£$2^ PAPIRNICE VEVČE
XV~~^y
'^EvčC./
LJUBLJANA, 25. APRIL 1979 Št. 4 — LETO XIX
Pobuda inovatorjem
, Ze v prejšnji številki smo objavili nagradni razpis za najbolj uspešne rešitve s področja napredka pogojev dela. Razpisal ga Jp odbor za inovacije pri predsedstvu Zveze sindikatov Jugo-slavije. Nagrade za najuspešnejše rešitve bodo podeljene 27. julija letos, to je na dan samoupravljanja.
To je prvi razpis v jugoslovanskem prostoru, ki se nanaša na Vse veje gospodarstva. Do sedaj So bili racionalizatorji in inovatorji nagrajevani samo od zveznega odbora sindikatov delavcev todustrije in rudarstva. Ker je kilo zanimanje izredno veliko, je kil razpisan omenjeni konkurz. To je v skladu z iniciativo osme-§a kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki izhaja iz dejstva, da racionalizatorstvo in novatorstvo lahko mnogo prispevata k porastu produktivnosti dela in da je tako treba to področje dejavnosti na razne načine stimulirati.
Nagrade za najboljše rešitve kodo diploma in denarna priznala. Dodeljeni bosta dve prvi na-
gradi po 30.000 din, dve drugi po 20.0C0 din in dve tretji po 10.000 din. Nagrajevali bodo tiste rešitve,^ ki humanizirajo, izboljšujejo in olajšujejo pogoje dela, zmanjšujejo možnost poškodb, posebno tistih, ki imajo za posledico celo invalidnost in vplivajo na produktivnost dela in na dohodek organizacije združenega dela. Eden od pogojev za pridobitev nagrade je preprečitev ali vsaj občutno zmanjšanje okvar posameznih organov delavca. Tu gre posebno za poklicna obolenja, ki se pojavljajo posebno tam, kjer je mnogo hrupa, vibracij, prahu, strupenih izparin in podobno.
Konkurz stimulira tudi rešitve, ki zmanjšujejo potrebe po beneficiran ju posameznih delovnih mest. Tudi to je v skladu z mišljenji, ki so bila izrečena na 8. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije. Mnogo bolj važno je ohraniti zdravje delavca, kot pa se boriti za beneficiranje staža. Nagrajevali bodo rešitve, ki prispevajo k delovni sposobnosti, izboljšanju varnosti pri delu in zmanjševanju invalidnosti. Prednost
pri odločitvah bodo imele rešitve, ki so v praksi že v uporabi.
Seveda pa morajo biti vse rešitve dokumentirane z opisom, obrazložitvijo efekta rešitve, in to z ozirom na zdravje delavca, izboljšanje pogojev dela, kakor tudi na ekonomske in druge efekte. Nujno potrebna je tudi odločitev delavskega sveta ali zbora delavcev o usvojitvi rešitve in priporočilo osnovne organizacije sindikata. Prijave bodo -zaključene s 1. majem tega leta. O njih bo odločal odbor za inovacije pri svetu Zveze sindikatov Jugoslavije.
Razpis tega konkurza je pač vreden priznanja. Seveda pa se nagrajevanje inovatorjev in ra-cionalizatorjev s tem ne sme končati. Vprašanje njihovega nagrajevanja in priznavanja mora biti urejeno z družbenimi dogovori, s pravilnikom in prav je, če so organizirane posebne službe ali komisije, ki naj bi inovatorstvo v delovnih organizacijah spremljale in pospeševale.
S.	R.

Aprilski seminar za novosprejete delavce
Pravico do samoupravljanja in Pravico do dela z družbenimi Sredstvi uresničujejo delavci v združenem delu z vrsto konkretnih pravic, obveznosti in odgo-v°rnosti. Sem spada vsekakor Upravljanje in razpolaganje z
Po kulturni prireditvi še prvomajsko srečanje na Pečarju
V počastitev praznika dela, 1 maja in 27. aprila — praznika občine Moste-Polje — je komisija za kulturo pod vodstvom tov. Naceta Zajca v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravila proslavo v Kulturnem domu Vevče.
Uspeli kulturni prireditvi bo sledil še zabavni del. Tako horno letošnji 1. maj, praznik delovnih ljudi, delavci Papirnice Vevče praznovali skupaj j krajani okoliških krajevnih skupnosti na Pečarju.
Konferenca sindikata Papirnice Vevče bo skupaj z osnovnimi organizacijami sindikata organizirala piknik v naravi s Pričetkom ob 10. uri.
, Za jedačo in pijačo bo poskrbel TOZD družbeni standard. ansambel AMORES pa 2a Prijetno razpoloženje.
^ Vsem delavcem delavne organizacije in krajanom, ki se °do odzvali povabilu na pr-'°majski piknik, želimo prijetne praznovanje.
K°nferenca OOS, OOZS in KS Vevče — Zg. Kašelj
družbenimi sredstvi, kakor tudi pravica in dolžnost, da organizirajo združeno delo. Oblika in načini uresničevanja teh pravic so dokaj različni.
Redki so novinci, ki komaj postanejo člani delovne organizacije, da bi o teh stvareh že nekaj več vedeli. Delovna organizacija jim skuša v svojem izobraževalnem procesu to približati. Prvi korak k seznanjanju so začetne informacije na seminarjih za novosprejete delavce. Tak seminar je bil 4. in 5. aprila 1979, drugi v letošnjem letu. Udeležilo se ga je 36 novincev iz vseh oddelkov proizvodnje in pomožne dejavnosti.
Predavatelji so jim najprej orisali zgodovino papirja in predstavili tovarno in njen razvoj v 138 letih njenega obstoja. Obrazložili so jim možnosti izobraževanja in sodelovanja delovne organizacije z vsemi, ki se hočejo ali pa tudi morajo stalno strokovno usnosabljati. Poseben poudarek je bil na izobraževanju ob delu. Udeleženci seminarja so dobili osnovne informacije o organizaciji proizvodnje in delovne organizacije, delovnega procesa, o nastanku dohodka in delitvi ter
o družbenopolitičnih in drugih organizacijah v tovarni.
Pri uvodnem seminarju polagajo veliko važnost na varstvo pri delu, na požarno varnost, na zdravstveno vzgojo, osebno higieno in higieno dela. Požarna varnost je v papirni industriji posebno važna, zato se že v začetku ukvarjajo s preventivo. Poslušalci so se seznanili z važnejšimi gasilnimi aparati in drugimi pripomočki za gašenje začetnih požarov. Predpisi o varstvu pri delu in požarnovarnostni predpisi so bili daljša tema razgovora na seminarju. Morda je to že prvi korak k zmanjšanju nesreč in boleznin, kakor tudi k varovanju splošnega premoženja. Udeležba na tem zadnjem seminarju za novosprejete je pokazala. da se novinci želijo ob prihodu v tovarno seznaniti z vsemi okolnostmi, stroko in organizacijo, na drugi strani pa postaja mnenje vodstvenega kadra do teh izobraževalnih akcij vedno pozitivnejše. Edina težava fpri tem sta različni nivo poslušalcev in težje sporazumevanje' zaradi še slabega znanja slovenskega jezika skoraj polovice udeležencev.
S.	R.
Ob 1. maju - prazniku dela
Bežijo nam ure in dnevi in leta, bežijo. Vsako leto, ko se narava odeva v novo obleko, ko vzbrsti cvetje, ko ozeleni bukev in travniki, se povrne težko pričakovani dan — 1. maj, praznik dela. Nemir se poraja v naših srcih, razburkajo se duhovi, pred nami so sončni dnevi, polni prazničnosti in veselega razpoloženja. Zapuščamo turobne pisarne, mračne delavnice, proizvodne obrate in stanovanja, da bi se združili z naravo, uživali njene lepote in si nabrali dišav zelenja in mladega brstenja.
2e nekaj dni prej se menimo s prijatelji, znanci, sorodniki, kako bomo organizirali letošnji prvomajski izlet, kdo vse se ga bo udeležil in v kateri del lepe Slovenije se bomo podali. Oče naj uredi avto, mati torbo, otroci ostalo, da bo vse pravočasno nared. Samo še dobro vreme potrebujemo. Nič nas ne skrbi, vsega bo dovolj,
goslavije. Takratni prvi maji niso izveneli v veselju in radosti. To so bili dnevi trdih prizadevanj za pravice brezposelnih. Ob njih so se kalili ljudje, ki so v usodnih dneh leta 1941 znali poiskati pravo pot in se upreti fašizmu v vseljudskem odporu. Kaj drugega je moglo iznikniti iz tega kot zmaga. Na vrsti je bila preobrazba družbe in politična utrditev oblasti delovnega ljudstva. Danes odločamo sami o rezultatih svojega dela, o1 družbeni ureditvi in gospodarjenju.
Prav je, da ob pojmovanju dela in njegovem praznovanju spoznamo njegovo vrednost in naše pridobitve. Prav pa je tudi, da spoznamo slabosti človeka, slabosti nas vseh, ko pozabljamo, da ni nič prišlo samo od sebe in da se nič ne bo nadaljevalo brez našega vestnega sodelovanja.
Zavedati pa se moramo tudi, da 1. maj še ni praznik za vse
Spet nas vabi narava (posnetek s predlanske proslave I. maja
na Pečarju)
hrane in pijače, zabave in iger. Pa ni bilo vedno tako.
Triindevetdeset let je minilo, ko je 1. maja 1886. leta 40.000 čikaških delavcev stopilo v odločilen štrajk, da bi dosegli tri osnovne pravice: osem ur dela, osem ur počitka in osem ur za kulturo, izobraževanje in razvedrilo. Na ulicah je tedaj izgubilo življenje 6 delavcev, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Leta 1889 (90 let) je III. internacionala sprejela sklep, naj se na dan 1. maja prirejajo množične demonstracije po vsem svetu. Od tedaj naprej se je solidarnost delavskega razreda še bolj krepila. Stal je pogumno iz oči v oči proti buržoaziji. Temu gibanju se je kmalu pridružil tudi delavski razred Ju-
ljudi, da so še narodi, ki trpijo pod peto izkoriščevalcev.
Delo in njegovo praznovanje nam ne smeta služiti samo za pridobivanje pretiranih malomeščanskih ugodij, ampak naj bosta sredstvo in pobuda za prave odnose med ljudmi vseh poklicev, vseh narodnosti in ras. Naš cilj bodo Hudi ob tej priliki gospodarski, kulturni in idejni napredek vseh ljudstev sveta. Ko pa bomo te dni s prijatelji in sodelavci sedeli ob parobku gozda, v prijetnem lokalu ali v privatnem stanovanju, bomo eden drugemu zaželeli veselo praznovanje in obilo dobrega razpoloženja ob velikem prazniku dela in delavcev.
S. R.
Živel 1. maj - praznik dela
Iskrene čestitke vsem elanom kolektiva, upokojencem in njihovim svojcem
Uredništvo
Novi delavci na seminarju
Ali je vsaka prekinitev dela res že štrajk?
Gibanje proizvodnje v mesecu marcu 1979
Indeks
doseganja plana S	S
	Marec 1979	H 7	Plan 1979 0 mes.	g>	H 7 e 91,4
Klasični papirji ton	2.523	H ■© 2.670	2.920	H 86,4	
Premazani papirji ton	3.453	2.945	2.453	140,8	120,1
Papir skupaj:	5.976	5.615	5.373	111,2	104,5
Lesovina	284	231	333	85,3	69,4
Tapete rolic	220.899	153.811	150.000	147,3	102,5
El. energija Mwh	4.079	3.579	3.480	177,2	102,8
STOPNJA IZKORIŠČANJA PAPIRNIH STROJEV
	Marec 1979	0 I.—III. 1979	0 1. 1978
II. PS	92,7	90,4	86,9
III. PS	93,7	90,6	88,1
IV. PS	95,4	92,0	91,6
Skupaj:	93,9	91,0	88,9
V. PS	87,0	83,5	80,4
Izmet II.—IV. PS °/o	13,18	13,39	13,7
Izmet na PRS	21,24	19,11	20,4
Izmet na V. PS	23,23	19,62	27,6
V mesecu marcu smo dosegli rekordno proizvodnjo papirja, k čemer je v veliki meri pripomoglo maksimalno število delovnih dni, nizki zastoji na PS ter znižanje zalog nedovršene proizvodnje.
Proizvodni program je bil v stari proizvodnji sestavljen predvsem iz kulerjev, tapetnih ter bankpost papirjev ter drugih specialnih vrst papirjev. Zastoji na PS so bili minimalni pa tudi izmet je bil nižji od poprečnega.
Na V. PS smo izdelali ca. 63 °/o premazanih papirjev, od klasičnih vrst pa so prevladovali univerzalni tiskarski papirji. Zastoji so bili v primerjavi s preteklimi obdobji izredno nizki (v marcu 13 °/o, v 1. 1978 ca. 17 °/o). Izmet je bil sicer znatno nižji kot 1. 1978, glede na zadnje mesece pa precej višji zaradi struk-ture proizvodnega programa.
