča iz Krke (okraj litijski), ni nihče stanoval. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Škode je blizu 300 gld. — Dne 9. t. m. popoludnd pričela je goreti hiša Lovrenca Brtonceljna iz Lajš. Ogenj uničil je podstrešje, nekaj tesarskega orodja in lesovja. Zažgal je 41eten deček, kateri se je z užigalicami igral. Škode je 3- do 400 gld. Pogorelec ni bil zavarovan. — V 10. dan t. m. pa je nastal ogenj v sobi lesene, s slamo krite kajže Frana Mrgoleta iz Rogačice (okraj krški), a so ga kmalu pogasili. Škode je okolo 8 gld.
— (Utonil.) Dn6 13. t. m. dopoludne izvlekel je železnišk čuvar Jože Boleč nekoliko spod od litijske postaje iz Save moško, po polnem nago truplo. Spoznali so, da jo to 181etni posestnikov sin Jože Vobe iz Loga pri Litiji, kateri je dn6 10. t. m. pri kopanji v Savi utonil. — Dne 1 lega t. m. popoludnd pa je padel 41etni Jakob Kokalj iz Kokošnega, ko so bili domači ljudje pri delu na polji, hoteč se z drugimi otroci kopati na globokem mestu, v potok Rako in utonil.
— (Ostrupila) se je dnd 6. t. m. neomo-žena SOletna Ana Petrič iz Vavpčje Vasi (okraj črnomaljski) s strupom za podgano; umrla je vender Se lo dne 10. t. m. Petrič živela jo slabo, ni imela dola in baje da je bila tudi nekoliko na duhu bolna.
Št. 14. (Par.)	Dr.	pr. 289.
 Deželno gledišče v Ljubljani.
V soboto 16. avgusta 1884.
V praznovanje rojstnega dneva in v spomin lanskega bivanja Nj. veličanstva med nami v sijajno razsvetljenem gledališči.
Gostuje gospodična Gustika Nigrinova, član kr. narodnega srbskega pozorišča v Belem Gradu.
Pvjroek
Slika iz kmetskega življenja v 5. dejanjih. Po Charl. Birch-Pfeifferjevi «Die Grille» poslovenil Dav. Hostnik. Osebe: o	—	—	gosp. Kocžlj.
O	—	—	gspdč. Vrbančeva.
n 'S \dTojčka, njiju gosp. Gorazd. f3 / sinovH eosn. Danilo.
Oče Bujan,
Mati Bujanka, Sobin Bujanovič, Borko Bujanovič, Martin,
Vidik,
Stdjko,
Peter,
Starka Srdana, Stana, nje vnuka Oče Nadej,
<D >
,'S’ O)
rZ? Ul
a
as
gosp. Danilo, gosp. Notranjski, gosp. Verovšek. gosp. Slonovski, gosp. Brak. gspdč.M.Nigrinova. gspdč. G.Nigrinova. gosp. Novak.
Milunka, njena hči, I kmetski ljudje gspdč. Zvonarjeva. SUmenka,	fiz Boričevega gspdč. Gradiška.
Tih&na,	'	— — — gspdč. Ljubomila.
Kmetska dekleta in mladci.
Zadnje dejanje se godi leto pozneje, nego li prejšnja  	  dejanja.
Pri predstavi svira vojaška godba domačega pešpolka št. 17 pod osobnim vodstvom kapelnika g. Nemrawe.
Vstopnina: Parter in lože 50 kr. Fauteuil v parterji 80 kr. Sedež v parterji 70 kr. Sedež na galeriji 50 kr. Galerija 20 kr. Garnisonski biljet 30 kr. Kasa se odpre ob ‘/28. uri. — Začetek 8. uri zvečer.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/*
Berolin, 16. avgusta. „Nationalzeitimg“ poroča, daje nemški glavni konzul za Egipet, Derentlml, včeraj odpotoval v Varzin. Iz tega se sklepa, da bode pri razgovarjanji s Kalnokyjem egiptovsko vprašanje glavni predmet.
London, 16. avgusta „Times“ poročajo: Francija je odbila medijacijsko ponudbo Anglije, Nemčije, Amerike, Kitajska za se je potegnila indemnitetno ponudbo definitivno nazaj.
Dunaj, 15. avgusta. Trgovskega shoda udeležilo se je 400 trgovcev; vzprejele so se vse predlagane resolucije.
Monakovo, 15. avgusta. Iz tukajšnje glavne poštne blagajnice je bilo ukradenih 100000 mark.
Pariz, 15. avgusta. Zbornica je pričela posvetovanja o kreditu za Tonking, Ferry je podajal zgodovinsk razvoj pogajanj od Lang-Sona dalje in dejal: Na ponudbo Kitajske, da plača odškodine 3 milijone, je bilo naše potrpežljivosti konec. Admiral Lesp6s dobil je povelje, da trdnjavice Ke-Lung razdene, kar pa ne pomeni, da se voj ujemo s Kitajsko. Pogajanja se vršč dalje in votum zbornice bode na odločbo Kitajske močno vplival. Zbornica mora pooblastiti vlado, da vzame poroštvo tam, kjer bi bilo umestno in s čimer bi se doseglo pol zmage.
Pariz, 15. avgusta. Zbornica je s 350 proti 152 glasovom dovolila za Tonking zahtevan kredit. Predlagano zaupnico za vlado sta desnica in skrajna levica preprečili, ker sta se zdržali, vender se je v večerni seji pri zopetnem glasovanji s 173 proti 50 glasovom vzprejela.
Pariz, 15. avgusta. V mali vasi Oraer-gues v okraji Basses - Alpes se je v dveh dnevih 40 slučajev kolere konstatovalo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 16. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih..................80 • 95
*	»	»	»	srebru......................81-75
Zlata renta............................................103-85
5% avstr, renta.......................................96	15
Delnice n&rodne	banke............................ 859-	—
Kreditne delnice.....................................313’	—
London 10 lir sterling.................................121-70
20 frankovec........................................... 9-65s
Cekini c. kr........................................... 5	•	75
100 drž. mark..........................................59-55
Uradni glasnik
z dnž 16. avgusta.
Razpisane službe: V šolskem okraji kočevskem so za šolsko leto 1884/85 razpisane naslednje učiteljske službe: na jednorazrednici v Suhem, 450 gld. in stanovanje; na jednorazrednici v Šentjurji, 450 gld. in stanovanje; na trorazrednici v Sodražici, 450 gld. Prošnje do 31. avgusta c. kr. okr. šolskemu svetu v Ko-čevji. — V šolskem okraji litijskem: na dvorazrednici pri Sv. Križi, 400 gld. in stanovanje; na jednorazrednici v Šenčurji v Izlakah, 400 gld. Prošnje do konca avgusta 1884 okr. šolskemu svžtu litijskemu. — V obsegu politične uprave za Kranjsko služba okr. zdravnika druzega razreda. Prošnja do 26. avgusta c. kr, dež. predsedništvu za Kranjsko.
Naprava novih zemljiških knjig: V Kranjsk Gori za katastralno občino Planina, poizvedbe 20. avgusta; — za katastralno občino Koroško Belo, poizvedbe v 16. dan avgusta.
Eks. javne dražbe: V Ljubljani graščina «Rai-tenburg» Jul. Valmaginija (32875 gld.) v dan 15. sept., 20. okt. in 24. novembra. — V Novem Mestu zemljišče Jos. Bezovo z Oberha (732 gld.) v dan 4. sept, 7. okt., in 6. novembra; — zemljišča Jurija Kumpa iz Resna (900 gld.) v 9. dan sept., 8. okt. in 11. nov.— V Ložu zemljišče Jan. Jakopina iz Ravn (1950 gld.) v 4. dan sept., 4. okt. iu 5. novembra. — V Trebnjem vinograd Bernarda Mervarja (500 gld.) v 28. dan avgusta, 27. sept. in 28. oktobra.
Tujci.
Dnž 14. avgusta.
Pri Maliči: Baron Lakosche iz Monakova. — Bruck-ner in Heidl, trg. potovalca, z Dunaja. — Ferrari, trgovec, z rodbino, iz Trsta. — Dr. Brolich iz Reke. — Grof Strassoldo, c. kr. major, iz Strassolde. Križ, trgovec, s bratom, iz Čabra.
Pri Slonu: Dimulizza, zasebnik, iz Korfu. — Zucker-mann, veletržec, s soprogo, in Schepitz s soprogo, iz Trsta. — Belloberg pl. Delivorski, profesorska vdova, in Patriarch, trgovec, iz Zagreba. — Magyarli, zasebnica, z nečaknijo, in Festl, advokat, s sestro, iz Pečuha. — Lasič, c. kr. logarski asistent, iz Gorice.