Tudi proizvodnja tapet je bila izredno visoka zaradi izredne konjunkture in je zato proizvodnja delno obratovala čez normalni delovni čas.
Proizvodnja lesovine pa je bila zaradi pomanjkanja celuloznega lesa dokaj nizka.
Novi člani DS in odborov delavske kontrole
22. marca smo v vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb Papirnice Vevče volili delegate v delavske svete in člane odborov delavske kontrole. V delavske svete smo volili polovico delegatov v skladu z ustreznimi določbami statutov TOZD in delovne organizacije. Odbore delavske kontrole pa smo volili v celotnem sestavu.
Novi delegati v delavskem svetu delovne organizacije »Papirnice Vevče« so:
1.	Jože Grabnar — TP
2.	Milan Izg.oršek — TP
3.	Ciril Kališek — TP
4.	Nurija Muranovič — TP
5.	Srečko Skubic — TP
6.	Fani Tesnar — TP
7.	Janez Vidergar — TP
8.	Franci Vrečar ■— TP
8.	Ciril Zupančič — TP
10.	Franc Fras — GP
11.	Stane Močnik — GP
12.	Ciril Mohar — V
13.	Zdenka Flerin — BP
14.	Jože Štembal — BP
15.	Janko Vidic — DSSS
Novi delegati v delavskih svetih TOZD in DSSS so:
V	delavskem svetu TOZD »Tehnični papir«:
1.	Stane Grabnar
2.	Ciril Jager
3.	Franc Kocjančič
4.	Alojz Kranjc
5.	Andrej Prošek
6.	Stane Rupnik
7.	Marija Smrekar
8.	Duro Brdar
9.	Ciril Zupančič
10.	Anton Jakac
11.	Jože Duh
12.	Jože Marolt
V	de*avskem svetu TOZD »Grafični papir«:
1.	Frančiška Babnik
2.	Marko Goršič
3.	Janez Habič
4.	Hilda Halužan
5.	Agan Kahteran
6.	Mustafa Kuruzovič
7.	Ivan Sotlar
8.	Slavko Stanarevič
9.	Miro Škvorc
10.	Stane Šutulovič
V delavskem svetu TOZD »VETA«:
1.	Jože Cuzak
2.	Janez Černe
3.	Gabrijela Lovrič
4.	Vladimir Stegel
5.	Matjaž Vidrgar
Pojav prekinitev dela spremljajo raziskovalci v Sloveniji že nekaj let. Proučuje jih tudi center RS ZSS za raziskovanje samoupravljanja. Poprečno je bilo do lani 50 prekinitev letno, lani pa so jih evidentirali kar enkrat več (natančneje 108). Analize nam še ne dajo odgovora za to povečanje. Zato moramo ob tem podatku biti tembolj pozorni. Strokovnjaki sicer trdijo, da se značilnosti prekinitev dela v Sloveniji tudi lani niso spremenile in ki so v tem, da so prekinitve kratke in z majhnim številom udeležencev (približno 20 do 50). S tem pa se dejansko začenjajo nesporazumi, kajti prizadeti v OZD nemalokrat trdijo nasprotno, da sploh ni šlo za štrajk v klasičnem smislu, marveč le za sestanek, bolje za t. i. izsiljeni sestanek kar med delom, ker so pač ljudje hoteli kakšno sporno vprašanje, ki je vsiljevalo napetost in s tem tudi različne govorice in podobno, pač takoj razčistiti in urediti.
Navedena druga razlaga je — dokler še ni natančnejših analiz — sprejemljiva. Je verjetna tembolj, če pogledamo podatke, da je teh sporov največ res rešenih takoj, po kratkem postopku in po navadi direktno z vodilnimi strukturami v organizaciji združenega dela. Gre za to, da se delavci niso odločili za daljšo pot prek samoupravnih organov in z razpra-
V delavskem svetu TOZD »Blagovni promet«:
1.	Nežka Babnik
2.	Srečko Benčič
3.	Šalih Huskič
4.	Helena Jeriha
5.	Mile Kneževič
6.	Izet Kurtovič
7.	Dragiša Markovič
8.	Jelena Mlinarič
9.	Sulejman Osmanagič
10.	Ivan Premrl
vami v družbenopolitičnih organizacijah v okviru kolektiva. Ali je potemtakem ta oblika prekinitve dela res že štrajk?
Iz dosedanje analize je videti, da je največ prekinitev dela v industriji in rudarstvu. Če pa primerjamo število prekinitev s številom zaposlenih, jih je največ v gradbeništvu. Lani so prvič ugotovili prekinitev dela v gozdarstvu (štirikrat) in v družbenih dejavnostih (šest). V prekinitvah dela je bilo lani udeleženih približno 0,8 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. Večji prekinitvi po številu zaposlenih sta bili lani le dve (Železarna Ravne in Sava Kranj) in samo ena večja po trajanju (Megrad Ljubljana, TOZD Penobeton Vodice). 99 odstotkov udeležencev v prekinitvah so delavci iz neposredne proizvodnje in v tem jih je nekaj nad 92 odstotkov kvalificiranih, polkvalifi-ciranih in nekvalificiranih delavcev. Nikdar v teh prekinitvah ni bila zajeta celotna delovna organizacija. Znana sta le dva primera, da je bilo v prekinitvi udeleženih več TOZD.
Presenetljivo je ob vsem tem, da zbrani podatki demantirajo domneve, da prihaja do prekinitev v glavnem tam, kjer imajo nizek osebni dohodek. Ponuja se čisto drugačna razlaga od te, na kakršno smo navajeni, da danes niso osebni dohodki med poglavitnimi vzroki za prekinitev, am-
V delavskem svetu TOZD »Družbeni standard«:
1.	Ivanka čuki j ati
2.	Cirila Prepeluh
3.	Angelca Rapuš
4.	Dragoljub Šmigič
5.	Štefka Snoj — izvoljena nadomestno za 1 leto
V delavskem svetu DSSS:
1.	Stanislav Hribar
2.	Vida Juvan
3.	Bogomir Kokalj
4.	Anton Peternel
5.	Magda Šešek
6.	Marija Trtnik
7.	Nada Žlender
Člani odborov delavske kontrole so:
ODK delovne organizacije:
1.	Francka Bricelj —• TP
2.	Franc Cerk — TP
3.	Janez Jerebič — TP
4.	Raif Šljivar — TP
5.	Stane Antončič — GP
6.	Pavel Zabjelt""— GP
7.	Anton Lož — V
8.	Jože Vidmar — GP
9.	Franc Čuden — DS
10.	Vilibald Kopečky — DSSS
Enajsti član ni bil izvoljen, ker drugi kandidat v TOZD »Blagovni promet« ni dobil zadostnega števila glasov.
ODK TOZD »Tehnični papir«:
1.	Franc Cerk
2.	Dragan Lovrič
3.	Betka Lukec
4.	Raif Šljivar
5.	Franc Soško
ODK TOZD »Grafični papir«:
1.	Amalija Grabec
2.	Stane Kamnar
3.	Marjan Kolenc
4.	Fihret Muhič
5.	Alojz Omahen (Nadaljevanje na 3. str.)
pak so to predvsem kršitve samoupravnih pravic in slabi medsebojni odnosi in taki odnosi, ki bi samoupravljalce včasih radi reducirali, na privesek k stroju, na sredstvo za delo. Tega anahronizma pa samoupravljalci ne prenesejo, in prav je tako.
Navedeno trditev potrjuje še ugotovitev, da je največ prekinitev v prvem trimesečju (zaključni računi) in v industrijskih središčih. Za lani pa imamo poleg sprejemanja zaključnih računov še posebnost, da so v tem času povsod sprejemali še samoupravne sporazume o delitvi. Prav ta načrtovana delitev marsikje m bila soglasno sprejeta. Velikokrat tudi strokovne obrazložitve niso nakazale posledic. In če ni bilo še ustrezne obveščenosti, so se vsilili nesporazumi, s tem pa napetosti in spet različne govorice in konflikti, njihova skrajna oblika so seveda prekinitve z zahtevo, da sporne zadeve takoj razčistijo. Do tega je prihajalo zlasti tedaj, če so delavci zares dobili nižje osebne dohodke od pričakovanih. Velikokrat so delavci šli v prekinitev tudi zato, ker se niso strinjali z enostavnim linearnim povečevanjem osebnih dohodkov, saj je to povsem v nasprotju z njihovo staro zahtevo, naj se uveljavi zdravo nagrajevanje po delu in resnični prispevnosti združenemu delu. Neurejena udeležba v delitvi je seveda nemalokrat izsilila nejevoljo in celo slabe odnose med TOZD, kjer so zaradi tega nastale ob nespremenjenem delovnem učinku očitne razlike v osebnih dohodkih, saj kar povsod jemljejo osebni dohodek kot osnovno merilo za primerjavo. Nekaj prekinitev dela je bilo tudi na račun previsoko zastavljenih norm ali zaradi neuslišanih zahtev, in morda tudi zaradi neizpolnjevanja samoupravno sprejetih dogovorov, za zboljšanje delovnih pogojev.
Kamni spotike, ki privedejo do teh prekinitev ali bolje rečeno do izsiljenih sestankov med delom, so morda res v tem, da zakon o združenem delu natančno ureja vprašanja, zaradi katerih je pri' hajalo do napetosti in do prekinitev, toda zadeve niso skoraj nikjer konkretizirane v samoupravnih aktih OZD in TOZD. Marsikje nimajo niti dogovorov ne določil o tem, kako npr. ravnati V situacijah, ko pride do prekinitve dela.
Po navedenem in po tem, da se vprašanje ostrine teh konfliktov oziroma prekinitev dela ni pokazalo kot problem, ki ga ni mogoče rešiti z dogovori, se zdi, da bi naše prekinitve zaslužile več razlage v tem smislu, da so prej kazalci demokratičnosti kot Pa kakšen patološki pojav. Zgodovina delavskega razreda nas dobro pouči, da so bili edino avtoritarni režimi na videz brezkonfliktni sistemi. Naše samoupravljanje Pa se neprestano še kar naprej in naprej krepi, dopolnjuje in izpopolnjuje in to med drugim pomeni, da se tudi ljudje zavedajo svojega položaja in zato tudi vedno bolj hočejo biti poučeni 0 vsem, kar zadeva njihove primarne in sekundarne obveznosti, o njihovem delu in življenju, o vsej družbeni produkciji in reprodukciji — in nekatera teh vprašanj pač rešujejo kar po kratkem postopku.
Iz informacije RS ZSS
Dopisujte v svoj časopis!
Delavci TOZD »Tehnični papir« so volili
Z volitev v TOZD »Družbeni standard«
Sprejeli smo pravilnike o delovnih razmerjih
Zakon o združenem delu in republiški zakon o delovnih razmerjih zavezuje delavce v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, da normativno uredijo delovna razmerja s pravilniki. Delovnih razmerij ni več mogoče normativno urejati s skupnim sa_ hioupravnim splošnim aktom za vso delovno organizacijo, kakor hitro so v delovni organizaciji ustanovljene temeljne organizacije. Delavci namreč lahko določajo in Uresničujejo svoje pravice in obveznosti iz delovnih razmerij sa-hto v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti.
V skladu s temi zakonskimi določbami smo že v juniju 1978 začeli s pripravami, da bi lahko do
11.	decembra 1978 sprejeli pravilnike o delovnih razmerjih v vseh TOZD in DSSS. Pravna in kadrovska služba sta pripravili Prvi skupni osnutek pravilnika z variantnimi rešitvami za posamezne TOZD. Ta prvi osnutek je bil 19. 7. 1978 dostavljen vodstvom temeljnih organizacij s pozivom, da naj predlagajo konkretno rešitev nekaterih specifič-uih vprašanj, ki so bila nakazana.
V nadaljnji fazi priprav so bili izdelani teksti osnutkov pravilnikov za posamezne temeljne organizacije, ki so bili predloženi komisijam za kadrovska vprašanja in izvršnim odborom osnovnih organizacij sindikata. Komisije za kadrovska vprašanja so Upoštevajoč pripombe izvršnih °dborov DOS sprejele predloge Pravilnikov, o katerih so potem odločali delavski svetil TOZD. Pravilniki so bili dostavljeni vsem delavcem. Zaradi tako široke obravnave smo prišli neko-hko v zamudo in nismo sprejeli Pravilnikov v zakonskem roku do u. decembra, temveč šele v začetku leta 1979. Najprej je bil Pravilnik sprejet v TOZD »Tehnični papir« in sicer 12. 1. 1979. Zadnja pa sta ga sprejela TOZD '‘Grafični papir« in »Blagovni Promet« — šele v aprilu.