Pri Tavčarji: Seidenbusch, profesor, iz Augsburga. Wau Deatrice s soprogo iz Ruske. — Graberg, Baron Curro vitez Albou iz Trsta. — Pl. Rubelli-Sturmfut, Rubelli, c. kr. marin, polkovnika vdova, iz Polla, posestnica, z rodbino, iz Reke. _______
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
] 14. avg.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-32 734-51 734-28	+15-4 -j-25-4 -f-19-3	svzh. sl. bzv.	rogi. js- obl.	11-50 dež
ttf) > d »d rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-72 734-22 735-32	+18-4 +18-1 +17-0	zpd. sl. bzv. svzh. sl.	dež » d. js.	19-00 dež
Umrli so:
Dn6 13. avgusta. Josip Malavašič, tkalec (kaznjenec), 50 1., Cesta na Grad št. 12, jetika.
Dnž 15. avgusta. Janko Zupančič, dež. bramh. šikovnika sin, 3 mes., Rimska cesta št. 9, kron. črevesni katdr. — Avgust Viežnicky, bivši voj. računski vajenec, 35 1., Rimska cesta št. 19, Exsudatum pleu-rilicum.
Meteorologično poročilo.
St. 7775.
Naznanilo dražbe.
Za oddajo gradnje v sodnem okraji loškem ležeče in skozi dolino Kopačnico do primorske meje držeče ceste vršila se bode minuendo-licitacija v uradnih prostorih stavbenega oddelka c. kr. deželne vlade v Ljubljani
v 1. dan septembra 1884
ob 10. uri dopoludnč pričenši.
Omenjena gradnja v proračunjenem znesku stroškov 23000 gold.,
od katerih na	zemeljska dela . .	3001 gld.	80	kr.
»	podporno in stensko
zidovje ....	3242	»	20	»
»	potlakovanje . . .	1306	>	92	>
»	cestno podlogo . .	2688	>	40	»
»	posipanje ....	3404	>	46	»
»	mostove in rove . .	7884	»	22	»
» ograde in okrajevne
kamne................ 1472	»	—	»
odpade, se bode izklicala s 23000 goldinarji in oddala j e d n e m u podjetniku v zvršbo.
K tej minuendo-obravnavi se vabijo podjetniki z opazko, da mora vsak, kateri z&se ali kot legalni pooblaščenec za drugega licitirati hoče, vložiti pet odstotkov izklicane svote kot odstopnino pred začetkom ustne licitacije v roke dražbene komisije ali se izkazati o vlogi pri kateri javni blagajni z vložnim listom.
Pismene, po propisu § 3 splošnih dražbenih pogojev sestavljene, s priloženo petodstotno odstopnino
in s kolekom za 50 kr. kolekovane ponudbe se bodo vender samo
do incl. 31. avgusta 1884
vzprejemale ter se morajo vložiti pri vložnem zapis niku c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Dotične načrte, splošne in posebne stavbene pogoje, sumarni proračun troškov z jednotnostnim cenovnim izkazom vred si moro vsakdo ogledali vsak dan ob navadnih uradnih urah pni omenjenem stavbiuskem oddelku, in pričakuje se, da bodo ob licitaciji vsakemu dražilcu po polnem znani splošni pogoji gled6 izvedenja javnih gradenj, kakor tudi razmere izklicane gradnje, in posebni pogoji, po katerih se bode moral kupec-podjetnik ravnati.
V Ljubljani dn6 11. avgusta 1884.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
A. Mayerjeva %
piva!
v steklenicah
v Ljubljani priporoča izborno
I
iz pivovarne bratov Koslerjev
v zabojčkih po 25 in 50 steklenic
Cena 7/to M- steklenici . . . 16 kr.
» 7io »	»	...	12	>
Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se ^ pa najceneje vračunavajo.	(66)	!!
♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•fr*#
^........  n......
♦
I
♦
♦
!
t
♦
|
♦
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zam£n vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka iz kranjskih planinskih zelišč a 56 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Prati toleCiiam t davi in želodcu!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-Ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri distilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tj e napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglice, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih kroglio.
Pozdravljajo Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, h 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salicilno ustno vodo in salioiini zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(52) 8—6	Anton	Slama,	župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl. Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
  minimum.............................................
Odgovorni urednik prof. Pr. Šukljb.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamberg v Ljubljani.