Novi pravilniki o delovnih razmerjih temeljijo na določbah zakona o združenem delu in republiškega zakona o delovnih razmerjih, prav tako pa tudi na do-jnčbah družbenega dogovora o ‘emelj:ih kadrovske politike. Če Primerjamo določbe novih pravilnikov z določbami prej veljavnega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, opazimo Precej sprememb, ki izvirajo iz sPrernenjene zakonske ureditve, delno pa tudi iz organizacijskih sprememb v naši delovni organi-zaciji. Tako se sedaj celotni po-stopek urejanja delovnih razmeji v zvezi s sprejemom, razporeditvijo delavca in uveljavljanjem njegovih pravic začne in konča v temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti skupnih služb. Na prvi stopnji odloča komisija za kadrovska vprašanja, na dru-Pa delavski sveti TOZD. Izjema so samo tiste TOZD, ki nimajo komisije, tako da na prvi in drugi stopnji odloča delavski Net. Organi delovne organizacije ntrnajo Več nobene pristojnosti za dločanje 0 pravicah in obvezno-tth delavcev v zvezi z delovnim dzmerjem. Edina izjema je pod-r°cJe izobraževanja in štipendirala, ki je urejeno enotno v de-,°vrii organizaciji na osnovi zdru-zevanja sredstev TOZD.
^ novih pravilnikih je defini-
Pojem
delom pridobljena
vna zmožnost«, ki je izena-s strokovno izobrazbo, če de-
delo-čen
javec izpolni pogoje, določene v • členu pravilnikov. Z delom privaljena delovna zmožnost je po del definiciji strokovnost, ki jo je lavec pridobil z interno kvali-r^ijo na podlagi uspešnega op-i-Vljanja določenih del in nalog j temeljnega izpopolnjevanja ob Q. . v tej stroki. Določen je tudi ,.pVLrni postopek pridobitve inter-y. kvalifikacije. Delavčeva prak-2 na in teoretična znanja ter po-kus^a^e varstva pri delu preiz-1 izobraževalni center delov-izri °rganizacije, ki nato delavcu cij'8 ^utrdilo o interni kvalifika-
Nov je način sklepanja delovnega razmerja. Delavec sklene delovno razmerje tako, da podpiše izjavo o pristopu k samoupravnemu. sporazumu o združevanju dela delavcev v TOZD. Poskusno delo je predvideno samo za delavce od III. strokovnostne skupine navzgor. Pripravniki lahko sklenejo delovno razmerje tudi za določen čas in jim po preteku tega časa preneha.
Pri določbah o letnem dopustu je kriterij 4 dvignjen in spremenjen tako, da so primeri težjih delovnih in zdravstvenih pogojev, ki so osnova za dodatne dneve dopusta, izenačeni s primeri, ki so osnova za vrednotenje del in nalog po analitični oceni. S tem je odpravljena dvojnost tega kriterija, ki je sedaj v obeh primerih enak.
Izraba letnega dopusta je bolj precizno urejena, kot v prejšnjem sporazumu. Delavec lahko izrabi dopust v dveh ali več delih, ima pa pravico, da izrabi ves dopust naenkrat v nepretrganem trajanju. Če delavec želi izrabiti dopust v več delih, mora en del trajati najmanj 12 delovnih dni. Ta
— S prvim aprilom smo v naši delovni organizaciji prešli na nov način evidentiranja delovnega časa in sicer na sistem premakljivega delovnega časa (PDČ). Pri koriščenju PDČ in njegovi razporeditvi v okviru delovnega dne se moramo delavci ravnati po določilih pravilnika, ki je bil v ta namen narejen in ga bodo v tem mesecu obravnavali vsi delavski sveti TOZD, delavski svet DSSS pa ga je že sprejel. Namen tega je v bistvu boljše izkoriščanje delovnega časa, ki ga je treba prilagoditi stvarnemu delovnemu procesu. Zavedati se moramo, da sodoben, moderni čas ne zahteva, da samo prihajamo v službo, pač pa, da opravimo tisto, kar tovarna od nas zahteva in to na najbolj primeren način ob ustreznem času. Gibljiv delovni čas je funkcionalna prilagoditev potrebam in načinu dela in ni nikakršna nova razvada. Žal pa se točnemu evidentiranju časa nekateri posamezniki vztrajno upirajo.
— Na zborih delavcev smo konec februarja razpravljali o zaključnem računu in ga tudi sprejeli. Vsi delavci so prejeli poročila o doseženem finančnem rezultatu v letu 1978, ki so bila napisana dovolj razumljivo, da je iz njih vsak lahko dobil pravo sliko poslovanja in na osnovi te sodeloval v razpravi. Iz analize in razprav so izšle določene ugotovitve in predlogi za delo v letu 1979 z namenom, da bi ustvarili še boljši finančni rezultat.
— Na zborih delavcev v mesecu marcu pa smo obravnavali in potrdili razdelitev sklada skupne porabe, obravnavali in potrdili razdelitev stanovanjskega sklada, tolmačili in razpravljali o aktih SOZD in referendumu, potrjevali kandidatne liste za volitve delavskih svetov in odborov delavske kontrole, sprejeli predlog za začasno koriščenje sklada skupne porabe na žiro računu zato, da so denarna sredstva v obtoku in se po potrebi vračajo skladu skupne porabe.
Sprejeli smo tudi samoupravni snorazum o ustanovitvi SIS za varstvo zraka Ljubljana ter izvolili delegata in podpisnika SS ing. Skerbinek Danila. Ker je čist zrak ena izmed nepogrešljivih snovi za življenje, je Skupščina mesta Ljubljane na podlagi zakona o varstvu zraka SRS sprejela odlok o zavarovanju zraka pred onesnaževanjem in sklenila ustanoviti samoupravno interesno skupnost za varstvo zraka Ljubljana. Ta skupnost naj bi prevzela skrb za zavarovanje zraka pred onesnaženjem in njegovo sanacijo.
dvanajstdnevni del se lahko razporeja le na osnovi plana letnih dopustov, ki ga je treba sprejeti v začetku leta. Če delavec med koriščenjem dvanajstdnevnega dela dopusta zboli, ga lahko po končanem bolniškem dopustu nadaljuje, mora pa ob zaključku bolezenskega dopusta javiti dan svojega povratka na delo. Če traja bolezenski dopust do konca koledarskega leta, zgubi delavec pravico nadaljevati redni dopust po končanem bolezenskem dopustu. Če delavec koristi del dopusta, ki je krajši od 12 dni in med tem zboli, lahko redni dopust nadaljuje po končanem bolezenskem dopustu samo po predhodnem sporazumu s strokovnim vodjem.
V poglavju o disciplinskih kršitvah in o postopku obravnavanja teh kršitev je v skladu z zakonom uveden ukrep denarne kazni. Denarno kazen sme disciplinska komisija izreči največ do višine 10 odstotkov mesečnega osebnega dohodka^ in sicer samo za hujše kršitve, ki jih pravilniki točno določajo. Te kršitve so: zloraba položaja ali pooblastil iz delovnih nalog, oviranje samoup-
— Dne 22. marca smo imeli istočasno več referendumov in volitev.
Glasovali smo za uskladitev samoupravnega sporazuma SOZD »Slovenija papir« z zakonom o združenem delu in sprejeli statut SOZD.
Glasovali smo o spremembi 85. člena statuta »Papirnice Vevče«, ki določa pogoje za imenovanje vodje finančne službe.
Na obeh referendumih so glasovali samo delavci TOZD, medtem ko delavci DSSS nimajo pravice glasovati o sprejemu oz. spremembah samoupravnega sporazuma in statuta SOZD ter statuta DO.
Istega dne so bile izvedene tudi volitve polovice članov delavskega sveta delovne organizacije, polovice članov delavskih svetov TOZD in polovice članov delavskega sveta DSSS.
Osnovne organizacije zveze sindikata so za isti dan razpisale tudi volitve odborov delavske kotrole v temeljnih organizacijah in DSSS, konferenca OOZS pa je razpisala za ta dan tudi volitve odbora delavske kontrole delovne organizacije.
— Iz seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste- Polje, ki je bila 26. februarja, je poslal poročilo ing. Skerbinek Danilo. Razpravljali in sklepali so o:
—• pripravi besedila samoupravnega sporazuma o izgradnji sosesk in samoupravnem organiziranju uporabnikov stanovanjskih objektov ko S pogoj za uresničevanje družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	programu dela organov samoupravljanja, objavljenem v Naši skupnosti kot priloga št. 7 z dne 9. 8. 1978,
—	izvajanje smernic o politiki izvajanja družbenega plana Ljubljane za 1976—1980 (intenziviranje gradnje in priprav za izgradnjo sosesk MS 4, 5 Fužine, MS 12/2 Nove Jarše, MS 103/1, MS 103/2 Sneberje in MS 11 Zalog),
—	zaključnem računu, prikazanem v stalni obliki! in iz katerega je razvidno realiziranje postavljenih nalog; poslovanje v
1.	1978 je bilo uspešno in zadovoljivo;
—	spremembah in dopolnitvah SS o združitvi v Ljubljansko banko, Stanovanjsko — komunalno banko;
—	kadrovskih spremembah v posameznih zborih (zaradi odhodov delegatov v druge DO),
—	gospodarjenju v stanovanjskem gospodarstvu, zlasti o sredstvih za vzdrževanje in o potrebni večji pravici stanovalcev za
ravljanja z opuščanjem obveznosti do delavcev ali organov samoupravljanja, dajanje nepravilnih podatkov ali zamolčanje podatkov, ki vplivajo na pridobitev ali trajanje pravic iz delovnih razmerij delavca, opustitev ukrepov za varnost delavcev, nespoštovanje varstvenih ukrepov in neuporaba predpisanih naprav, sr edstev in opreme za osebno varnost, izdaja poslovne ali druge tajnosti, povzročanje nereda ali pretepanje v delovni organizaciji, neizvrševanje ali malomarno, neredno ali nepravočasno izvrševanje delovnih nalog, zaradi česar so ogrožena življenja ali materialne dobrine večje vrednosti. Izrecno so določene tudi hujše kršitve, zaradi katerih lahko disciplinska komisija izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ta ukrep lahko izreče komisija zaradi zlorabe položaja, oviranja samoupravljanja in dajanja nepravilnih podatkov, kot je navedeno že pri prejšnjem ukrepu, zaradi opustitve ukrepov za varnost delavcev, zaradi neopravičene odklonitve izvršitve delovne naloge ali stalnega oziroma začasne-
gospodarjenjem z zbrano stanarino.
—• Tov. Babnik Stane se je kot delegat konference delegacij SIS za kulturo udeležil prve izredne seje obeh zborov skupščine občinske kulturne skupnosti Ljubljana Moste-Polje. Na seji so med drugim obravnavali proračun »presežkov« iz leta 1978. Del presežkov bo uporabljen za uresničevanje obveznosti pri skupnem programu in po dogovorjenih merilih kulturne skupnosti Slovenije, preostali del presežkov pa bo vrnjen združenemu delu in sicer z načinom proračuna presežkov tako, da se prispevna stopnja za leto 1979 od 1. aprila dalje zniža in sicer za občino Ljubljana Moste-Polje znaša ta vrnjeni znesek
1.	263.109 din. Znižanje prispevne stopnje znaša 0,04%, tako da znaša nova prispevna stopnja 1,17 odstotka. S tem znižanjem je hkrati izvršen tudi poračun »presežkov« iz leta 1978.
— Na prvem zasedanju izvršilnega odbora splošnega združenja papirne industrije, katerega član je ing. Mikelj Andrej, je bilo obravnavano izvajanje del oz. nalog, ki so določene v statutu združenja in pa kadrovska zasedba komisij za izvajanje teh nalog. Na seji je bila sprožena tudi akcija, za uvedbo uvozno-izvoznega režima za les listavcev in drva; sklenjeno je bilo, da se preko Gospodarske zbornice Slovenije, GZ Jugoslavije, preko sekretariata za zunanjo trgovino v republiki in v zveznem merilu izvede ta akcija in sicer pri samem dovoljenju za izvoz in pa 'ukinitev povrnitve transportnih stroškov do meje.
— Ob sodelovanju izobraževalnega centra in službe varstva pri delu delovne organizacije Papirnice Vevče je Inštitut za varstvo pri delu Maribor vodil seminar in preizkus znanja za voznike viličarjev. Ta preizkus znanja je obvezen vsaki dve leti, sicer delavec izgubi po zakonu pravico do opravljanja delovnih nalog voznika.
— Za -vse člane izvršilnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikata je bil 16. in 17. aprila v kulturnem domu organiziran seminar za usposabljanje članov IO OOZS in za delegate konference OOZS.
— Z uvedbo premakljivega delovnega časa v naši DO Ljubljanska banka — agencija Vevče v skladu z dogovorom posluje prvi in drugi izplačilni dan naših osebnih dohodkov do 16. ure.
— Želj a vseh, ki se poslužuj emo storitev obrata družbene prehra-
Novo v samoupravljanju
ga dela na drugih delovnih nalogah, če so bile le-te naložene v skladu s pravilnikom zaradi neupravičene uporabe denarja in vrednostnih papirjev v svojo korist ali korist koga drugega, zaradi prihoda na delo v vinjenem stanju ali pod vplivom mamil in uživanja alkohola ali mamil med delom, In zaradi neizvršenega ali malomarnega, nerednega ali nepravočasnega izvrševanj a delovnih nalog, zaradi česar so ogrožena življenja ali varnost ljudi ali dobrine večje vrednosti.
Nazadnje je treba omeniti še novo določbo, pri kateri se delavec s 35 leti oziroma delavke s 30 leti delovne dobe, ki so delali najmanj 15 let na istih opravilih, katerih iz zdravstvenih ali psihofizičnih vzrokov ne morejo več uspešno opravljati, razporedi na lažja dela in naloge, če jih ni možno prekvalificirati ali dokva-lificirati. V takšnih primerih za-držjo delavci osebni dohodek, ki so ga imeli na podlagi ocene del in nalog pred razporeditvijo.
J. M.
ne je prav gotovo, da bi časovni razpored malice v papirniški restavraciji potekal brez zastojev in brez dolgih čakalnih vrst. Zato je prav, da se vsi dosledno držimo navedenega razporeda delitve malice, ki je bil objavljen po vseh obratih in v restavraciji. Malica pa, ki je dostavljena v obratne jedilnice, je prvenstveno namenjena delavcem iz neposredne proizvodnje in šele nato delavcem iz ostalih obratov.
8.30—	9,00 ure — proizvodnja,
9,00—9,30 ure — ročna dodelava, energetika,
9,15—9,45 ure — vzdrževanje,
9.30—	10,00 ure — skupne službe ter vsi delavci, ki imajo vstopno in izstopno mesto pri vratarju upravne stavbe.
V. B.
Novi elani DS in odborov delavske kontrole
(Nadaljevanje z 2. str.)
ODK TOZD »VETA«
1.	Milena Babnik
2.	Vesna Ivkovič
3.	Jože Lampič
4.	Anton Lož
5.	Franc Potokar
ODK TOZD »Blagovni promet« :
1.	Milenko Cvijanovič
2.	Ludvik Lopatic
3.	Marija Plešnik
4.	Jože Vidmar
5.	Zumbergar Ivan
ODK TOZD »Družbeni standard«:
1.	Franc Čuden
2.	Marija Kranjc
3.	Marija Mahkovic
4.	Blažena Marter
5.	Cvetka Štamcar
ODK Delovne skupnosti skupnih služb:
1.	Vilibald Kopecky
2.	Vida Anžič
3.	Sonja Garbajs
4.	Marija Jeriha
5.	Marija Remec
Končali so z delom
Priznanja za 10, 20, 30 let dela
V mesecu aprilu so bila na slavnostnih sejah delavskih svetov TOZD podeljena priznanja delavcem za dolgoletno delo v združenem delu in Papirnici Vevče.
Tako priznanje je dobilo kar 336 delavcev od 1250 zaposlenih, in sicer:
Za delovno dobo v združenem delu
TOZD	10 let	20 let	30 let
Tehnični papir	49	94	48
Grafični papir	8	13	4
Blagovni promet	18	17	18
DSSS	3	13	15
Veta	14	6	1
Družbeni standard	6	7	2
Vsem jubilantom iskreno čestitajo in želijo še veliko delovnih uspehov v Papirnici Vevče
Samoupravni organi DO Papirnice Vevče
Na počitniški praksi bo več kot 40 dijakov
Cas nam neusmiljeno nalaga dneve, mesece, leta in je menda edini pravičnik, ki ne dela razlik. Komaj se rodimo, napravimo šolske obveznosti, že nas sprejme delovno okolje, ki kot bi trenil mine.
Tako so pred kratkim spet izpolnili svojo delovno dolžnost štirje člani kolektiva, ali natančneje 3 delavke in 1 delavec. Prav vsi so v svojih najboljših letih dajali delovni skupnosti vse, kar so premogli in prispevali k napredku kolektiva in proizvodnje.
Delovni kolektiv se jim za njihovo delo iskreno zahvaljuje z najlepšo željo, da se bodo dnevi pokoja spremenili v še dolga in zdrava leta.
Antonija Osmek je delo nastopila 1. 6. 1960, že prej pa je bila v Papirnici Vevče zaposlena od 8 3. 1937 do 5. 7. 1940. Zaradi materinstva in vzgoje otrok je morala delo prekiniti in šele po 12 letih spet začeti. Njen delovni krog je bil v ročni dodelavi papirja, kjer je opravljala delovne naloge števke in prebiralke pa-piria. Ker ji je praksa dala dosti strokovnega znanja, je od 15. 2. 1977 lahko opravljala strokovno delo pregledovalke. Kakor o delavki v papirništvu lahko tudi privatno rečemo o njej vse dobro in pohvalno.
Marija Černe je bila med nami od 5. 4. 1948. Štejemo jo lah-
ko kar med člane papirniške družine. Tudi njen mož, ki je šel pred leti v pokoj, je bil strojevodja papirnega stroja in tudi hčerka Vida je kot ekonomski tehnik v Papirnici Vevče. Na tone in _tone papirja je šlo skozi roke tovarišice Marije, ki je kot števka in prebiralka delala v ročni dodelavi papirja vsa leta. V
Lojze Morela — novi upokojenec
njeni kartoteki najdemo samo pohvalne rubrike.
Marija Bizjak je s kratko prekinitvijo začela na Vevčah 1. 4. 1948. Ko so še obratovali kolo-drobi, jo najdemo na tem delovnem mestu kot vodjo, pozneje pa je opravljala delovne naloge zavij alke papirja. Tudi njeno kvalitetno delo je imelo napreden vpliv na naše papirje, njen prijazen nasmeh in tovariški odnos do sodelavk in. sodelavcev in dela samega je vrlina, ki jo bo spremljala še ves čas, ko bo uživala pokoj.
Lojze Morela je postal papirni-čar in Vevčan 15. 4. 1948. Z leti in priznane nekaj posebne delovne dobe je izpolnil pogoje, da lahko v miru uživa zasluženi pokoj. Njegova specialnost v tovarni je bila strojna dodelava papirja. V začetku je imel pomožna dela pri raznih dodelavnih strojih — glajenje, rezanje — kasneje je znal te stroje in delo ob njih tudi voditi. S 1. 3. 1975 pa je prevzel delovne naloge preddelavca v strojni dodelavi papirja. Pri delu je bil dovolj natančen in vesten, da mu lahko dajemo priznanje kot dobremu papirničar-ju.
Vsem novim upokojencem še enkrat hvala za sodelovanje z željo po zdravju in zadovoljstvu.
Obvezna počitniška praksa v delovnih organizacijah je važna sestavina študija na strokovnih šolah. To delo poveže učence z operativnim delom in jim pomaga v šoli pridobljeno znanje utrditi z dejanskim opravljanjem nalog, ki jih opisuje in dokazovanji teorije.
V času letnih počitnic od druge polovice junija pa do konca avgusta se bo letos v naši DO zvrstilo približno 45 dijakov stro-
kovnih šol. Seveda bodo po številu prednjačili papirničarji, od drugih strok pa so napovedani bodoči tehniki ekonomske, strojne, elektro in kemijske stroke. Pričakovati je, da bodo dijaki dobro sprejeti v določeno jim delovno okolje in da bo korist obojestranska. Praktikanti se bodo seznanili z delom in organizacijo na eni strani, na drugi pa bodo nudili svoje sicer še skromno znanje delovni organizaciji.
Pravilnik o izvajanju premakljivega delovnega časa
Delavski sveti temeljnih organizacij in skupnih služb so sprejeli sklep o premakljivem delovnem času v Papirnici Vevče. Premakljiv delovni čas bo stopil v veljavo s 1. 6. 1979. Eden bistvenih elementov tega načina je evidentiranje časa s pomočjo žigosanj a kartic ob vsakem prihodu in odhodu v tovarno in iz nje. Ker je z evidentiranjem delovnega časa le pričakovati večji red in upoštevanje delovne discipline, so z žigosanjem poizkusno začeli že 2. 4. 1979. V razdobju dveh mesecev se bodo pokazale morebitne pomanjkljivosti evidentiranja, za kar je pričakovati predloge za izboljšanje. Te predloge bodo prav tako obravnavali delavski sveti vseh organizacij.
Da bi bil s predpisi pravilnika seznanjen celotni kolektiv, objavljamo kot primer pravilnik o izvajanju premakljivega delovnega časa za TOZD »Blagovni promet«. Vsaka TOZD ima namreč svoj pravilnik, vendar se med seboj razlikujejo samo v 5. členu, ki obravnava opredelitve za delavce posameznih TOZD in DSSS.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se ureja časovna opredelitev in sistem premakljivega delovnega časa (v nadaljnjem besedilu: PDC), vrste odsotnosti z dela, način evidentiranja prisotnosti oz. odsotnosti, izdaja dovolilnic, obračunavanje žigosnih kartic, pristojnost vratarja — varnostnika ter odgovornost delavcev pri izvajanju premakljivega delovnega časa.
2.	člen
Pri koriščenju PDC in njegovi razporeditvi v okviru delovnega dne se mora delavec ravnati po določilih tega pravilnika, pri tem pa še slediti zagotavljanju pogojev za nemoteno poslovanje in sodelovanje z organizacijskimi enotami, ki so med seboj funkcionalno povezane.
II.	ČASOVNA OPREDELITEV IN SISTEM PDC
3.	člen
Izpolnjevanje z zakonom določene delovne obveznosti v sistemu PDC temelji na optimalnejši izrabi delovnega časa, angažiranosti posameznih služb in večji produktivnosti dela.
Vsak delavec je dolžan s svojim delom in vedenjem prispevati k temu, da bo delo
potekalo organizirano in da bo delovni čas najbolje izkoriščen.
4.	člen
V sistemu PDC je posamezna organizacijska enota dolžna zagotoviti funkcioniranje komunikacijskih struktur in dostopnost vezano na stranke z uvajanjem dežurstva.
Neposredni organizacijski vodja lahko odredi, da obdobno opravlja delavec delo v odrejenem delovnem času med 6. in 14. uro.
5.	člen
Časovne opredelitve za delavce TOZD »Blagovni promet« so naslednje:
od 6. do 13. ure
od 13. do 20. ure in
od 6. do 14. ure.
Toleranca je + 15 minut s tem, da ne sme priti do motenj v delovnem procesu.
Nakladalci evidentirajo delovni čas, ko delajo na tovarniškem območju, ko pa delajo v papir, skladišču, pa ne evidentirajo DC (velja delovni izkaz, ki ga izda skladiščnik).
Za delavce, ki imajo PDC, kar je razvidno iz priloženih seznamov, veljajo določila:
—	redni delovni čas od 6. do 14. ure,
—	čas za prihod na delo od 5,45 do 7,30,
—	obvezni delovni čas od 7,30 do 13. ure,
—	čas za odhod z dela od 13. do 15. ure
—	dovoljeni daljši delovni čas od 15. do 18. ure,
—	dovoljeni mesečni presežek 5 ur,
—	dovoljeni mesečni primanjkljaj 5 ur.
6.	člen
Nominalno število delovnih ur v mesecu mora biti vedno enako ekvivalentu, ki sledi iz 42-umega delovnega tedna, oziroma iz sklada letnega delovnega časa.
Potrebno število ur za tekoči mesec se vpiše na glavi kartice.
Primanjkljaj delovnih ur se prenese kot povečana delovna obveznost v naslednji mesec, presežek delovnih ur pa kot zmanjšana delovna obveznost.
Presežek delovnih ur se lahko izrabi le izven obveznega delovnega časa. Z dovoljenjem organizacijskega vodje je izjemoma mogoče tak presežek izrabiti tudi za krajše izostanke z dela, ki pa ne smejo presegati 2 uri dnevno.
Ce narekujejo splošne koristi delovne organizacije lahko organizacijski vodja dovoli izrabo presežka delovnih ur tudi za daljšo oziroma celodnevno odsotnost z dela, kar se ročno vpiše na žigosano kartico.
7.	člen
Ne glede na presežek oz. dovoljeni primanjkljaj ur se za osebni dohodek obračuna polno število ur za redni delovni čas.
Ce je primanjkljaj ur ob' koncu meseca večji od dogovorjenega, se delavcu obračunajo dejansko opravljene ure, proti delavcu pa se uvede disciplinski postopek.
8.	člen
Presežek oz. primanjkljaj delovnih ur mora delavec obvezno izravnati v obračunskem trimesečju oz. do nastopa porodniškega dopusta, do poteka odpovednega roka, odhoda na odslužen j e vojaškega roka in podobno sicer presežek zapade, primanjkljaj ur pa se obračuna pri izplačilu osebnega dohodka. Tak primanjkljaj delovnih ur pa hkrati pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti.
9.	člen
Zaradi nujnega in neodložljivega dela lahko izjemoma neposredni organizacijski vodja odredi, da mora priti delavec na delo pred pričetkom obveznega delovnega časa, oz. da dokonča pričeto delo po izteku obveznega delovnega časa.
10.	člen
Izhodi med obveznim delovnim časom so dopustni le v nujnih primerih opravičene odsotnosti, ko delavec predloži poziv oz. potrdilo javnih institucij (sodišče, obvezni zdravstveni pregledi, pozivi DBS, vojaških oblasti ipd.). Cas take odsotnosti se odšteje od registrirane prisotnosti, razen v primerih, ko delavec lahko uveljavlja refundacijo.
Za delavce, ki imajo vstopno in izstopno mesto pri vratarju upravne stavbe, pa velja tudi naslednje določilo:
Med obveznim delovnim časom lahko delavec odhaja na malico v DR Vevče. Odhod na malico je možen od 9,25 do 9,35 (10-minutni razmak) in prihod od 9,55 do 10,05. Desetminutni razmak je uveden zaradi tega, da delavci ne bi bili prikrajšani pri izkoristku polurnega odmora zaradi žigosanja kartic.
11.	člen
V	primeru bolezni, rednega ali izrednega letnega dopusta, službene odsotnosti ter republiškega oz, državnega praznika po zakonu se vpiše čas, določen za redni delovni čas.
V	primeru službene odsotnosti tekom posameznega delavnika je delavec dolžan '/pisati čas odhoda in prihoda, vrsto opravila oz. kraj odhoda na posebno kartico.
Ce službena odsotnost traja dalj kot je določen redni delovni čas (8 ur), se daljši delovni čas upošteva kot presežek delovnih ur. Pravilnost podatkov preverja in potrjuje odgovorni vodja.
V	primeru, da se je delavec po službeni dolžnosti dolžan udeležiti sej in sestankov DO ali TOZD ali kot strokovna oseba, se mu prizna izvršitev delovnega časa po dejanskemu trajanju odsotnosti, s presežkom največ 2 uri.
Delavci, ki so bili voljeni kot delegati v DPS, opravijo to dolžnost izven rednega delovnega časa, se jim ta čas ne priznava kot redni delovni čas.
12.	člen
Službena potovanja se v okviru premakljivega delovnega časa obračunavajo 1® tedaj, ko sv pokrivajo z dovoljenim delovnim časom in na osnovi potnega naloga-Enodnevno službeno potovanje, krajše kot 12 ur, šteje kot opravljena delovna dolžnost 8 ur.
Službeno potovanje daljše kot 12 ur (polna dnevnica) šteje kot opravljena delovna dolžnost 10 ur.
13.	člen
V	času obvezne prisotnosti na delu se lahko odvijajo le poslovni sestanki, vsi ostali sestanki pa morajo potekati izven časa, določenega za obvezen delovni čas.
14.	člen
Izven okvira dovoljenega delovnega časa (6. do 18. ure) lahko opravljajo svoje delo poslovodni organ in delavci s posebnimi pravicami in obveznostmi, drugi delavci Pa po prejšnji odobritvi organizacijskega vodje in z delovnim nalogom.
15.	člen
Ure, ki jih je delavec opravil ob sobotah, ki niso delovne ter v nedeljah in praznikih zaradi neodložljivega dela po nalogu odgovornega organizacijskega vodje, se štejejo v kvoto delovnih ur.
Navedeno delo je mogoče odrediti, kolikor ni dolžnost po posebnih določilih 0 nadurnem delu, le s soglasjem delavca.
16.	člen
Zaradi specifične narave dela snažilk (stalno popoldansko delo) se čas za odhod z dela določi od 19. do 21. ure, njen primanjkljaj delovnih ur, ki jih ni potrebno nadomestiti, pa znaša 20 ur s pogojem, da ni nobenih pripomb na njihovo količino in kakovost dela.
III.	VRSTE ODSOTNOSTI Z DELA
16.	člen
Odsotnosti z dela, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se označujejo s posebnimi simboličnimi oznakami in sicer:
SO - službena odsotnost
(vse vrste službene odsotnosti na podlagi naloga za službeno potovanje ali službeni opravek pri P°'
Viktor Drnovšek - sedemdesetletnik
Radi se pogovorimo in prav je ako, da se spomnimo na ljudi, 1 80 v preteklosti za tovarno “‘nogo pomenili in se trudili, da ta proizvodnja papirja in njego-a kvaliteta vedno bolj rasli. /,ayi trenutek za to so življenj-1 jubileji takih ljudi, četudi so , nekaj let v pokoju. Drnovško-Vega sodelavca, tov. Aleksandra Martelanca, bivšega vodjo pro-°aie, tudi upokojenca, smo za-Pfosiii naj nekaj napiše iz dni, 5° sta še oba aktivno delala v apirnici Vevče. Z veseljem je Ustregel in na prijeten način, ki J 6 samo njemu svoj sten, napisal: Dne 18. marca 1.1. je izpolnil Viktor Drnovšek sedemdeseto le-r° svoje življenjske poti. Izhaja jf trdne in mnogoštevilne družine kmetovalcev na ljubljanskem bar-,u- v P° končani osemletki se je Jkučil klučavničarstva, nato pa je aPravil delovodsko šolo. Kot od-5env dijak je bil sprejet pri Združenih papirnicah za delovod-®kega praktikanta, kamor sta pri-?a skupaj s Stanetom Koseljem a 1929, torej točno pred 50 le-,!• Drnovška smo takrat imenova, }. »Marostar« ali »Ižanec«, Kose-Ja, današnjemu direktorju Pa-Ptrnice Radeče pa smo rekli »Go-®njc«. Leto kasneje ie prišel na Vevče kot delovodski praktikant udi Matko Goršek, ki smo mu ekli »Staj ere«. S prihodom teh feh strokovno izučenih in teore-hctio podkovanih mladih delavcev Je nastopila na Vevčah prva slovenska izmena, ki je vnesla v ta-ratna delovna razmerja novost,
da so bila odslej odgovorna delovna mesta dodeljena domačim fantom, ki so se v stroki izpopolnili na delovnem mestu samem.
Tovariš Viktor je prinesel s seboj vrline, ki so se takrat zahtevale od mladega rokodelca, kot so: odprta, pametna glava in smisel za pravilen prijem pri delu. Take vrline smo takrat po starem izročilu in v takratni »strokovni« govorici imenovali: »Au-genmas in smisel za vaservago m plajbo«.
Pri novem poklicu so bili mlademu delovodji v veliko pomoč in podporo tedanji odlični domači papirničarji, resni in zanesljivi delavci, za katere je imel vedno svoje naj večje priznanje in spoštovanje. Službena dolžnost ga je vodila skozi vse proizvodne oddelke, da je tako do potankosti spoznal postopek izdelave papirja. Na Vevčah se je tudi oženil s hčerko domačega papirničarja, lepo Kovačevo Fanči.
Razvojna pot sposobnega in čislanega strokovnjaka je bila prekinjena ob izbruhu druge svetovne vojne. V Sarajevu je ob kapitulaciji prišel v nemško vojno ujetništvo, ki ga je pretrpel po taboriščih v Berlinu in okolici. Po vojni se je takoj vrnil domov, kjer ga je čakalo mnogo dela v osvobojeni domovini. Spočetka je bil nekaj časa član Zveze kontrolne komisije, na to pa se je z vso vnemo lotil spet svojega papirniškega poklica._Postal je vodja proizvodnje. V tem svoj st vu je mno-
go prispeval k izboljšanju kvalitete in dvigu proizvodnje papirja. Do skrajnosti se je izkoristila br-zina papirnih strojev in uvedla smotrna kombinacija papirnih formatov. Strojne garniture, sita in razne klobučevine so bile do skrajnosti izkoriščene, zmanjšal pa se je tudi izmet na strojih in v drugih dodelavnih oddelkih. Smotrno so se uporabljale razpoložljive surovine, pazilo se je na red in čistočo. Skratka, izkoriščene so bile vse one zahteve strojne režije in delovne discipline, ki so pomemben činitelj v proizvodnji papirja in kar je glavno pri zmanjšanju stroškov. Vevški papirničarji so bili pridni in vestni delavci, izdelovali so najrazličnejše vrste papirjev, od naj finejših do navadnih ovojnih. Izdelki so bili cenjeni in upoštevani na domačem in na inozemskih tržiščih. Vodja teh Vevških papirni-čarjev pa je bil dolga leta tov. Viktor Drnovšek »Marostar iz Ižanske ceste«. Na videz jeznega pogleda, je bil človek mehke duše in predvsem človek s čutom za pravičnost.
Pri vsej zagnanosti za delo pa med vevškimi papirničarji nikoli ni zmanjkalo veselega razpoloženja ter smisla za dovtip in zdrav humor. Tudi tega je imel Viktor Drnovšek v polni meri. Bil je telovadec, športnik, planinec, motociklist in vse kar je tipičnega in izpričuje zdrav duh v zdravem telesu.
Bil je nasprotnik »aušusa« in slabo izdelanega papirja. Ni pa
bil nasprotnik ženskega spola in žlahtne kapljice. Tiste čase smo hodili na večerjo čez Savo v Šentjakob, Beričevo, Podgorico, Dragomelj in še kam, povečini kar peš. Čez Savo je vodil most v Šentjakobu. Ta most bo šel kmalu v pozabo. Dva visoka jeklena loka sta se visoko vzpenjala čez gladino Save in vezala oba konca mostu. Bila sta široka približno 30 cm. Sem so bili prikovani jekleni nosilci, ob njih pa je šel hodnik za pešce. Ko smo se neke noči vračali iz Dragomlja, ni šel tov. Viktor po hodniku. Splezal je na lok in po njem prekoračil Savo, ki je globoko pod njim tiho in mirno tekla v svoji strugi. Če pomislimo, da takrat še nismo poznali deita ali raznih sadnih sokov, si bomo lažje predstavljali vzrok takega podviga (mogoče ga je ščitil smisel za »vinkelvaservago in plajbo«).
Še druga dogodivščina:	Bili
smo v treh. »Gorenje« je šel naprej, tik pod vrhom Triglava pa je zapihal mrzel piš in ledena sodra nam je bičala obraze. Zagrmelo je. Stisnilo nas je v kolenih in čeljustih. Ko smo se pobrali, smo opazili, da je Viktor nekam čuden. Spogledali smo se. Med planinci na Kredarici je bil k sreči neki zdravnik. Ugotovil je pri našem prijatelju pretres, povzročen po oslabljeni streli. K sreči, sicer bi_ bil to naš zadnji format v življenju in še diagonalen povrhu.
Dosti takih dogodivščin se je med leti nabralo, ki pač pričajo o prijetni solidarnosti med delom in prostim časom. Danes je naš slavljenec srečen stari oče v ljubečem okolju svoje družine. Viktor, prijatelj in tovariš, še na mnoga leta srečno in brez zastojev.	A. Martelanc
48 voznikov viličarjev je preizkusilo znanje
Od 54 voznikov viličarjev, kolikor jih opravlja te delovne naloge v transportu, skladiščih, pripravi snovi in drugod, je v dvodnevnem seminarju preizkusilo znanje iz svojega dela 48 voznikov.
Preizkus znanja določa zakon o varnosti pri delu in se ga mora izvajati vsaki dve leti. V glavnem gre za obnovitev znanja iz prometnih in drugih varnostnih predpisov, o ustroju viličarja in o delu z njim. Drugi del seminarja pa je vseboval praktični
preizkus vožnje in manipuliranja z bremenom.
Seminar je izvedla služba za varstvo pri delu in izobraževanje s strokovno pomočjo inštituta za varstvo pri delu Maribor, ki ima poslovno enoto tudi v Ljubljani.
Seminar je pokazal, da velika večina voznikov viličarjev pozna svoje delo, nekatere stvari pa je bilo treba le obnoviti in dopolniti, ker so zlasti predpisi iz varstva pri delu nekako splahneli, ali pa bili preslabo osvojeni v tečajih za voznike.
slovnih partnerjih, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih ter drugih institucijah)
BO = bolniška odsotnost
(vse vrste priznane odsotnosti zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni, nege družinskega člana, poroda, okrevanja, ipd.)
RD — letni dopust
(redni letni dopust po odločbi)
ID = izredni dopust
(izredni plačani dopust, odobren po posebnih določbah)
®D = študijski dopust
(izredni plačani študijski dopust, odobren po posebnih določbah)
= neplačani dopust
(neplačani dopust, odobren po posebnih določbah)
PR = prazniki
(vsi plačani državni in republiški prazniki)
BO = refundirana odsotnost
(vse plačane odsotnosti, ki se nadomestijo z refundiranjem, kot so: vojaške vaje, vaje CZ, suspenz, pripori ipd.)
P "p __
c priznana prisotnost
(vse vrste celodnevne odsotnosti, ki jih prištevamo tudi med priznane prisotnosti kot so: opravljanje državljanske dolžnosti, krvodajalska akcija, opravljanje družbenopolitičnih funkcij ipd.)
17.	člen
^ 9^s°tn°st z dela, ki jo je potrebno na-pa se označuje z naslednjimi "‘mboličnimi znaki:
Ol = opravičeni izostanek
(vsi izostanki, ki nastanejo zaradi celodnevne odsotnosti z dela, kasnejšega prihoda na delo, zaradi izhoda med delom ali predčasnega odhoda z dela zaradi urejanja osebnih zadev in jih zajema ta pravilnik)
Bi = neopravičeni izostanek
(vsak tisti izostanek z dela, ko delavec ni do 10. ure istega dne sporočil pristojnemu organizacijskemu vodji razlog svoje zadržanosti oz. če si predhodno ni zagotovil odobritev odsotnosti).
]aPk nepredvideni odsotnosti z dela je de-°dsol dolžan do 8. ure tekočega dne svoje cik,lnosti javiti neposrednemu organiza-s^užb^tnU vodB ali pooblaščeni strokovni
stZ. .Primeru, da mu zaradi bolezenskega zttogi- aB drugega razloga višje sile to ni iiti Ce’ ■*e dolžan svojo odsotnost sporo-v 24 urah.
18.	člen
Organizacijski vodje oz. od njega pooblaščeni delavci so dolžni vsakodnevno do 10. ure oddati poročilo — obrazec o odsotnosti delavcev po vrstah odsotnosti v kadrovsko splošni sektor.
IV.	EVIDENTIRANJE PRISOTNOSTI
19.	člen
Prisotnost na delu se evidentira z žigosanjem posebej prirejenih kartic na žigos-ni uri. Kartice so mesečne in označene z imenom ter oštevilčene tako, da ima delavec svojo stalno številko.
20.	člen
Evidentiranje prisotnosti je obvezno za vse delavce, ki delajo na sedežu delovne organizacije in sicer tako ob prihodu na delo, kot tudi ob odhodu z dela.
21.	člen
Za dneve, ko je delavec službeno odsoten, bolan ali drugače opravičeno izostane z dela, si mora ob ponovnem prihodu na delo sam ali neposredni organizacijski vodja ročno vpisati priznane ure z oznako razloga odsotnosti z dela.
22.	člen
Vse odsotnosti z dela morajo biti evidentirane z ustreznimi dokazili, ki se arhivirajo kot so: potni nalog, bolniški list, poziv javnih služb, dovolilnice in podobno.
Evidenco izhodov za posamezne organizacijske enote mora voditi vodja organizacijske enote ali od njega pooblaščeni delavec.
23.	člen
Če je imel delavec še pred pričetkom dela službeni opravek ali če je prišel neposredno iz službenega potovanja na delo, se mu ročno vpiše prihod na delo ob 6. uri.
24.	člen
Za obračun osebnih dohodkov se priznajo le tiste ure, ki so vpisane na kartici skladno z določili tega pravilnika in drugih samoupravnih splošnih aktov ter parafirane od neposrednega organizacijskega vodje oz. od njega pooblaščene osebe.
V.	IZDAJA DOVOLILNIC
25.	člen
Dovolilnica oz. delovni nalog je dokument, s katerim vratar ugotavlja ali ima delavec pravico oditi iz delovne organizacije ali ne.
Brez dovolilnice ni dopusten izhod med obveznim delovnim časom.
26.	člen
Dovolilnice predhodno potrjuje odgovorni organizacijski vodja oz. od njega pooblaščena oseba. Kadar to ni mogoče, se dovolilnice potrdijo naknadno. Če odgovorni delavec dovolilnice ne potrdi naknadno, se čas izhoda ne sme priznati v obračun ur na kartici, delavec pa s tem krši delovno obveznost.
27.	člen
V dovolilnici morajo biti obvezno navedeni tile podatki:
—- zaporedna številka dovolilnice
—	naziv organizacijske enote
—	priimek in ime uporabnika dovolilnice
—	jasno definiran namen izhoda
—■ podpis pooblaščene osebe
—	datum
28.	člen
Upravičence do permanentne dovolilnice določi delavski svet delovne organizacije. Seznam upravičencev se hrani v vratarnici.
VI.	OBRAČUNAVANJE ŽIGOSANIH KARTIC
29.	člen
Ob zaključku meseca se izvrši v strokovni službi kontrolni obračun žigosanih kartic ter vpiše mesečni saldo v ustrezno rubriko v glavi žigosane kartice.
Dovoljeni primanjkljaj oziroma presežek ur preteklega meseca se vpiše v kontrolno kartico tekočega meseca.
30.	člen
Kolikor se posamezni delavec, kateremu je dnevno zaključeval kartico neposredni organizacijski vodja ne strinja, mora takoj to urediti z neposrednim organizacijskim vodjem.
31.	člen
Za obračun obveznih delovnih ur se upoštevajo samo vpisi oz. podatki na žigosanih karticah. Nepravočasno vpisani podatki in neustrezno žigosanje kartic, ki jih kasneje ni mogoče zanesljivo dokumentirati ali razbrati, gredo v škodo delavcu, ki ni žigosal kartice oz. ni poskrbel za pravilen ali pravočasen vpis.
VII.	PRISTOJNOSTI VRATARJA
32.	člen
Dolžnost vratarja je:
— nadzorovati pravilnost žigosanja kartic ob prihodu na delo ter odhodu z dela oziroma med delom,
—	vpisovati čas vmesnih izhodov na dovolilnicah (točen čas izhoda in ponovnega prihoda) ter nedopuščanje izhodov brez dovolilnice,
—	shranjevati dovolilnice tekočega dne ter jih naslednje jutro predati neposrednemu organizacijskemu vodji oziroma službi,
—	regulirati žigosno uro v skladu s posebnimi navodili,
—	svoja zapažanja in težave vpisovati v dnevnik.
VIII. ODGOVORNOST
33.	člen
Organizacijski vodje so osebno odgovorni za delovno disciplino v organizacijskih enotah in za razumno izdajanje dovolilnic za izhode med delom.
34.	člen
V primeru kršitve določil tega pravilnika so delavci odgovorni za kršitve delovne dolžnosti. Kot hujša kršitev se šteje:
—	primanjkljaj več kot 5 ur mesečno
—• ponarejanje podatkov
—	izhod z dela pred potekom obveznega delovnega časa brez dovolilnice
—	žigosanje kartice za drugega delavca
—	opustitev žigosanja ob prihodu ali izhodu z dela
—• neizvršena izravnava primanjkljajev delovnih ur
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35.	člen
V primeru okvare žigosne ure oz. drugačnih zastojih si vpisujejo delavci čas prihoda in odhoda na žigosne kartice ročno (po uradnem času v vratarnici).
36.	člen
Izvajanje določil tega pravilnika se dosledno prične s 1. VI. 1979, poizkusno pa s 1. IV. 1979. V poskusnem obdobju se bosta ugotavljanje števila ur in obračun vršila na dosedanji način, istočasno pa se bo primerjalno izvršil obračun na osnovi kontrolnih kartic.
37.	člen
Spremembe DČ za posamezno DM, skupino ali obrat obravnava in sprejema DS na osnovi strokovnega predloga o koristnosti in umestnosti uvedbe spremembe DČ.
38.	člen
Ta pravilnik sprejme delavski svet z večino glasov vseh delegatov. Spremembe in dopolnitve se sprejmejo na enak način kot sam pravilnik.
Z občnega zbora planinskega društva Vevče
Koliko za letovanje
Komisija za družbeni standard je na svoji 7. redni seji dne 29. 3. 1979 razpravljala o cenah letovanja tako za počitniški dom Pineto kot prikolice ter za sezono 1979 potrdila naslednje cene:
Počitniški dom Pineta
i	din
a)	polni penzion za zaposlene v Papirnici Vevče
(velja tudi za upokojence)	125,00
b)	otroci zaposleni do 10 let, polovični obrok	85,00
c)	polni penzion za moža, ženo, zaposleno v drugi DO 140,00
d)	polni penzion za tuje goste	160,00
e)	polovični obrok za otroke do 10 let, tuji gostje	120,00
V	ceno turistična taksa ni vračunana.
Navedene cene veljajo od 1. 7.—31. 8. 1979.
V	času izven sezone pa velja 10 °/o popust.
Vse goste, ki se bodo posluževali storitev počitniškega doma vljudno prosimo, da poravnajo svoje obveznosti 10 dni pred nastopom letovanja.
Prikolice
Za 10-dnevno letovanje v prikolici (Medulinu, Rabcu in Loparju) bo potrebno odšteti 1000,00 dinarjev.
Turistična taksa v ceno ni vračunana.
MAREC, 1979	— Planinci
smo se zbrali na rednem letnem občnem zboru 19. marca 1979 v Kulturnem domu na Vevčah. Poleg 74 članov društva je kot gost prisostvoval tov. Janez Kmet, tajnik Planinske zveze Slovenije.
Kot je običaj, da v gospodarstvu v tem času pregledajo rezultate dela minulega leta, smo tudi planinci pregledali, kako uspešna je bila naša dejavnost v lanskem letu in kako finančno stojimo. Zbrane podatke smo prejeli že nekaj dni pred zborom v pismeni obliki — poročilu, ki so ga vzorno pripravili naši marljivi funkcionarji. Ker je treba delati naprej, smo obenem tudi sprejeli program za delo v letu 1979.
Na zboru smo:
— potrdili popravke pravil PD Vevče. Nova pravila smo namreč sprejeli v novembru 1978, določene popravke pa je zahtevala Uprava za notranje zadeve v Ljublj ani.
— Dosedanji predsednik PD Vevče ing. Edo Ulčakar je v kratkem podal pregled dela PD v preteklem letu in program dela za leto 1979.
Poudaril je, da je treba papirniško pešpot dokončno urediti v letošnjem letu.
V nadaljevanju je povedal, da je mladinska sekcija zaživela. Vanjo želimo vključiti več mladih iz papirnice, kar pa nam zaradi velike fluktuacije ne uspe. Tako deluje v sekciji predvsem mladina s terena.
Organiziramo tudi izobraževanje članstva. Izobraževalo naj bi se čimveč mladih.
Planinsko društvo ima tudi nekaj inventarja, ki si ga člani lahko izposodijo. Prednost pred po-
Problematika organiziranosti, naloge in odgovornosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč je bila predmet obravnave na januarski seji predsedstva SRS. Dopolnili so nekatere sistemske rešitve in zagotovili enotno prakso v primeru naravnih nesreč. Isto problematiko je obravnavala tudi republiška konferenca SZDL Slovenije in njeni organi in sprejela nekatera stališča.
V poglavju o delitvi odgovornosti in obveznosti, ki jih imajo temeljne organizacije združenega dela v primem naravnih nesreč, je več važnih opredelitev.
Tudi v civilni zaščiti, je rečeno, naj bo težišče aktivnosti v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih temeljnih
samezniki imajo organizirane skupine.
Pristopili smo k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi informativne službe. Ta bo posredovala razne podatke, potrebne pri organiziranju izletov v gore. Prispevek je minimalen, podatke pa bomo lahko s pridom uporabili.
Dosedaj so bili vodje izletniške sekcije pri vodenju izletov prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, kako voditi posamezne izlete. V bodoče bo vodja izletniške sekcije tisti, ki posamezne izlete organizira, ni pa nujno, da jih tudi vodi.
Za podporo društvu smo se obrnili na družbeni standard Papirnice Vevče. Naše dmštvo je ustanovljeno iz vrst delavcev papirnice :in v korist delovni organizaciji je, če se čim več članov kolektiva vključi v planinstvo, ker to predstavlja eno od oblik rekreacije delovnega človeka. Zato želi služba družbenega standarda v bodoče razširiti svoje delovanje tudi na področje planinstva in nam nuditi vso podporo.
Med razpravo na poročila so bile podane naslednje pomembnejše pripombe:
Glede na to, ker nismo uspeli z organiziranjem tečaja gorske straže, je to obveza za letos. V tečaj moramo pritegniti čim več mladih iz osnovnih šol in taborniške organizacije.
Kot že na nekaj občnih zborih, so bile tudi tokrat pripombe na slab odnos nekaterih uporabnikov koče na Veliki planini. Izraženo je bilo mnenje, da bi morda kazalo sproti ugotavljati povzročitelje škode. Vendar bi pa to zahtevalo preveč časa in stroškov.
Dejstvo je, da imajo člani PD Vevče pravilen odnos do sredstev v koči. Je pa koča last papirnice
organizacijah in skupnostih. Zato moramo razvijati takšne oblike obrambno-zaščitnega organiziranja, usposabljanja in pripravljenosti, ki bodo omogočale takojšnje aktiviranje in učinkovito delovanje vseh sil in sredstev pri civilni zaščiti in reševanju za območje delovne organizacije in krajevne skupnosti. Potrebno pa je tudi medobčinsko sodelovanje.
V okviru srednjeročnih in letnih planov temeljne organizacije združenega dela morajo biti upoštevani vsi preventivni in zaščitni ukrepi za primer skupnosti in občine. V zvezi s temi ukrepi so dolžne temeljne organizacije združenega dela upoštevati obstoječo zakonodajo in predpise s tega področja. Temeljne organizacije združenega dela lahko v okviru svojih pristojnosti in po-
in jo imajo pravico uporabljati člani kolektiva in njihovi svojci. PD jo ima samo v upravljanju.
Vsekakor bi bilo prav, da posamezniki, ki gredo na izlet na Veliko planino, obiščejo kočo in pogledajo, kaj se v koči dogaja.
Glede koče na Trebeljevem, je vodja TOZD »Družbeni standard«, tov. Razdevškova pojasnila, da je potrebna le še napeljava vodovoda. Trenutno je še v teku odkup zemljišča. Ko bo odkupljeno, bomo dobili gradbeno dovoljenje in napeljali vodovod. Ko bo koča dograjena, se bo treba dogovoriti, kdo bo z njo upravljal.
Zbor je po razpravi soglasno sprejel program društva za leto 1979.
— Potrdili so tudi poročilo nadzornega odbora o pregledu finančnega poslovanja in razre-šnico dosedanjemu izvršnemu odboru društva.
Takoj za tem smo izvolili nove organe društva. Predsedniško funkcijo smo ponovno zaupali dosedanjemu predsedniku, tov. ing. Edu "uFlčakarju.
Izvolili smo še delegata našega PD v skupščino Planinske zveze Slovenije in sicer tov. ing. Eda Ulčakarja.
—• Predsednik planinskega društva Vevče in tajnik Planinske zveze Slovenije sta poudarila pomembnost akcije zbiranja sredstev za obnovo triglavskih domov. Prav je, da sodelujemo vsi planinci in pritegnemo tudi ostale. Vsakdo lahko prispeva v poljubni višini v gotovini ali v obliki obveznic.
Po končanem sestanku smo se zbrali v papirniški restavraciji m še neuradno, ob sendviču in kozarčku, pomodrovali o opravljenem delu ter načrtih za naprej.
N. K.
oblastil v svojih samoupravnih aktih predvidijo ukrepe za samozaščito in obrambo pred elementarnimi nesrečami.
Ob naravni nesreči štab za civilno zaščito temeljne ali druge organizacije združenega dela organizira, vodi in usmerja vse potrebne ukrepe za zaščito delavcev in imetja, pri čemer te ukrepe po potrebi usklajuje s krajevno skupnostjo. V primeru nesreče širšega obsega se vključuje v širše akcije za reševanje ljudi in imetja na širšem območju krajevne skupnosti ali občine.
Po naravni nesreči vodijo in usmerjajo ukrepe za odpravo posledic naravne nesreče v temeljnih organizacijah združenega dela samoupravni in strokovni organi temeljne ali druge organizacije združenega dela.
Planinski izleti PD
APRIL, 1979 — Kljub ne preveč spodbudni vremenski napovedi v jutranjih nedeljskih poročilih, 1. aprilu in značilnemu aprilskemu vremenu že v zadnjem tednu marca, se nas je peščica vevških planincev zbrala na postajališču lokalnega avtobusa, ki vozi proti Litiji.
Že pred prihodom avtobusa smo se dogovorili z vodjem izleta, tov. Pavlinom, za nekoliko krajšo pot. Za primer, če bo vreme le preveč ponagajalo. Za cilj srno si izbrali Molnik. Načrtovan pa je bil izlet od Trebeljevega do Javora, Sostra in povratek na Vevče.
Težko bi povedali, kaj nas je gnalo v naravo v neprijaznem vremenu, ko se radi zadržujemo v toplem stanovanju? Morda veselo žvrgolenje ptic kljub mračnemu jutru, ki niso obmolknile niti ob prvih kapljah ponujajočega se dežja? Ali pa pomladni občutki v nas z željo po občudovanju naših prelepih hribov ter raztresenih prijaznih vasic tod okoli? Tu nas običajno poleg domačinov, ki zvedavo sprašujejo kam smo namenjeni, pozdravlja tudi lajež prijaznih in manj prijaznih štirinožcev.
Nekaj gotovo drži. Ko pride pomlad, postanejo zidovi stanovanj pretesni in še tako široko odprto okno ob »generalnem« pospravljanju stanovanja ti ne more nadomestiti gibanja v naravi, kjer lahko s polnimi pljuči zajameš resnično svež zrak, oko pa se ti odpočije ob pogledu na zelene travnike in gozdove.
Ko je avtobus peljal po ovinkasti cesti proti Pečarju, se nam
Vevče so se začeli
je ob pogledu skozi orosene šipe ustavilo oko na cvetočem resju na obronkih gozdov tik ob cesti-
Na Pečarju smo izstopili in j° ubrali proti Javorju, nato skozi Razore proti Podlipoglavu Sentpavlu. Pogled na odpirajoče se ozelenele dolinice in raznovrstno cvetje ob poti nas je navdušil in spodbudil, da smo pospešil} korak. Vsepovsod smo opazili hitro prebujanje narave, le p°' gled na opustošene gozdove ja žalosten. Veliko naj lepših mladih dreves je moralo umreti pod težo snega.
Vreme ni vzdržalo. Kos poti nas je spremljal tudi rahel dež-Kljub temu smo se povzpeli na Molnik. Ustavili smo se pzi spominskem obeležju. Deževati je sicer prenehalo, vrh pa je zagrnila meglena sivina. Turobnost, ki je zajela kraj spomina, je bila kot prispodoba težkih časov, ki sc jih predvsem starejši z bolečino spominjajo. V lepem vremenu pa najde popotnik tu prijeten počitek v hladni senci pod košatimi krošnjami dreves.
Po spominskem posnetku na vrhu smo se po bližnjici odpravili v dolino proti Podmolniku in nato proti domu.
Nismo obžalovali, da smo zjutraj odšli na pot. Prijetno utrujeni smo bili zadovoljni, da smo »prebili led«. Ugotovili smo, da je hoja pod dežnikom na primernem terenu, če zmerno škreblja dež, tudi prijetna.
Pred nami je še vrsta izletov in vabimo vas, da se jih udeležite v čim večjem številu.
N. K.
Organizacija in odgovornost v primeru naravnih nesreč pri CZ
Ob IV. rezalnem stroju
Kolesarsko dirkališče - želja naših najmlajših
V naših krajih je bilo kolesarstvo že od nekdaj množično. Kolo je ljudem služilo kot prevozno vi’ih, mnogi med njimi pa so ra-sredstvo pri vsakodnevnih oprani sedli nanj tudi za razvedrilo ali športno udejstvovanje. Že pred desetletji so se delavci in mladina naših krajev zbirali v naprednih delavskih kolesarskih društvih »Zarji« in »Ljubljanici«. Mnogi med njimi so postali odlični in slavni kolesarji, ki so uspešno zastopali jugoslovansko kolesarstvo tudi na tujem. Nekdanji kolesarji s,e še danes radi spominjajo razgibanega društvenega delovanja. Sloviti kolesarski veteran 76-letni France Gartner je poosebljena živa zgodovina tedanjega kolesarstva. Še vedno rad sede na kolo, sem in tja tudi kot tekmovalec. Ob tem še danes z vso gorečnostjo in navdušenjem prepričuje ljudi za kolesarstvo.
Ta športna zvrst je med našimi krajani še vedno zelo priljubljena, posebno med našo mladino. To nam že vrsto let dokazujejo izleti šolske mladine s kolesi, ki so vselej množično obiskani. Tudi 500 in več pionirjev se zbere na podobni prireditvi. Mnogi med njimi bi se radi udejstvovali tudi v tekmovalnem kolesarstvu, kar pa jim velik promet na naših cestah praktično onemogoča. Zato se je porodila zamisel, da naj bi na igrišču Slavij e, okrog nogometnega igrišča, zgradili 6 metrov široko asfaltirano kolesarsko stezo — kolesarsko dirkališče. Ta objekt bi omogočil vsem delovnim ljudem in krajanom varno kolesarjenje, tako za rekreacijo kot tudi za prirejanje vsakovrstnih kolesarskih tekmovanj (šolskih, medšolskih, društvenih, meddruštvenih, republiških in državnih prvenstev). Mnogi starši
bi se tako znebili velikih skrbi za svoje otroke na kolesih, prizadevnim kolesarskim vaditeljem delavcem pa bi bila v mnogočem odvzeta skrb za varnost kolesar' jev. ki je vselej v ospredju nji' hove pozornosti. S takim objek' tem bi se tako zelo razširile možnosti organizirane vadbe, mladi’; na pa v svoji pestri rekreacijski dejavnosti ne bi bila prepuščena sama sebi. Razširjen krog udele' žencev rekreacije bi nedvomno pomenil tudi večjo množičnost v drugih športnih zvrsteh, ki jih v svojem delokrogu goji športno društvo Slavij a.
Na dlani je torej, da bi kole' sarsko dirkališče pomenilo n°v vzpon rekreativne in športne de-javnosti v našem kraju, hkrati Pa bi kolesarstvu ponovno lahko dalo tisto veljavo, ki jo je že od nekdaj imelo.
Jože Pogačnik
ŠpORT
IN REKREACIJA
Zimske športne igre papirničarjev Slovenije
Letošnje športne zimske igre so Za nami. Ko zbiramo podatke in analiziramo dogodke, na koncu Ugotovimo, da so igre v celoti bile Zelp uspešne. Vsekakor gre za to največ zaslug organizatorju — to-Varni SLADKOGORSKA. Tudi 2aradi zasnežene ceste, ki pelje na ^bniško Pohorje, ni bilo nikakr-she jeze, tudi ne zaradi zastojev na njej; prav nihče ni godrnjal, Slavna tema pogovora pa je pov-s°d bila:»Al’ ste kej treniral’?«
Tudi te igre so bile še en dokaz, ua se na takšnih srečanjih ljudje zbližujejo, spoznavajo med seboj ln sklepajo nova, poznanstva ter Prijateljstva. Zgodilo se je celo, aa sta se dva tovariša iz iste delovne organizacije po šestih letih ^Kupnih sej, sestankov, dogovarjanj, šele na teh igrah prvič bliže sPoznala in prešla na »ti«.
IX. zimske igre so bile 19. Uaarca 1979 pri Ribniški koči aa Pohorju. Ekipo Papirnice Vevče je sestavljalo 21 tekmovalcev in vodja ekipe. Tekmovali smo v veleslalomu, po-?ebej moški in ženske, a na progi. Skupno je bilo pribij enih več kot 180 tekmoval-^eY> vendar se jih je na startu Pojavilo 160, kar pa je nov rekord vseh dosedanjih zimskih ?Portnih iger slovenskih papirni-Carjev.
. Letošnji absolutni zmagovalec jo bila prirediteljica iger Sladkogorska iz Sladkega Vrha. Prehod-pokal jim je uspelo osvojiti Predvsem po zaslugi zelo izenačeno ekipe. Naši tekmovalci, ki so P*b lanski zmagovalci, so imeli Precej smole zaradi odstopov,
ondar so kljub temu med enaj-, :lrni ekipami osvojili odlično trebe mesto.
■po tekmovanju je prireditelj Pripravil prijeten program z razglasitvijo rezultatov v prostorih v Orehovi vasi in ob slovesu -Pk s pomočjo plesnega ansambla Speli vsi: NASVIDENJE PRIJATELJI!
In še uvrstitve naših tekmovalcev:
Pri ženskaih nad 30 let se je Bab-Milena uvrstila na 2. mesto, E°rbek Vanja na 7. in Bartol Vida Pu 12. mesto, pri ženskah do 30 let Pa Klešnik Nada na 4. mesto, Iv-v0x,ič Vesna na 9. in Skoda Mi-nela na 11. mesto.
Moški nad 40 let:
Bogovič Ivo 15. mesto Žgajnar Jože 19. mesto Novak Anton 26. mesto in Jančar Andrej 31. mesto
Moški od 30 do 40 let: Vilfan Vid 4. mesto Kocjančič Lado 16. mesto Mikelj Andrej 17. mesto
Moški do 30 let:
Švare Miloš 4,. mestoi Klešnik Andrej 8. mesto Trtnik Janez 9. mesto
PRVENSTVO PAPIRNICE VEVČE V VELESLALOMU
Letošnje prvenstvo naše tovarne v veleslalomu je bilo 7. aprila na Voglu. Kljub ogromnemu številu prijavljenih se je tekmovanja žal udeležilo zelo malo članov kolektiva.
Ob idealnih snežnih razmerah (4 m snega) in v lepem sončnem vremenu se je tekmovanje odvijalo v naslednjih kategorijah: članice, člani, otroci zaposlenih in družine. Progo sta odlično postavila Mikelj Andrej in naš dolgoletni sodelavec Andrej Pirkmeier. Kot predtekmovalec je šel prvi po progi Pirkmeier Andrej, nato pa so se drug za drugim spuščali najprej otroci, nato ženske, moški itd. Avtobusni izlet in tekmovanje sta minila v izredno prijetnem vzdušju. Po povratku na Vevče je bila ob skromni zakuski razglasitev rezultatov.
Med pionirji je bil naj hitrejši Škvorc Miro ml., drugi Mikelj Miha in tretji Vilfan Luka. Članice so se zvrstile takole: 1. Klešnik Nada, 2. Škoda Mihela, 3. Lorbek Vanj a.
Člani: 1. Klešnik Andrej, 2. Trtnik Janez, 3. Vrščaj Boris. Najbolj zanimiv del tekmovanja — družinski veleslalom — pa je bila družina Mikelj.
Udeleženci so ob zaključku izrazili željo, da naj bi bilo več podobnih akcij, prireditelji pa želijo, da bi se jih udeleževal širši krog članov kolektiva.
Tako so smučarji v glavnem zaključili letošnjo sezono, le najboljše še čaka maja tradicionalni veleslalom na Vršiču.
AKCIJA PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE
Pred nami je mesec maj in z njim tradicionalna prireditev »Po poteh partizanske Ljubljane«. Lani se je je udeležilo več kot 230 ljudi iz naše delovne organizacije, iz krajevne skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij.
Letošnja manifestacija bo 12. maja z odhodom ob 7,30 izpred spomenika na Urhu. Za vse udeležence bo po proslavi, ki bo na Trgu revolucije, zbor v dolini Konjščice, kjer bo piknik, v primeru slabega vremena pa v papirniški restavraciji. Vabimo prav vse, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu. Vse prijavljene pa opozarjamo na predhodno
pripravo za dolgo hojo, na primerno oblačilo in udobno' obutev. Priporočamo daljše sprehode, lahkoten tek, premagovanje trim steze itd. Obujte volnene nogavice in primerne čevlje, vsekakor ne tiste po naj novejši modi z naj višjimi petami.
Pa še nekaj: vsi udeleženci pohoda imajo možnost postati člani kluba »ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR«. Kako? Prijavite se in dobili boste izkaznico.
TRIM AKCIJE
Že v prejšnji številki glasila smo podrobno opisali množično trimsko akcijo, ki jo prireja ko-(Nadaljevanje na 8. str.)
Andrej Jančar si je s priborjenim zadnjim mestom v svoji jakostni skupini priboril tudi največ vredno nagrado: darilni paket izdelkov Paloma
Vevčanke po tekmovanju
Naši tekmovalci v najmlajši kategoriji so silno zadovoljni sami s seboj
Prešernega razpoloženja na zaključku v Orehovi vasi ni skalila niti misel, da žal tokrat pokal ni prišel v »vevške« roke. Imeli smo pač smolo
Nasvidenje, smo rekli si!
Nam bela je planjava — vetra pravega je dala, in do tja z avtobusom nobena ni daljava, pa čeprav se v soncu je kopala;
po njej med vratci smo plesali in »kole« smo celo ruvali, za marsikoga pa bila je prava muka, da skozi cilj srečno jo prismuka.
Za »cajte« smo se res dajali, a tudi belo opojnost uživali; saj šli na tisto smo planjavo, kjer poleti kravce zacingljajo,
a mlekca sladkega prav nič ne dajo, ker muhasti pastir tam iz Bohinja pod Voglom doma samo jalovo živinico ima.
Za nas pa tam rekreacija bila je silno plodna in zdrava, saj bila to na višini je športno-planinska zabava.
Seveda pa se je še bolj razvnela, ko je do razglasitve rezultatov v papirniški restavraciji dospela in se okrog »polnih« miz vrtela.
Bilo je pravo vevško — papirniško — celo družinsko slavje, zadovoljni rekli smo si vsi »nazdravje«!
Pristavili še poleg, da silno radi bi še kdaj takole skup prišli.
Tisti, ki tokrat ostal je brez »pokala«,
ker smola se ga je držala,
bo drugo leto korajžno tekmoval spet,
snj vse to ni samo zares ampak je tud’ za hec.
Xk’ tebe letos ni bilo med nami ti res lahko je žal,
zato pa dobro si zapomni, da, če bo po sreči se želja ta drugo leto ti lahko izpolni.
Zal kompletna ekipa srednjega razreda moških ni šla na film. Prosim, da mi odrezana tekmovalca Danilo Skerbinek in Mitja Predalič ta »težki kiks« oprostita
Ženska ekipa »višje« kategorije prejema čestitke za osvojeno 2. mesto
Vse slike V. B.
V precej širokem, vendar sigurnem stilu je Lado Kocjančič zapeljal skozi cilj
Milena sc je čisto raznežila, ko ji je Feri obesil okrog vratu srebrno kolajno za osvojeno 2. mesto
Nada je bila pooblaščena, da gre po priznanje za uvrstitev kompletne vevške ekipe na 3. mesto
Iz foto-kluba
29. marca so člani foto-kluba DLT - Papirnice Vevče v razstavnih prostorih kulturnega doma odprli njihovo prvo letošnjo razstavo umetniške fotografije. Na ogled je bilo izobešenih šestdeset fotografij, v razstavo pa so vključili poleg svojih članov tudi fotoamaterje iz Osnovne šole Po-
lje. Tako so vpeljali pomembno novost in s tem razširili krog fo-toamaterstva v naši krajevni skupnosti.
Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo upravi kulturnega doma iz Papirnice Vevče, ki je s sredstvi in razumevanjem omogočila to razstavo.
Oblak (Foto: Marjan Penca)
Obiskovalec na foto razstavi v kulturnem domu. Fotoamaterji bi si želeli več zanimanja za njihovo dejavnost
Zimske športne igre
(Nadaljevanje s 7. str.) misija za šport in rekreacijo, zato samo na kratko. Organiziranih bo več trim akcij, udeleženci pa bodo prejeli za udeležbo zlate, srebrne in bronaste trim značke.
Še vedno je čas, da, se prijavite. Prva akcija bo že 5. maja in sicer kolesarska. Poleg rekreativnega užitka boste na tej akciji zvedeli in doživeli še marsikaj, od zgodovine kolesarjenja do koristi te lepe rekreativne panoge.
V letošnjih trim ligah bodo tekmovali tudi predstavniki Papirnice Vevče in sicer v malem nogometu in košarki. Za tekmovanje v malem nogometu je zanimanje izredno veliko, saj bo v sedmih ligah nastopalo več kot 100 ekip
delovnih organizacij iz občine Moste-Polje. Le malo manjši odziv pa bo v košarki.
Ker bodo igrali mali nogomet (tudi naša ekipa) na ploščadi v Zalogu ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, vabimo navijače, naj pomagajo naši ekipi k čimbolj ši uvrstitvi.
TEK NA SMUČEH
Smučarji tekači so se letos udeležili vseh večjih maratonov v Sloveniji: Trnovskega, Pokljuškega itd’ Med najboljšimi so bili: Miro Smrekar, Tine Božja, Bojan Dečman, Franci Košir, Peter Hribar in drugi.
Srečo
Tudi mi čestitamo tovarišici Lenčki Lovec, ki je pred kratkim slavila svoj življenjski jubilej v krogu
svojih sodelavk. Na mnoga leta!
Papirničarji v tiskarnah
Dejstvo, da je leta 1939 celotna industrija papirja Jugoslavije proizvedla le 35.000 ton papirja in da danes samo Papirnica Vevče dvakrat toliko na leto, nam pove, kakšnega pomena je za nas ta industrija.
Rešitev mreže
Vodoravno: Radeče — Jo vita — Varšava — miksre — sovrag — okostje — Kiklop — Njegoš — papirnica — Medno — golša — kadet — Livno — Dante — kar-tonaža — Ceršak — driska — og-larna — kaolin — Nataša — Tre-viso — vlakno — vektor.
Navpično: komolec ■—- alibi — emajl — kadaver — eksil — Ša-lek ■—■ oporoka •— Evropa —• akon-to — poker — Brioni — tulček — radio — karton — Narvik —• Istra
—	Jasenc —• Ždanovo — jagodar
—	Vevče —■ Iztok —■ Galenus — tnalo — Krško —• štafeta
Križanko mreža so pravilno rešili in dobili nagrado:
50 din Kokalj Bogo, računovodstvo
50 din Černe Marjeta, ročna dodelava papirja
50 din Kogej Cirila, računovodstvo
100 din Markel j c Ani, ročna dodelava papirja
200 din Babnik Ada, računovodstvo
Ugankarje obveščamo, da bodo tokrat malo prikrajšani za zabavo. Od stalnega sodelavca v tej rubriki nismo dobili nobenih prispevkov.
Nekaj cvetk iz evidentiranja delovnega časa
»Trdili so, da bomo imeli popolnoma avtomatske ure za žigosanje kartic ob prihodu in odhodu. Žigosanje pa poteka z ročnim pritiskanjem na vzvod. Nekateri so mnenja, da je treba vsem povišati vrednost točke iz ocenitve delovnega mesta za povečan telesni napor.«
Zanimivo je, da ni več nepotrebnega sprehajanja pri vratarjih, odkar obstojajo ure za žigosanje. Tudi »nujnih« opravkov ni več veliko. Pa bife pri Merkator-ju in v Papirniški restavraciji je kaj; zračen. Hudomušnež pa je na to pripomnil: »Goli otok je nasproti Papirnici Vevče pravi otroški vrtec«.
Glave kartic za žigosanje so precej višje kot so reže na tabli. Tako se zgodi, da kdo vtakne kartico v napačno režo. Ob 14. uri nastane pri izhodu zmerna vrsta in mala naglica. Neka tovarišica se lezi: »Kdo pa je spet v mojo vtaknil«. Glas iz ozadja: »Če je bilo to sinoči, bi ipa že še lahko vedela«.
Ne gre pa samo za količino. Važne so zahteve po kvaliteti, ki jo je treba dosegati, da lahko ustrežemo potrošniku. Z ozirom na to, da so naša specialnost grafični papirji, je tudi glavni potrošnik grafična industrija. Osnova tiska je pač papir. Ta ima svoje lastnosti, ki pa se združujejo pod pojmom kvaliteta in ki označujejo uporabnost papirja za določene vrste tiska ali pa obdelave. Kvaliteta je odvisna od surovin, dodatkov m drugin pomožnih sredstev, često pa nanjo vpliva tudi človeški faktor, tj. kako iz teh surovin in dodatkov napraviti dober papir, ki bo ustrezal zahtevam, ki jih pred nas postavljajo tiskarji. Seveda morajo biti za postopek izdelovanja v dobrem stanju tudi stroji in op-
POROCILO ZA MESEC MAREC PRIŠLI:
Šubelj Marjan — pom. delavec — pomivalec posode — iz JLA Bunjaku Tefik — pom. strojevodje za prem. naprave
Milivojevič Slobodan — pom. delavec
Aličič Remzija — pom. pripr. pigmenta
Kocjančič Marija — prebiralka — števka
Grujič Slavko — pospravljalec izmeta
Radojičič Jovan — ključavničar I Grahovič Osman — pospravljalec izmeta
Murgič Šemsa — snažilka Kljajič Suljo — razkladalec surovin Kerič Mirsad — pom. delavec Bokič Ljubo -— pom. delavec Dončič Milo je — razkladalec surovin Trkov Miha — mešalec barv
ODŠLI:
Žagar zvonko — pom. vodje zav. stroja formatov
Moškrič Frančiška — snemalec lesovine — upokojena Dimnik Marija — prebiralka-števka — upokojena
Wester Boris — pom. vodje tisk. strojev
Radič Milovan —• pospravljalec izmeta
Gašperlin Dragica — zaznamovalec bal
Vidič Paun — razkladalec surovin Gabrijel Franc — pripravljalec tehnološke vode
Keršmanc Janez — paznik pap. stroja
Gašperšič Mitja — elektrikar III Ferjan Ivanka — vzorčarka I — upokojena
Anderson Aleksander — vzdrževalec merilnih naprav
Tatar Radovan — pospravljalec Izmeta
Zenkovlč Uzeir — razkladalec surovin
V ta namen smo pristopili k strokovnemu sodelovanju med tiskarnami in papirnico. V 14 dneh med 9. in 21. aprilom so naši strokovni delavci po dva dni obiskovali tiskarni Dela in Mladinske knjige, kjer so bili v neposrednem stiku s tiskarji ob njihovem delu pri strojih. Informacijskih obiskov so se udeležili delovodje, strojevodje, strokovni delavci v dodelavi papirja drugi.
Sodelovanje se je pokazalo za koristno. Marsikaj so skupno ugotovili, vse v smislu izboljšanja naših in tiskarskih izdelkov-Prav bi bilo in tako je tudi dogovorjeno, da napravijo informacijske obiske v papirnici tudi tiskarji, da bodo lahko spoznali vse vplive na kvaliteto papirja.
S. R
RODILI SO SE:
Lujanov Vojislavu hči Zorica Novakovič Liljani in Veljku sin Ig01 Trkov Mirku sin Miran Mahkovic Marjanu sin Dejan Trtnik Francu hči Mojca Nezirovič Sulju sin Ahmet Zajc Martinu sin Marjan Arsič Radunu hči Dobrila Alič Dušanu sin Matija Madarevič Svetozarju hči Sabina
Čestitamo1
POROČILI SO SE:
Timarac Dušan s Petrovič Dragic0 Savič Nenad z Ljuboja Miro Kocjančič Andrej z Barber Elvir0 Keber Zlatko z Jager Janjo
Čestitamo1
—nnst DELO—
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt« Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo TOZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani* Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katere se ne plačuj6 temeljni davek od prometa pr°' izvodov.
roma.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA