DECEMBER 1 S Natalija 2 č Blbijana © 8 P Frančišek Ks.+ 4 S Barbara 5 N 2. Adventna 6 P Miklavž 8 S S poč. M. D. 1 T Ambroi 9 t Gorpronija 10 P Molkijad + ff 11 S Damask 12 N 3. Adventna 13 P Lucija 14 T Spiridijon 15 S Kv.-Kristijana* 16 Č Evzebij amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta j/ravioo in resnico — od boja do emage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; & P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D EN VER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDIN JENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovenian Organizations) »AJ8TAK*JBJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN ILOVKNKI LIST V CDRDŽEJflB drža vaji 4MERIŠKIB štev. (no.) 238. chicago, ill., sobota, 11. decembra — saturday, december 11, 1937^ LETNIK (VOL.) XL VI. Poslanski delavski odbor znatno izpremenil predlog glede mezd in delovnih ur. — Za ureditev delavskih razmer določuje novi predlog imenovanje posebnega administratorja. — Novi zakon bi bil podoben bivši NRA. Washington, d. c. — Zakonski predlog za ureditev delavskih razmer obeta biti od poslanske zbornice sprejet v tako izpremenjeni obliki, da bo kaj malo podoben tistemu, ki je izšel odobren iz senata zadnje poletje. Poslanski delavski odbor se je zadnje dni bavil s proučevanjem tega predloga in v četrtek je nato imel končno sejo, na katerem se je zedinil glede, preurejene^ ga predloga, ki bo nato predložen celokupni zbornici prihodnji ponedeljek. Ena sprememb, ki jih priporoča delavski odbor, je ta, da se naj določeanje plač in delovnih ur v posmeznih pokrajinah poveri posebnemu odseku delavskega departmen-ta, katerega bo vodil v to imenovani administrator z letno plačo $10,000. V dosedanjem predlogu se za ta posel določuje odbor peterih mož. Delo omenjenega administratorja bi bilo v tem, da bi imenoval komisijo, ki bi preiskala razmere v kaki industriji, kjer je znano, da ne vladajo zadovoljive delavske razmere, in bi nato določila najnižje mezde in najvišje delovne ure za to industrijo. V tistih industrijah, kjer so mezde in čas že zdaj boljše kakor 40 centov na uro in 40 ur na teden, bi se ne izvajale nobene preiskave in bi se jim ne dajala nobena povelja. V administratorjeve komisije se ima imenovati enako število zastopnikov delodajalcev, delavcev ter ne manj kakor tri osebe, zastopajoče javnost. Za vsako posamezno vrsto industrije se bi imenovala posebna komisija. Te komisije bi imele pravico, da uvedejo javno zasliševanje izvedencev, da se na podlagi te-Sa lahko ukrenejo določbe,ki bi veljale za tisto industrijo. Ako bi med administratorjem in komisijo ne moglo priti do sporazuma, ima administrator Pravico, da to razpusti in imenuje novo. Sploh te komisije ne bodo stalna ustanova, marveč se imajo takoj razpusti, kakor hitro opravijo svoje delo. Pri določevanju plač in ur se imajo glasom predlogu vzeti v poštev predvsem cene 2a življenjske potrebščine v Posameznih krajih, dalje mezde, ki jih plačujejo v tistem kraju razni podjetniki, ki so 2nani, da pri plačah preveč ne skoparijo; enako tudi pla-^e. ki jih dobiva delavstvo na Podlagi pogodb z delodajalci; v poštev bi prišle tudi lokalne ekonomske razmere, produk cijski stroški, stroški za tran-aPortacijo produktov, itd. Kakor se razvidi, bi bil novi 7-akon precej podoben bivši ^RA; razlika bi bila predvsem v tem, da bi se ne bavil istočasno z odpravo brezvest-ne konkurence, kakor se je NRA, marveč bi bil to edino le delavski zakon. WM. GREEN JGR0Z1 Svoje sile bo oborožil in jih spustil nad cio. Buffalo, N. Y. — V nekem govoru, ki ga je imel zadnjo ' sredo v tukajšnjem mestu, je, predsednik delavske federaci-1 je, Wm. Green, izrazil svarilo, da bo prišlo do resničnih nasilij med obema nasprotnima organizacijama, njegovo federacijo in Lewisovo CIO, ako se ne bo kmalu dosegla sprava. Zagrozil je, da bo federacija oborožila svoje sile in jih spustila nad CIO. Ome nil je, da zadnja mirovna pogajanja niso rodila nobenega uspeha. Odvračal pa je vsako krivdo od federacije in dolžil, nasprotnike diktatorstva. PRIPOROČA EDINOST Sen. Wheeler priporočal biz- nesu sodelovanje. —o— Peoria, 111. — Mala ekonomska depresija, ki je točasno nastopila, bi morala najti vsg stanove združene za uspešen odpor proti njej. Tako je pov-daril senator Wheeler v govoru, ki ga je imel pred tukajšnjo trgovsko zbornico. Omenil je istočasno, da tisti, ki so pričakovali, da bo govoril proti vladi, bodo razočarani: Nasprotoval je predsedniku le glede predloga o vrhovnem sodišču; glede gospodarskega programa je nasprotno na njegovi strani. In tako je senator priporočal velebiznesu, naj stopi v sodelovanje z vlado, z delavstvom in s farmarji, da se odpravi trpljenje in revščina v deželi. policija aretirala cio agitatorje Detroit, Mich. — Šestdeset članov CIO avtomobilske unije je bilo zadnjo sredo aretiranih, ko so pred Fordovo tovarno skušali razdajati med delavstvo letake,na katerih se je tem priporočalo, naj se organizirajo in priključijo CIO. Aretirani so bili pod obtožbo, da so ovirali promet. Areti-ranci niso kazali nobenega odpora in so bili med petjem odvedeni v zapor. Unija pravi, da ji bo ta slučaj služil, da se sodnijsko ugotovi, ali se smejo razdajati letaki, ali ne. šest članov družine zgorelo v požaru Oregon, 111. —- Pretresljivo tragedijo je povzročil požar, ki je izbruhnil na neki farmi, pet milj jugozapadno od tukaj, v noči med torkom in sredo. V njej je namreč izgubilo življenje šest oseb, in sicer farmarjeva žena, 27 letna Mrs. Glenn Large, in pet njenih otrok, starih od 21/g leta do osem let. Družina je spala v drugem nadstropju in prvi, ki ga je ogenj zbudil, je bil oče. Hitro je odprl okno, ki je vo dilo na streho porča, in skušal po tej poti rešiti družino, kajti stopnjice so bile že v ognju. Na strehi pa mu je spodrsnilo in je padel 15 čevljev globoko. Ni se mu posrečil napor, da bi zlezel nazaj na streho ter je nato stekel k sosednji farmi za pomoč. Prišla pa je .pomoč prepozno, kajti plame-j ni so med tem že objeli dru-žJino. -o- načrt za prehrano havaji Honolulu Havaji. — Ameriško armadno vodstvo vodi pregledovanje tukajšnje zemlje na havajskem otočju v svrho, da se bo ob času morebitne vojne prebivalstvo lahko preživljalo s produkti iz lastne zemlje. Točasno se prideluje tukaj po večini le sladkor in anane (pineapples), dočim se mora 85% živeža uvažati. Uvedeno preiskovanje ima namen, da se dožene,kateri drugi sadeži bi lahko rastli na tukajšnji zemlji. ali žeparji izumirajo? Chicago, 111. — Kakor izpričuje poročilo tukajšnje policije, je morala depresija pobrati tudi industrijo žepnih tatov, ki je prej nekdaj tako cvetela. Policija namreč pravi, da se ni prijavil niti en slučaj žepne tatvine v osrednjem delu mesta skozi celih šest mesecev in le par slučajev tekom enega leta. preživela pet ur v morski vodi New York, N. Y. — Zdravniki so se v sredo trudili okrog 34 letne Miss Eleanor Offut, da ji otmejo življenje, ko je bila s parnika, na katerem se je pripeljala z južnih voda, prenešena v bolnico. Ženska je namreč preživela ceiih pet ur v morski vodi blizu otoka San Salvador. Kakor pravi posadka parnika, je skrajno čudno, da je niso dobili morski volkovi med tem časom. Ugotovilo se je, da je ženska skušala izvršiti samoumor, in sicer menda zaradi nesrečne ljubezni. -o- nov poslanik za london Washington, D. C. — Na mesto dosedanjega ameriškega poslanika za Anglijo, Roberta W. Binghama, ki je pred nekaj tedni podal resig-nacijo, bo predsednik Roosevelt, kakor se objavlja, imenoval Jos. P. Kennedya, načelnika mornariške komisije. Bingham je resigniral zaradi slabega zdravja in je zdaj v neki bolnici v Baltimore. KRIŽEMSVETA — Kairo, Egipt. — Kopt-ska cerkev v Abesiniji se je ločila iz zveze z egiptovsko cerkvijo, katera je obstojala skozi 15 stoletij. Tukajšnja poročila trdijo, da se je to zgodilo pod pritiskom Italije, dočim pravijo Italijani, da je bil korak popolnoma prostovoljen. — Madrid, Španija. — Na fronti 15 milj zapadno od Madrida so nacijonalisti vpri-zorili zadnjo sredo nepričakovan napad, toda, kakor pravi vladno poročilo, so bili odbiti po 90 minut trajajočem boju. — Riga, Latvija. — Sovjetski komisar za obrambo, Vorošilov, se je med kampanjskim govorom v Minslcu preteklo sredo izrazil, da se je "čiščenje" v Rusiji šele pričelo, češ, da se bo nadaljevalo zatiranje špijonov, ki huj-skajo ljudstvo. -o- bolje kričati kakor telefonirati Minneapolis, Minn. — V salunu Joe Shermana je zadnjo sredo izbruhnil ogenj in lastnik je stekel k telefonu, da pokliče ognjegasce. Ni pa mogel dovolj hitro dobiti zveze in tako je stopil ven pred hišo ter pričel tako glasno kričati, da se je slišalo, kakor pravijo, štiri bloke daleč. Kriki so dosegli bližnjo postajo požarne brambe, na kar so ognjegasci takoj prihiteli. BOJI ZA NANKING Poročila, da so Nanking zasedli Japonci, si je izmislila japonska propaganda, Nanking, Kitajska. — To mesto, prestolica Kitajske, je b'ilo v četrtek še vedno v rokah kitajske armade in, kakor se razvidi iz razpoloženja čet, bo stalo Japonsko dosti trdih bojev, predno si ga bodo mogli osvojiti. Poročila zadnjih dni, ki so trdila, da je mesto že padlo v japonske roke, so bila izmišljena in so očividno delo japonske propagande. V resnici so bili v četrtek boji še -tako oddaljeni od mesta, da se je grmenje topov komaj slišalo. Sploh se ne pričakuje, da bi Japonci začeli napad na to mesto, • dokler ne bodo skrbno za to pripravljeni. Mesto je namreč močno utrjeno že po naravi, v zadnjih dneh pa se je obramba še ojačila s umetnimi utrdbami. Ako mesta ne bo mogoče obdržati, je zelo verjetno, da ga bodo Kitajci sami razdejali, predno ga bodo prisiljeni, prepustiti Japoncem. Pripravljajo se namreč Kitajci na dolgotrajno vojno in zato niso pri volji zapustiti za seboj ničesar, kar bi Japoncem u-tegnilo služiti. Mestno prebivalstvo obstoji zdaj skoraj izključno iz samega vojaštva, kajti civilisti so se izselili. iz Jugoslavije Otroška neprevidnost povzročila več požarov, kateri so napravili veliko škode. Najbolj je prizadet posestnik Bevc v Beli Cerkvi. — Smrtna kosa. — Razne drage nezgode in nesreče iz starega kraja. jolietski jugoslovan odlikovan Joliet, 111. — Mich. Rada-kovich, 1001 No. Scott st., se je vrnil ta teden iz Jugoslavije in prinesel s seboj eno najvišjih jugoslovanskih odlikovanj, namreč medaljo jugoslovanske krone. Podeljena mu je bila ta čast za delo, ki ga je vršil za Jugoslavijo tekom svetovne vojne in pozneje. V | Jugoslaviji je Radakovič za-1 stopal ameriške Jugoslovane ob odkritju spomenika pokojnemu kralju Aleksandra. ITALIJANSKI CESAR POZDRAVIL PODKRALJA Slika je bila vzeta ob nedavni proslavi 150 letnice ustanovitve italijanskega vojaškega kolegija v Rimu in na njej se vidi v sredi mala postava italijanskega kralja Viktorja Emanuela, kateri je bil po zavzetju Abesinije proglašen rimskim cesarjem. Na desni stoji, pozdravljajoč cesarja, vojvoda d'Ao-sta, kateri je bil imenovan abesinskim podkraljem, na levi pa je italijanski prestolonaslednik Umberto. Trije požari Škocjan, 15. nov. — V tukajšnji okolici so bili zadnje čase trfjei požari,, katere je vse zakrivila otroška neprevidnost. — Prva požarna nesreča se je zgodila v Goriški vasi pri Škocjanu. Posestnica Smrekarica je morala rano zjutraj zdoma in otroci so o-stali sami. Zakurili so in ne-nadno se je njihov ogenj spremenil v požarno uničevanje. Pogorela so vsa gospodarska poslopja in kar je bilo spravljenega v njih. Sosedje so prišli prepozno, da bi mogli rešiti iz hleva par volov. Naslednji požar je bil pri posestniku Kegloviču Alojziju v Grmovljah. Zgoreli so mu gospodarsko poslopje, kozolec, šupa, drvarnica in čebelnjak s petnajstimi Znidaršiče-vimi panji. Kozolec je bil poln sena. Zgoreli so tudi okrog 15 mernikov koruze, 10 mernikov ajde, vsi drugi poljski pridelki in vse kmetijsko orodje. Škoda je občutna. V torek popoldne pa je požarna nesreča zadela posestnika Bevca, po domače Seni-čarja, v Beli cerkvi. Otroci so zanetili ogenj pod kozolcem in se greli. Nenadno pa je ogenj prešel na kozolec sam. Ogenj se je hitro razvnel, ker je bil kozolec poln sena. Prihiteli so vaščani in skušali s svojo ročno brizgalno požar omejiti. Skušali so dobivati vodo iz Krke, kar jim pa ni uspelo, tako da so se morali zadovoljiti z majhno količino vode iz vodnjaka. Od kozolca se je požar razširil na hleve in na šupo. Malo kasneje je že grozila nevarnost hiši, ki je krita s slamo. Požrtvovalni gasilci so jo reševali s tem,da so s cepini trgali s strehe slamo. Ko so prihiteli gasilci iz drugih vasi, so še močni curki popolnoma razmočili že uničeno streho. Iskre pa so padale tudi na svinjake, in če bi se ti vžgali, bi se brez dvoma vnel sosedov kozolec, ki stoji zraven njih! S tem pa bi nastala nevarnost za vso vas. Vneti gasilci niso mogli drugače odstraniti nevarnost, ka kor da so svinjake s pomoč jo vinte dvignili in jih z združenimi močmi prevrnili v doline. Sreča v nesreči je bi la, da ni bilo vreme vetrovno. Štiri motorne brizgalne so črpale vodo iz Krke, ki je oddaljena od vasi okrog pol kilometra. Poleg gospodarskih poslopij so posestniku Bevcu zgo reli vsa koruza, katere je imel zelo mnogo, vse seno, ostali pridelki in kmetijsko orodje. Škoda je velika. N' srečnemu posestniku je ostala od vsega samo hiša brez stri he. -o- Soseda je napadel France Lesar, 41 letni cin karniški delavec iz Zgorajt jHudinje pri Celju se ;;e spri s svojim sosedom Ivanom Do-berškom. Doberška je to tako vjezilo, da je pograbil za nož in z njim napadel Lesarja ter ga trikrat zabodel v levo i dlan in enkrat v ramo. Težko poškodovanega Lesarja so morali odpremiti v celjsko bolnico. -o- Smrtna kosa V ljubljanskem frančiškanskem samostanu je 16. nov. umrl p. dr. Regalat Čebulj, OFM., ki je bil rojen v Kamniku leta 1875. Leta 1901 je bil posvečen v mašnika. Šest let je bil provincijal sv. Križa. Ko je bil leta 1926 v Chi-cagi svetovni evharistični kongres, se ga je udeležil tudi on in iz tega časa je gotovo mnogim znan tudi v Ameriki. -o—■— Muhasta priroda Znano je, da je koncem meseca junija toča uničila v nekaterih krajih vse pridelke in drevje oklestila do golega. Tako poročajo sedaj, iz Pilštajna, da so v okolici mnoge jablane začele pozneje še enkrat cveteti in sedaj, v drugi polovici novembra, je sad dozorel. Jabolka pa, tako poročajo, niso tako debela kot sicer, vendar so jih nekateri posestniki nabrali skoraj polne košare. -o- Nesreča v Gornjih Gorčah pri Bra-slovčah je hlod udaril 28 letnega posestnikovega sina Franca Marovta tako močno v glavo, da mu je popolnoma razbil spodnjo čeljust. -o- Pod avtom Iz Bizovika je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 30 letni zidar Rudolf Loboda, katerega je na cesti podrl neki avto in ga močno poškodoval po vsem životu. — Iz Zgornje Šiške so pa pripeljali v isto bolnico Ivana Cerneta, premikača državnih železnic, katerega je, ko se je vračal iz službe podrl neki avtomo-bilist. Nesreča v tovarni V Hutterjevi tekstilni tvorni-ci v Mariboru je prišla tkalka Alojzija Bradačeva iz Maribora po nesrečnem naključju z desno roko v kolesje stroja za hlačevi-no. Stroj ji je roko zmečkal. -o- Zaradi krave V Gornjem Slemenu pri Sv. Križu so ušle krave posestnice Ane Kranjčeve na sosedov pašnik. Posestnika Robiča je to tako ujezilo, da je pričel Kranjčevo grdo zmerjati. Seveda tudi ona ni ostal dolžna in tako je beseda dala besedo. Razburjenje je prišlo tako daleč, da se je Robič dejansko lotil Kranjčeve in ji povzročil znatne poškodbe po glavi in telesu, radi katerih so io morali spraviti v mariborsko oolnico. \ Stran 2 AMERIK ANSK|-—gt6VENB& - So beta, 11-. decembru Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva ;n uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 NarOfinina • Za celo lefo .. .............................. $5.00 Za pol leta .................. 2.50 Za čttrS leta ...................................1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ......—.................46.00 Za pol leta —--------------------------- 3.00 Za četrt leta ......................-___1.75 Posairtrtfia storilka -_______—,_______ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year --------------- For half a year ..$5.00 _ 2.50 - 1.50 por three months ------------- Chicago, Canada and Europe: For one year -------------------$6.00 For half a year ------------------3.00 For three months___________1-75 Single copy _________________________ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dcposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do ertrtRa fiopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vraCa. Efrt»re3 as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chit&gW, rffimffs, under the Act of March 3, 1879. Kje so vzroki? S starko zimo, ki sicer uradno po koledarju še ni nastopila, a je že zavladala zadnje dni s svojim mrzlim sibirskim vremenom nad nami, je začela z njo vred trkati na vrata tudi nova gospodarska kriza. Javnost je nekam zbegana in se vprašuje po vzrokih. Vzrokov je več, ki imajo svoj delež pri gospodarskem zastoju zadnjih tednov. Nekaj bo na tem, da je jeklarska industrija zgubila precej svojega trga v Aziji, ker Japonska se je s svojimi naročili obrnila na Nemčijo in Italijo. Drugi glavni vzroki so pa med nami doma. Izredno zasedanje kongresa, ki ga je sklical predsednik 15. novembra še danes ni sprejel zakona o delavskem programu, ki naj določi dnevni in tedenski delovni čas ter določbo glede mezd in zaslužka. Dalje so na vidiku tudi nekatere davčne spremembe, ki bodo morda ugodne ali pa neugodne za gospodarsko plat raznih velepodjetij. Tako izjavljajo vodstva raznih industrij v deželi, da ne morejo v takih okolščinah imeti nikakega stalnega gospodarskega programa za svoja podjetja, ker ne vedo, ne ure ne dneva, kedaj jim vlada lahko naloži nadaljne obveznosti na rame. Seveda so to izgovori velepodjetij, ki se branijo socialnih odgovornosti v deželi. S takimi izgovori slepomišijo in z njimi vred vodijo opozicijo proti vladnemu programu, ki se trudi, da bi znižal brezposelnost in s tem vred zboljšal gospodarsko politiko vlade same, da bi ta prišla do možnosti bilanciranja proračuna. To na eni strani. Na drugi, pa tudi za marsikatero podjetje take nezanesljive razmere niso prav ugodne. Vsak gospodar in vsako previdno vodstvo pazi na svoj gospodarski program in hoče za svoj obrat neke stabilnosti, neke zanesljivosti, sicer zaide vse skupaj v nezanesljivost, iz katere drži prav kratka pot v polom. Tega se pa vsak boji in odtod izvira prav točasno kolebanje v vseh industrijah, da nihče ne ve, kaj bi in kaj ne bi. Vse čaka, kaj pride na dan v kongresu in senatu. Še le potem je pričakovati novih gospodarskih programov od velepodjetij. Zato kongres dela veliko krivico deželi, če iz strankarskih nagibov zavlačuje razne zakonske predloge. V takih nujnih časih, kakor je sedaj, je treba odločno in hitro delati, ne pa prepirati se in iskati dlak v jajcih radi strankarskih nasprotstev. Mečkanje v takih ozirih pokaže dvoje: da sodobni parlamentarci niso sposobni za hitro in nujno delo, ali pa so jim strankarski interesi prvi, potem še le blagobit dfežele in naroda. In ako so v Evropi parlamentarci reševali nujne slučaje na slične načine, potem se ni čuditi, če sta marsikje parlamentarizem in demokracija odpovedala in • je morala marsikje priti na oblast diktatura. Se'vedno velja rek: vsak narod ima tako vludo, ka-koršno zasluži in kakoršne je vreden. voril: "Dobro, pri mesecu še vedno kuhamo, smo dobre volje, ženimo se ob 45 letu, hčerke šeškamo s palico do 40 leta, mladi se počutimo pa do "four scores" — to je do osemdesetega." — Pa naj kdo reče, da ni srečnih in idealnih ljudi na svetu. Mestne gospodične na to seveda ne bodo pristale... : i . ^;; Kadar se ruski boljševiki zberejo vsako leto v Moskvi na proslavah obletnic revolucije, si pojo slavospeve in kujejo eden druge v zvezde. Posebno povdarjajo in razkazujejo svojo vojaško rrioč. Zadnja leta streljajo svoje lastne pristaše, da jim bo skoro krogelj zmanjkalo. Ljudi .ob steni že streljajo, da. Ampak na pravega sovražnika Rusije, na rumenega Japonca, pa boljševiki nimajo poguma nameriti svojih pušk. Japonec pa med tem trančira Kitajsko in prihodnjič pride na vrsto Sibirija. Boljševiki se bodo umikali in streljali na one, ki strelov vračati ne morejo. Pač svoje vrste junaki. Podpredsednik Garner, pravijo, da se je pred neclol-gim podal na lov v pennsylvanske gore. Na lovu je ustrelil eno srno, ki jo je dal pripeljati v Washington. Ko so mu prijatelji čestitali kot lovcu, je baje odgovoril: da človek vidi in sreča v Penni masikaj, le kakega republikanca se težko kje še najde. Garner ima posebno ljubezen do njih. Neki turist piše v "New York Times", da je poleti prehodil peš velik del države Tennessee in je tamkaj našel zelo presenetljive slučaje in dogodke; Ko je vprašal nekega ocanca v i>ekem gorskem zakotju kako kaj gre, je ta odgo- f^ŠS^.oSlSiS^Cri MISIJONSKI ZVON Sheboygan, Wis. Sheboygan, pa tako mesto, pa nič in nič novic. Jih rajši beremo, kot pišemo. Kaj bi se hvalili. Pač pa moramo malo pozvoniti na misijonski zvon. Upamo, da bo prizvonil in razzvonil mnogo novic, ki so nam dolgo brnele v srcu in ušesih, v dobrih in slabih časih, doma in na tujem, --pa smo jih nekam zanemarili ali celo pozabili, morda z drugimi slabejšimi novicami zamenjali, ali pa prodali za lonec amerikanske leče. Saj veste, kakšen je človek. Spremenljiv kot luna. O, je še možakov in žensk, značajnih in trdnih, neomahljivih, nepodkupljivih, povsod in tudi pri nas — a izumirajo. Čas pa beži, neusmiljeno beži in pušča za seboj zmago ali pa polomijo. Kriza, svetovna, mednarodna, politična ekonomska in najhujši — moralna. Kam^se bo vse to zasukalo ? Kamor se bodo ljudje obrnili. V splošno polomijo? Kaže, kot da bi bil svet zgubil glavo in razsodnost. Z lastno pametjo se tepe in bo zato tudi tepen če bo šlo po njegovi glavi. Ali bodo pošteni in pravični le od s.trani gledali, kako svet drvi v propast in bodo objednem s svetom u-propaščeni? Zdi se, ne samo zdi, ampak resrjica je, da preveč katoličanov, ki imajo sicer še živo vero in zase iz-polnujejo verske dolžnosti — spi, dremlje. Slepota. Če pri sosedu gori hiša, moram vsaj pogledati, da se tudi moja ne bo vnela, če že nočem tudi sosedu pomagati. Gori, Gori na vseh koncih in krajih, in bo še bolj gorelo, če 'se ne bomo zdramili. "Bratje! Vemo, ura je že, da iz spanja vstanemo... ...Vrzimo od sebe dela teme in oblecimo orožje svetlobe." Mi katoličani se moramo zavedati, da smo sol sveta, in da imamo velike naloge in odgovornosti pred zgodovino in Bogom za odrešenje — dušno in telesno, individualno in so-cijalno, lastno in sosedovo. Dievo, ki ne obrodi sadu, bo posekano in v ogenj vrženo! "Zakaj čas je, da se začne sodba pri hiši božji. Ce pa najprej pri ;naM, kakšen bo konec tistih, ki ne verujejo božjemu evangeliju? In če bo pravični komaj zveličan, brez-božnež in grešnik,kje bosta?" Čas je da iz spanja vstanemo. Sv. misijon, Adventni čas. Božič je pred durmi. Ali naj vse to gre preko nas kot strelčeva puščica v zraku, ki ne pusti za seboj sledu? Drevo, ki ne obrodi sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. Sv. misijon se prične v nedeljo 12. decembra zjutraj in zaključi v nedeljo 19. decembra zvečer. Vodil ga bo Rev. Vital Vodušek. Vital Vodu-šek. Kdo pa je to? Dobro. Če ga mi še ne poznamo, ga pa pozna skoro cela Amerika, posebno pa domovina. Kjer je dobro poznan kot pisatelj in socijalen delavec. Vprašajte rudarje v Hrastniku in Trbovljah. Moramo biti veseli, da smo ga mogli vjeti za naš misijon, ker se zanj in njegove govore trgajo vse slovenske župnije po Ameriki. Ravnokar je dokončal dobro uspeli misijon pri Sv. Janezu Evangelistu v Milwaukee in štirideset-urno pobožnost v Waukegan. Sedaj pride k nam in od nas na West Allis. Sloveč pa ni samo po svojem misijonskem in socijalnem delovanju, ampak je tudi odličen pesnik in pisatelj tako na verskem kot posvetnem polju. Izpod njegovega peresa so izšle 1. 1928 v Ljubljani "Pesmi", 1. 1933. "Misli za nedeljo." Prispeval je s svojimi deli na "Dom in Svet," "Mladiko" in druge literarne publikacije. "Misal za vsak dan", kompletna prestava iz latinščine,bo izšel skoro-gotovo 1. 1938. Izdajo njegovih "Poezij" pa pričakujemo, če bo mogoče še letos za božične praznike. Več kot polo vica te zbirke bo posvečena ameriškim Slovencem in vtisom, ki jih je gospod pridobil med nami na svojih misijonskih potih. Iz angleščine je prestavil v slovenščino kardinal Newman-ovo delo, "Lead, Kindly Light." Če še omenim, da gospod misijonar obvlada poleg svojega materinega jezika še angleščino, nemščino, latinščino, francoščino, hrvaški in hebrejski jezik in se mu tudi drugi slovanski, jeziki ne ustavljajo, menim, da sem dovolj povedal o njegovih zmožnostih. Kar ga pa posebno priporoča za naš misijon je pa to, da je on res duhovnik po Srcu Božjem, ki bo z vso svojo vročo gorečnostjo zares potrudil, da bo sv. misijon med nami obrodil sadove. Toraj vsi na misijon. Dobri in slabi. Nič pomišljati, "Kdor pomišlja, je podoben morskemu valu, ki ga veter goni in semtertja meče." Smrt' bo pokazala, da smo predolgo po-mišljevali in premalo premišljevali. N. N. -.PQGREB PRIJATELJA Cleveland, O. V prijetni barbertonski naselbini se je vršil dne 3. dec. pogreb pijonirja Josipa Pod-pečnika, ki je preminul 30. nov. po silno hudi bolezni za rakom. Daleč na okolu je bilo ljudem znano ime prijatelja Podpečni-ka. Se v Chicago, 111., se bodo spomnili nanj izza časa CLika-ške svetovne razstave, kjer je s svojo soprogo nastopil v narodni noši, pri paradi Jugoslovanov. Sploh je bil pokojni povsod poznan kot dober narodnjak, dober katoličan ter zvest in priden delavec. Zato je pa sedaj ob njegovi smvLi žalost zadela vse njegove prijatelje. Skoro tri leta se je upiral bolezni, nazadnje se je moral ukloniti silno mučni bolezni, da se je vsakemu v srce zasmilil, ki ga jo videl trpeti Kakor so ga ljudje ra:?i imeli, in bi on lahko še dolgo let udobno živel, so zaradi silnih muk ki jih je moral prestajati vsi rekli: "Hvala Bogu, da ga je rešil na-daljnega trpljenja." — Njegov pogreb je bil velik. Društva in ljudje so napolnili cerkev in s tem pokazali sočutje njegovi soprogi, kakor tudi izkazali pokojniku zadnjo čast. Govor v cerkvi je ob njegovi krsti opravil župnik Rev. dr. Medin, ker domači g. župnik Rev. Bombach radi prehlada ni mogel imeti govora. Sam se je izrazii nekako tako le: Fara "žaluje, ker s pokojnim izgublja dobrega farana in ustanovnika fare; društva izgubljajo z njim dobrega podpornika in tudi ustanovnika. Vsi pa izgubljamo s pokojnim dobrega prijatelja. — S temi častnimi besedami je g. župnik veliko povedal. — Na grobu so mu društva v slovo izrekla nagrobne besede in tudi pisec teh vrstic je ob tej priliki spregovoril nekaj besed v namenu, da bi nam rajni ostal vsem v zgled po svojih delih. — Pri grobu se da najbolj premišljevati usodo človeka, ki misli, da nekaj velja. Kar je napravila bolezen iz tega tako žilavega; živahnega in požrtvovalnega moža, to odpira oči vsakemu, da se zdrami iz spanja in jame premišljevati. Tri leta sta se borila življenje in smrt zadnjih par let posebno hudo. Tako hudo, da so bili gi-njeni do solz vsi, ki so ga videli trpeti v tej strašni bolezni. Zmagala je končno smrt. — Ob takih dogodkih se zdramimo iz motnega spanja in sami sebe vprašajmo: Zakaj mora vendar človek toliko trpeti? Saj je bil vse svoje življenje dober; nikogar ni žalil, vsem je bil v veselje in skazoval je dobrote. In vendar, koliko mora trpeti. — Pa bomo dobili odgovor, ki nam pove še več kot vsa tista bolezen. Odgovor tako važen, da izbriše vse naše solze in obriše vso našo žalost. Da, prežene celo strah smrti in bolezen nam napravi prijetno. Ta odgovor je dobil tudi on v tolažbi sv. vere po duhovniku, ki mu je v imenu sv. cerkve dajal nove tolažbe in velikega upanja. Ko človek v takih dolgih in silnih boleznih že vse upe zapusti, ko najboljši zdravniki zmajajo z glavami in ne dajo nič več upanja, takrat je največje in edino upanje ter najslajša tolažba duhovnik, ki v imenu sv. cerkve zagotovi trpečemu veaelo in srečno snidenje tam, kjer ni več trpljenja, ne solza. Grob, morda poprej strašan, nam postane vrata in le kot prehod v boljo in srečnejšo bodočnost, v večno veselje, o katerem nam je Zveličar sam govoril v osmerih blagrih. — Da, če bi mi znali to vrednoto višje ceniti, bi ne jamrali in se pritoževali nad trpljenjem. — Naravnost strašno je misliti na bogokletstva onih, ki se temu rogajo in se iz tega šalijo. Toda, pomnijo naj, da smrti še nihče ni utekel. Življenje tako ali drugačno; versko prepričanje tako ali tako, vse to je človeku dano na svobodo.. To pa, kar nam sv. vera in evangelij izpričujeta, se bo do pičice izpolnilo. Za dobro bo sledilo večno plačilo, za zla dejanja pa kazen. — Poučeni smo, da duša ne more umreti in mora večno živeti. — Sv. cerkev nam nedeljo na nedeljo razlaga in zatrjuje: "Kdor veruje in je krščen bo zveličan; kdor ne veruje bo pogubljen." O plačilu zveličanih in plačilu pogubljenih smo tudi podučeni. Naj se le rogajo temu taki, ki so od vere odpadli. Srečen pa je katoličan, ki živi v veri in umrje v upanju na Boga svojega Stvarnika. Na drugi strani je pa neskončno nesrečen tak, ki taji božjo naredbo in neumrjoč-nost duše, ki je neskončno bolj vzvišena kot telo in katera nikoli ne umrje. Sreča za katoličana, ki v veri živi, velika nesreča za onega, ki vero zametu-je in sovraži ter taji. Kako sladak je klic: Blagor mu ki v Gospodu umre. — Previden s sv. zakramenti je pok. Jože Podpe-čan po dolgem in hudem trpljenju zaspal. Bil je naš rojak, naš prijatelj. Njemu res veljajo besede, ki so izrečene mrtvim. Mi mu pa želimo naj sedaj v miru počiva in se veseli med izvoljenimi. A. G., prijatelj ČLANOM DR. NAJSV. IMENA So. Chicago, III. Kakor je bilo preteklo nedeljo oznanjeno, imajo v nedeljo 12. decembra člani dr. Najsv. Imena svoje mesečno skupno sv. obhajilo. Prošeni ste vsi članr, starejši in mlajši, da se prav vsi udeležite tako sv. obhajila kakor skupnega zajuterka v cerk. dvorani in po zajuterku letne društvene seje, na kater i se bo volil odbor za prihodnje leto. Vredno je, da se v časopisu javno pohvali članstvo dr. Najsv. Imena, ker se je zadnje mesece v tako obilnem številu udeleževalo mesečnega skupnega sv. obhajila, da je število vsakikrat presegalo 50 članov, kar je nekaj novega in obenem nekaj lepega za našo faro, kaj takega nismo vajeni, zato ta tako številno obiskana mesečna skupna sv. obhajila članstva, privabljajo od meseca do meseca nove člane v društvo, kar je razveseljivo. Zato je upati, da vas bo sedaj v nedeljo 12. dec. zopet prav lepo število. Možje in fantje, zavedajte se, kolike važnosti je za vas in za faro ravno dr. Najsv. Imena. Zato, kateri še ni- ste člani, pristopite k društvu v nedeljo. Glavni slovesen -spre-jem vseh novih članov bo pa prihodnje leto, drugo nedeljo po novem letu, to je 9. januarja. — Opozarjate se, da vsi, kateri imate znake, jih prinesete s seboj. — Spoved je že v soboto popoldne in zvečer. — Pred sv. mašo v nedeljo se zberite v cerkveni dvorani, odkoder se skupno podamo v cerkev k sv. maši ob 8. uri. — Prosimo, pridite vsi. Odbor -o- OD DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER Chicago, 111. Gotovo je vsem dobrim fa-ranom znano, da prirejame v nedeljo 12. dec "card" party in sicer ob 2 uri popoldne v korist cerkve. Ker je torej cela prireditev namenjena v korist cerkve, zato je vsak dvom izključen, da bi ta dan kateri dober faran oscal doma. Zato žene in matere, če ste pri društvu ali ne, pridite na prireditev in pripeljite s seboj tudi svoje možičke in prijatelje, da se skupaj pozabavamo. Nagrade bodo prav lepe za vse, kakoršnih še nismo imeli in tudi ne toliko. Pridite vsi, da s svojo navzočnostjo pripomorete do lepega uspeha. — Glede trgovcev pa, zlasti tisti, katere se še ni nadlegovalo, prosim, da poprosite kateri pri njih kupujete, za kak dar. Naš dobro poznani Anton Kukman, je. že storil svojo dolžnost. Upam, ,da ga bodo tudi drugi posnemali. — Prav pridno so pa na delu: Anna (John) Asic, Josephine Tursič, Anna Štefane, Agnes Ferenčak, katere zbirajo darove. — Glede postrežbe v dvorani bo z vsem .preskrbljen«?, zato vsi v dvorano v nedeljo popoldne na prireditev, ki bo v korist cerkve. Letna seja društva dne 5. dec. je bila p^av,.dobro obiskana in se jeU eč važnih reči sklenilo za prihodnje leto. Med drugimi važnimi ukrepi se je sklenilo tudi to, da v letu 1938, ne ,bomo prirejale te vrste prireditev ko! bo v nedeljo, da se ustreže tem, ki se za take prireditve ne zanimajo. Zato pa pričakujemo, da bo na letošnji prireditvi, ki je zadnja te vrste, toliko večja udeležba. Zato na svidenje. Odbor -o- "NARODNI ADRESAR" JE NATISKAN New York, N. Y. "Narodni Adresar" izide definitivno dne 4. decembra, ko bodo prvi iztisi dostavljeni urednikom naših časopisov na oceno. Istočasno se bo začelo razpošiljanje knjig onim, ki so jih že naročili, kakor tudi onim ki pošljejo naročilo. . Pred tremi meseci smo naznanili da bo knjiga izšla dne 20. novembra. Radi neizogibnih fizičnih in tehničnih po-teškoč je stvar vzela nekoliko dni več. Prosimo da se to jemlje v ozir. Datum 4. decembra je de-finitivni dan izdaje. Narodni Adresar "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgai* Rice Burroughs V leni, ko je gledala na polomljeno letalo, jc tudi obenem pomislila, kaj • jih še čaka. Morda je bila ona edina, ki je pomislila na to. Poznala je džunglo, poznala njene strahote, toda ni se ustrašila. Mirno je. gledala v neznano prihodnjost. Želela si jc samo, da bi sc sestala j Tarzanom . . . . . . Daleč daleč proti jugu je drvela tropska nevihta z vso svojo strahoto in divjostjo. Tarzan je vedel, da bo sedaj nekaj časa mirno, zato je ubral svojo pot proti kraju, kjer je bila zbrana glavna Wazirska vojska. — Na nesrečo jc ta pot držala daleč od kraja, kjer jc pristalo tuje letalo na drevju. 'Med tem ko so Tarzan in VVaziri hodili skozi džunglo, je Muviro pripovedoval Tarzanu • kaj se vse pripoveduje od strašnih Kavuru, pri katerih upajo najti njegovo hčer in jo tudi rešiti iz njihovih rok. "Nekateri pravijo," je pripovedoval Muviro, "da so Kavuru hudobni duhovi, c t ogrni in repom." "Drugi zopet pravijo, da so hudobni duhovi brez glave," je nadaljeval Muviro; ''vsi pa se strinjajo s tem, da so Kavuru strašni, najstrašnejši med bitji." — Tarzan ni veliko poslušal tega pripovedovanja, dasi je Muviro še dalje pripovedoval: "da so Kavuru beli možje ,ki ugrabljajo tudi bela dekletu." dobite v knjigi Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Te dni razpošiljamo stenske koledarje za leto 1938. Vsak naročnik lista "Amerikanski Slovenec" je upravičen do stenskega koledarja. V naselbinah, kjer ima list svoje zastopnike(ce) ga bodo ti naročnikom razdelili, ali pa če se naročniki sami zglasi-jo pri zastopnikih(cah) in ga bodo pri njih dobili. Radi velikih poštnih stroškov, pošljemo vsako leto koledarje na zastopni-ke(ce) in ga potem ti' razdele med naročnike v svojih naselbinah. V one naselbine, kjer pa nimamo zastopnikov, ali kjer se nahajajo le posamezni naročniki, v take kraje bomo koledar poslali naročnikom direktno po pošti. Istotako bodo prejeli stenske koledarje vsi naročniki v starem kraju. Toliko v navodilo vsem naročnikom našega lista. Posamezniki ga bodo prejeli par dni pozneje, ker zavijanje vzame precej časa. se požuri vsak in ga naroči predno poidejo. Koledar stane 20c KOMAD S POŠTNINO, kar lahko pošljete v gotovini ali pa v znamkah, na Knjigarno "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. vred z pravilnim naslovom, kamor želite, da se koledar dostavi. Za v stari kraj se jih lahko naroči po več skupaj na en naslov. Tako mnogi delajo in si ga potem tam razdele. * * * Z izdajanjem stenskega koledarja so v zvezi vsako leto veliki stroški. Toda, da damo našim družinam nekaj, nakar so navajeni in kar zlasti našim slovenskim gospodinjam tako praktično služi, ker to je edini te vrste slovenski koledar, zato prosimo, da naj imajo naročniki "Amer. Slovenca" to v obziru in naj točno obnavljajo svojo naročnino. Zlasti zdaj, ko je konec leta in ko vas bodo obiskavali naši za-stopniki(ce) obnavljajte jim na- Ko . je 1. 1929 industrijalca kriza zadela to deželo, nismo ipieli na razpolago nikakih organiziranih ustanov, ki bi bile v odpomoč problemom, ki jih je kriza izzvala. Kdor je zgubil svoje delo ali posel, je najprej vpo-rabil svoje prihranke in, ko je te izčrpal, moral se je v svoji revščini obračati na privatno do-brodelstvo za kako pomoč. Dandanes je položaj povsem drugačen. Sistem zavarovanja proti nezaposlenosti se uveljavlja v vsaki državi te Unije, kateri od- Vendar pred prazniki ga bo vsak ročnino. Do stenskega koledarja dobil. Po naselbinah kjer imamo pa zastopnike (ce) se naj pa zlasti bolj oddaljeni naročniki skušajo oglasiti pri zastopnikih-(cah) in ga bodo toliko preje dobili. Imena naših zastopnikov-(ic) so objavljeni v tej številki in jih lahko najdete. Letos smo jih izdali par sto koledarjev več in kdor želi koledar naročiti svojim domačim v so upravičeni le dobro stoječi naročniki, to je taki, ki imajo naročnino plačano. Le takim je koledar namenjen in le taki so do njega upravičeni. Tega se naj vsak naročnik zaveda. V nadi, da bodo naši naročniki prijazno sodelovali z listom in zastopniki (cami) v tem oziru, se vsem najiskreneje že v naprej zahvaljujemo in želimo vsem stari kraj, TO LAHKO ŠE ; prav vesele in blagoslovljene bo-VEDNO STORI, dokler imamo j žične praznike! Bog živi *vse na-koledarje v zalogi. Dolgo pa se-'ročnike in prijatelje "Am. Slo-veda zaloga ne bo trajala, zato venca"! NAŠI JAŠTOPNIKI pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svojo naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev tika-jočih se našega lista in podjetja. • 14 let stari Boyd Maryhew iz Belleville, 111., ki je za svoje tri "backe", s katerimi ga kaže gornja slika, dobil prvo nagrado na chicaški živalski razstavi zadnji teden. kake druge vrste dela. Nezaposlena oseba bo morala izhajati iz lastnih sredstev za dva ali štiri tedne, kakršni so pač predpisi zakona v dotični državi. Ako. po tej takozvani čakalni dobi ni dobil dela, bo prejel ček od državne uprave za zavarovanje proti nezaposlenosti (State Employment Insurance Administration). Ta ček bo znašal 50 odstotkov prejšnjega tedenskega zaslužka, ki bi ga zaslužil, ako je delal ves teden. Ne more pa dobivati več kot $14, razun v državi Wyoming, pravlja — vsaj do nekatere me- kjer more dobivati celo po $18 KAJ SE SL1SI PO SVETU? COLORADO: Canon City. Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kap*cIt-Crested Butte, — Martin Težak. Denvtr, — G. Pavlakovich. Leadville, — Math Jatpnik, John Zeleznikar Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J, Meglen ! ■ } ■ ■ ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fa j far. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Gabriel Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Katherine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-Kar. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zoro Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. MINNESOTA: Aurora. — E. Smolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Chisholm, — Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Anto-nia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Walkerville, — Mary Kot- ze in Kath. Tomazich. East Helena, — Frank Smith. 9HIO: Barberton, — Frank Smole. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport. — L. Hose. Cleveland, Ohio. — Za Collinwood, St. Clair in okolico je zastopnik Mr. John Prišel. — Za Newburg in skolico Mr. J. Resnik ift Rev. J. J. Oman. , ■■•■■; •'i j . Euclid in Nottingham in okolica, — Matilda Ropert. r .. : .; ,! Conneaut, —' Angela Berus. ; Lorain. — Mamie Perusek Petersburg, Ohio. — Mary Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Beadling, — Nikolaj Šimonich. Bessemer, Universal in okolica, — Frank Kokal. Braddock, — Joseph Lesjajk. Bridgeville, Presto, Cuddy, Mprgan. Beading in Sygan, — Mary' Usenicriik. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — John Fintar. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Farrell, Pa. — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Houston. — Michael Tomšič. Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan, — M. Dernoviek. .Pittsburgh, — Jos.Bahorich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg in okolica, — Anton- Tomšič. Moon Run, — Jacob Drašler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Panear. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johana Mohar. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville.— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. PO RAZNIH DRŽAVAH. •San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Furlan. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topolovec. LEP slovenski ali angleški mo-litvenik, ali rožni venec, je prelepi božični dar za vsakega. To lahko naročiš po želji od Knjigarne Amerikanski Slovenec. Pišite po seznam in cenik naših molitvenikov. Ali pa si jih izberite iz seznama v oglasu tega lista. -o- Veliko odgovornost imajo stariši radi tega, kak tisk naročajo in imajo pod svojo streho. imin NEVAREN BENZIN V Irdningu pri Gradcu si je 18 letna Martha Schneider jeva,' trgovčeva hči, v kopalnici prala lase z bencinom, ki ga ji je bil nekdo priporočal za takšne namene. V kopalnici je gorela peč in od njenega žara so se vnele bencinske pare. Trenutkoma je bilo mlado dekle v plamenih, sila eksplozije Pa je kopalnico vso razdejala. Kot živa plamenica je Schneiderjeva zdrevila po stopnicah. Mati ji je pritekla naproti ter se vrgla, nanjo, da zaduši ogenj. Pri tem se je sama hudo opekla po rokah in prsih. Strašno ožgano dekle so prepeljali takoj v bolnišnico v Qradcu, kjer je kmalu potem umrla. -o- . USODNO BARVILO ■ Dve in polletni Giovani Cas-i^niJzvEloi^hce'jefd©bil od ma-,tore;črn>pliašč.tV.-garderobi mla- čevljev, "ki' niso soglašali' s; tem oblačilom.',Zato je Cassinijeva kupila neko barvilo, da z- njim čeveljčke;črno pobarva. Že po kratkem sprehodu, na katerem je imel deček pobarvane čevlje na> sebi, se ni počutil dobro. Treba-ga je bilo-spraviti v posteljo, toda njegovo stanje se je tako poslabšalo, da so ga morali oddati v bolnišnico. Zdravniki si sprva niso mogli razložiti vzroka njegovega obolenja, končno je prof. Coronebi, specialist za bolezni zaradi strupov, ugotovil, da izvira bolezen od strupenega barvila, ki je prišlo s čevljev otroku na kožo. NAJVEČJE LETALSKO POSTAJALIŠČE Na francoskem letališču v Le Bourgetu pri Parizu je otvoril prezident Lebrun največje letalsko postajališče (aerogare) na svetu. Pristajališče ima ogrom- no poslopje, zidano v modernem slogu in je opremljeno z vsemi pripomočki za udobnost potnikov. Aerogare je največja ustanova svoje vrste ne le v Franciji in Evropi, marveč sploh na svetu. Ima prostora za 4000 potnikov. Otvoritveni svečanosti je prisostvoval tudi francoski letalski minister Pierre Cot, ki je izjavil, da francoska vlada proučuje načrt ogromnega letališča v pariški okolici. To letališče naj bi bilo zbrališče letalcev za pre-komorski promet, obenem pa središče letalskega prometa na evropski celini. -e- ZAVAROVAN KINO Na Leicester Squareu v Londonu so pred kratkim odprli nov, mogočen kinematograf. Da bi ustregel vsem zahtevam naših dni, se je podjetnik pri izdelavi gradbenega načrta zvezal naj prvo z vojnim ministrstvom. To naj bi mu dalo potrebne nasvete, kako naj se zgradba zavaruje za primer zračnih napadov. Po primerni anketi je ministrstvo odgovorilo, da mora biti strešna konstrukcija iz posebno močnega cementa v debelini osem metrov, nad njim pa mora biti še plast zemlje, debela. 4 m. Podjetnik je to upošteval. Kinematograf je na ta način dosegel sicer lepo višino, obiskovalci pa sedaj vedo, da so z vso zanesljivostjo zavarovani proti letalskim bombam in torpedom iz zraka. kovo žimnico. Dal jo je nekemu sedlarju v popravilo. Ko. jo je mož odprl, je našel v njej vrečo z zlatniki v-vrednosti 400.000 frankov. O vprašanju, komu ta denar sedaj prav za prav pripada, bo odločalo v kratkem sodišče. IZUMITELJEV A USODA V bolnišnico v Villejuifu na Francoskem so oddali Emila Co-hla, izumitelja risanega trikov-nega filma. Med tem ko zasluži- re — odvisnost nezaposlene osebe od dobrodelstva. Od 1. januarja 1938 bodo zakoni o zavarovanju proti nezaposlenosti dajali zaščito 11,000,-000 delavcev v sledečih držav: Alabama, Arizona, California, Connecticut, District of Columbia, Louisiana, Maine, Maryland, Massachusetts, Minnesota, New Hampshire, New York, North Carolina, Oregon, Pennsylvania, Rhode Island, Tennessee, Texas, Utah, Vermont, Virginia in Wisconsin. Do konca 1. 1938 bodo taki zakoni v veljavi tudi v državah Idaho, Indiana, Mississippi, New Mexico, Oklahoma in South Carolina. Sredi leta 1939 pa bodo vse države, vštevši District of Columbia, Alasko in Hawaii, pripravljene oskrbovati nezaposlence potom svojega zavarovanja proti nezaposlenosti. Le v enajstorici držav, vštevši Michigan, Minnesota in Pennsylvania, se ti zakoni raztezajo na delavce v vseh tvrdkah, celo na take, ki imajo samo po enega de- jo danes možje, kakor Walt Dis- layca> y dveh držayah prihajajo ZLATNIKI V ŽIMNTCI Pred časom je umrl v Bernu bivši bančni uradnik, ki je pred svojo smrtjo skrivnostno govoril o nekem zlatem zakladu, zaradi katerega se bodo ljudje še čudili. Dediči so ta zaklad zaman iskali in na zadnje so pokojnikovo imetje prodali za nekoliko frankov nekemu starinar-ju. Od tega starinarja je neki kmet kupil posteljo in pokojni- ney in številni drugi ogromne vsote z genialnim Cohlovim izumom, prejema 821etni mož sam občinsko pokojnino v znesku 20 frankov na mefeec. Starec je skoraj popolnoma slep. Ker nima denarja za svojo oskrbo, nameravajo sedaj prirediti javno zbirko, ki bi mu naj olajšala težki položaj. -o- ŽRTEV KRIZE : Na Moravskem je umrl v u-božnici bivši tovarnar F. Seka-nina. Pred leti je imel mož veliko tovarno in pred vojno je izvažal velike množine svojih izdelkov v tujino. Bil je težak milijonar, toda svetovna gospodarska kriza ga je spravila na bera-ško palico. RADIJSKI ODDAJNIK V ŠKATLICI Na radijski razstavi v Kolinu je razstavljena popolna oddajna naprava, ki jo z vsemi njenimi sestavnimi deli lahko shraniš v škatlo za vžigalice. Toda ta naprava ni kakšna igrača, temveč deluje na daljavo do 4 km popolnoma brezhibno. Za obratovanje tega miniaturnega oddajnika zadostuje žepna baterija. Napravica je posebno važna za svarilno in pa-truljsko službo zračne in plinske obrambe, gasilcev, policije, za medsebojno zvezo zaklonov zoper zračne napade itd. POSLEDICA NEPREVIDNE VOŽNJE Lahko si je misliti, s kakim strahovitim treskom je udaril avto, da je steber s signalnimi lučmi tako gladko položil na tla. Dogodek se je pripetil blizu Freeporta, L. I., in avtomobilist, neki John Schlosser iz Brooklyna, je bil na mestu ubit; na desni se vidi njegovo mrtvo truplo. v poštev le tvrdke, ki zaposluje-je tri ali več oseb in v 11 državah one, ki imajo štiri ali več der lavcev. Ali celo s temi omejitvami bodo zakoni o zavarovanju proti nezaposlenosti od velikanske koristi za človeka, ki je ostal brez dela brez svoje krivde. V minulosti je delavec, ki je zgubil delo, enostavno povečal število nezaposlenih in upal je na bodočnost. Sedaj, ko ostane .brez dela, se bo podal v najbližji urad za posredovanja dela (State Employment Office), ki deliije v zvezi s federalno posredovalnico dela. Tu se bo registriral kot nezaposlenega in bo zaprosil za ne-zaposlenostno odškodnino. Kot del tega postopanja ga bo uradnik državne posredovalnice vprašal za razne podatke, da se vgotovi, da-li je on zmožen za na teden. Med tem, ko dobiva te tedenske čeke, državna posredovalnica dela se potrudi, da mu dobi kako vrsto dela, tako da postane zopet gmotno neodvisen. Ako pa ni nikakega dela za daljšo dobo, bo nezaposlena oseba dobivala svoj tedenski ček za gotovo število tednov: 12 tednov v Ai'izo-ni in Calif orni j i, do 16 tednov v takih državah, kot Massachusetts, Ohio in New York, in 20 tednov v državi Rhode Island. Zavarovanje proti nezaposlenosti ne garantira dela nikomur. Ustanovlja pa ustroj, ki bo zaščitil delavca proti takojšnji revščini v slučaju nezaposlenosti. Ta mašinerija bo tudi zaščitila države proti takojšnjemu navalu prosilcev za relif. Več kot pol biljona dolarjev v reservah, nabranih potom neza-poslenostnega davka od privatnih delodajalcev, bo vsako leto po 1. januarju na razpolago, da se ublaži gospodarski pritisk, ki vedno nastane po izbruhe gospodarske krize. Ni dvoma, da novi zakoni bodo doživeli razne spremembe. Popraviti se morajo zlasti določbe glede delavcev v malih delavnicah, tako da bodo tudi oni deležni zavarovanja. Sistem pa, ki začne delovati 1. januarja, pomenja velepomemben eksperiment, ki se bo dal razširiti in izboljšati. FLIS. -o- REGISTRACIJA ZA PRED-MESTJA . Chicago, 111. — Registracija volilcev predmestnih krajev se je otvorila !ta-teden, in sicer v uradih vaških klerkov. kakor tudi v tukajšnjem uradu okrajnega klerka. V prvih bo trajala doba za registract jo do 20. januarja, v drugem do 15. marca. Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec"! SLOVENCA' 'Ita 4 ................ 'AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota", 11. - decern W 193'/ POVESTI IN ROMANI katere si lahko naročitee od: Knjigama "Amer. Slovenec" 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana _________ 80c BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana_______________________ 60c Mehkovezana ............................... 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani........45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ___________________________________________ SOc CIRKUŠKI OTROK, spis. Brac-kel. 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK. spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ........................................... 75c črtice, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ................................... 75c DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsakega. Broširana knjiga, 210 strani, stane .................................. 50c DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI, spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne ..................................$1.25 DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj .......................................53.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ............................................ 60c ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore do- IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finigar, trdo vezana knjiga z 280 strtni............$1.60 IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani _______________________ 60c JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive _______________$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah L in 2. del in staneta oba skupaj ...................................$1.50 IAROMIL, češka narodna pravljica za mladino _______________________ 30c JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 30^ strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ............$1.00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po................$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klo-šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. KRIVDA, Fr. Bevk, brošura 165 str. Povest nam odkriva preza-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest .................................... PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ....................................... 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ............................ 35c NA SINJEM POLJU, * Mehkovezana knjiga ..................$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 11.0 str. Črtice it> slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str............................... 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega . življenja. ....................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest, ki opisuje ruske re- vohrcionarce ................................... 40c MATA HARI, roman o življenju in smrti najslavnejše vohunke, . NOVO MESTO. Roman, trdo ve- 138 strani. V platno vezan........$1.00 ^ana knjigz, spisal Miran Jarc, Broširan ........................................ 75c z 183 strani ....................................$1.25 .......................................... 50c KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ..................................... 60c KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ........................._ 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini ................................................ 50c MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, -kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej.............. 80c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00 70c PRAVLJICE, vezana .......... O. Wilde, trdo- bra volja .......................................$1.00; 8. zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življe- FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 46c FINZGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive črtice, novele in povestice izpod spretnega Finžgarjevega peresa ........................................... FURIJ, novela iz življenja mladeniča, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ 75c Mehkovezana knjiga 239 strani- 75c GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj................$1.50 GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 50c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja, ba. Brošura z 317 strani............$1.50 GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 •str. Spisal F. S. Finžgar. Zanimiva povest iz slovenskega življenja ................................................ 35c GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž-nja, ki slika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega živi ie- GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki......$2.00 GUISEPPO MUSOLINO, ali KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseh osem zvezkov .........................................$5.50 GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 317 strani............$1.50 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so priznane kot naj-bolje slovenske poveš1 i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ........................................$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ..........................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Slemenik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala amtriško-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ___________________________________ 75e IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. Brošura 246 strani....._____ 80c nja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek; Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal, ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. $1.50 jq zve3ejj: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Šenoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz življenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ..................................$100 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Ženitev Fer-. dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Povest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohoL..$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 [KRIŠTOF DIMAC, J. London j Mehkovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-padu ..........................................._...$1.25 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ...........1............... 65c 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golob-ček. • 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina) 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Alešovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane ..................................... 60c KAKO SEM UBILA SVOJEGA OTROKA, spisal Pierre L' Er- mite. Trdo vezana knjiga..........$1.25 Mehkovezana knjiga ..................$1.00 KAPETANOVA HČI, A. S. Puškin. Zanimiva povest iz ruskega življenja ................................. 65c KAZAN, volčji pes, J. O. Cur-wood. Roman iz kanadskega življenja. Brošura 196 strani.,... 75c KLEOPATRA, R. Haggard. — Zgodba o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju. Zelo napeta povest za časa Kleopatre. Brošura 290 strani .....r..................................$1.00 KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Šreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba --------------------------65c MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 vi LADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana. knjiga ....................................... 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Mehkovezana 192 strani ............................ 65c MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani—.$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, mehkovezana knjiga z 94 strani .............................. 60c MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in _animiv ................. ........................... 85 e MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori------------ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c rf. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja _______________ __________________________ 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ...................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest..........................................- 30c 21, snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30Č 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. J os. 40. snopič: Svitoslav. Burna po-Bcdenek. Gorem'ska povest........ 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So- foklej. Sta. ogrška drama............ 30c vest Slovenca ................................ 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .....................................—„ 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj_. Povest slovenskega viso- košolca ........................................... 30c povesti. Andrejčkov Joie....„._____ 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin..... 59. snopič: Več kratkih, zanimivih Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja ...................................... 30c NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva Ijenja in strahote iz bojnih pohodov .. ........................................$1.50 NA POLJU SLAVE, Sicnkicwicz. 1 Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja _______________________ 75c NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim « zanimanjem .................................... 75c NA RAZLIČNIH POTIH. F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi.____... 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominikus ..................... 35c NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ..................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz -značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre .......................................50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu. ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitatelje skozi burne slučaje................ 80c OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura ............................... 80c Trdo vezana knjiga ................_.$1.0C PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ...................................................... PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja ..........................................$1.00 Brošura ............................................ 45c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest ................................ 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 sjr. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 2Sc ROPAR V OBLAKIH, zanimiva detektivska povest, brošura............25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................ 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem .................................. SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00 SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva ............................. SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja ........................... PERPETUA, ali afrikanski mu- čcnci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane --------------- 30c 45c PETELINOV JANEZ, J. Alešovec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25 POL LITRA VIPAVCA. D. Fei- gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja------------ 00c POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ........... 50c POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00 Mehkovezaue knjige .................. 85c PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 75c POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$5.00 POVESTI IN SLIKE, Ks. Meško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ........................................... 90c PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c Mehkovezaue ................................ 45c PRESELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 star. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta nop..................$1.25 ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00 SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. To je nadaljerilM. povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom godilo pozneje .........................$1.25 TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani ..................................._$1.00 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ...................,...................... 75c Mehkovezane ........................... 95c TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest satno-obtoženca ....................................... 75c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki ............................................ 85c TOLMINCI, I. Pregelj* Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in .njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kinetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c TUNEL, B. Kcllerman. Mehkovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................ 80c UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zauimiva slovenska povest .............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVE-STIJ. Broš. 270 st. 6. knjiga, — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c VERA, O. Waldova. Trdoveza-nh 154 str. Interesantan roman iz ruščine ....................................... 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI. A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave ................................... 60c V OKLOPNJAKU OKOLI 50c SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice.......... 75c VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja .................... 95c VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv _____i..........................................$1.50 ZAGORSKI ZVONOVI, Reirn-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00 ZA MILIJONI... A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ...................... 75c 'ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral čitati vsak naš človck_.. 50c ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ..................................................$1.25 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J, P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po ......................................... 40c ZBRANI SPISI, J. Krilan. Broš. 152 str. Povesti iz Kobariške doline ............................................ 75c ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU, H. Wells. Broš. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest .............................................. 35c ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 50c 80c 60c str. Zanimiva knjiga .................... 60c ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.............$1.50 ZLOČIN V ORCIVALU, E. Ga- borian. Trdovez. 246 str. Zelo napet roman in zanimiv ............$1.25 ZMISEL SMRTI, P. Bourget. Broš. 157 str. Zelo poučna povest iz francoščine ...................... 75c ZNAMENJE ŠTIRIH IN DAROVANA, dve povesti v eni knjigi. Trdovezana 293 str. Obe povesti napeti in zelo zanimivi. $1.25 Mehkovezana .............................. 75c ZVONARJEVA HČI, E. Miller. Zelo zanimiva povest iz koroškega življenja ........................... 65c ŽIV POKOPAN, A. Bennett. Broš. 140 str. Napeta in zanimiva povest ........................................ 50c ŽUPAN ŽAGAR, S. Slavec. Brošura 137 str. Krasna povest izza dni vojne na Goriškem................ 50c za mladino. ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj ........................ 35c BELOKRANJSKE ..OTROŠKE PESMI. Božo Radič.................... 35c BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar. Pesmi za mladino ............ 30c BOŽIČNI DAROVI. Rud. Vrabl. Kratke povestice .......................... 25c DANE. A. Rape. Mična povestica 45c DA STE MI ZDRAVI, dragi otroci. Dr. Iv. Robida. Poučne povesti ............................................ 10c DIVJI MOŽ. Koroška pravljica.. 50c KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni .............. 20c KOLAČKI. Z risbami ......_............ 20c KRALJ ZLATE REKE. John Ruskin. Pravljica ..........................' 40c LECTOV GRAD. Juš Kozak...... 50c MALI AVE MARIA. List za slovensko ameriško mladino ........$1.00 MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice .......................................... 60c MIHČEV MIHEC. J. Korban.... 60c OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami........ 75c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo pošt- -nine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO. ILLINOIS IZRAZITE Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim predvsem moji dragi materi, mojim bratom in sestra ter vsem sorodnikom ter prijateljem in znancem v moji rojstni vasi Malence pri Mariboru, kakor tudi po drugih krajih. Naj Božje Dete vse obilo blagoslovil FRANK POZNAN, Barberton, Ohio. božična i n novoletna voščila potom "Amer. _: Slovenca"! Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj ne uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali proti mali odškodnini svoja božična in novoletna voščila in pozdrave svojim dragim domačim v stari kraj. Letos smo sklenili, da to poskušnjo napravimo. Zato bo v božični številki našega lista na razpolago toliko prostora, kolikor bo kdo hotel, za objavo takih božičnih in novoletnih voščil. Za prostor se bo računalo strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisavanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je: Voščilo do 50 besedi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi .... 75 centov Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00 Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več. Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščilo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi. Naročila sprejemamo do 14. decembra. tivshtmitaa priporočamo, da naročite našo bo- žično gtevilk0i w bo vsebovala veg iepih zanimivih božičnih povesti in mnoga drugega zanimivega čtiva, vašim domačim v stari kraj. Posamezna številka božične izdaje STANE S POŠTNINO VRED ZA CairlA 'J STARI KRAJ.......»dI11U IUL. kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite natančne naslove za stranke, katerim bote naročili božično številko. Z božično števijko bote naredili svojim domačim in prijateljem' v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na: Uredništvo "Amer. Slovenca 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois i Sobota, 11. decembra 1937 •AMERIKAN5K! «l.nvFNFr Stran 5 ČEZ TRIDESET LET Angleški znanstvenik Haldane je izdal knjižico, v kateri opisuje svet 1. 1967. Sedanji gospodarski sistem Evrope, pravi pisec, se bo zrušil in končal z revolucijami, za zaključek pa bo še vojna. Ta vojna pa ne bo, kakor mnogi domnevajo, pomenila konec človeštva. Vendar bo v enem samem mesecu uničila eden do dva milijona civilistov. L. 1940 se začne po Haldane-jevi napovedi nazadovanje prebivalstva v Angliji. Ta doba bo dosegla višek 1. 1966. V istem Času pa se bo močno skrčilo tudi prebivalstvo drugih dežel. Samo Amerika in Avstralija bosta o-stali na sedanji višini porodov. Nasprotno pa se bosta Rusija in Japonska množili z neverjetno naglico. Zaradi skrčenja ljudstev bodo mnoge dežele skušale odtegniti ženske industrijskemu delu. Vrnile jih bodo družini in domačemu ognjišču. Toda porodi se kljub temu ne bodo dvignili vse dotlej, dokler ne bodo priznali materinstvu posebnih časti Jn zaslug, ki jih v resnici ima za državo. To spoznanje bo prodrlo v Angliji šele 1. 1966, ko bo že prepozno. Anglija tedaj ne bo več velesila. Imela bo le postarno Prebivalstvo in malo otroškega naraščaja. Konec druge tretjine našega stoletja bo na Angleškem samo še mnogo uradništva, tr-Sovstva in ljudi, ki ne bodo vešči nikakršnega dela. Življenje bo tedaj na visoki stopnji. Letalstvo se bo razvilo in ojačilo, televizija bo na višku tehnike, radio in zvočni film bosta splošna ljudska last in dostopna vsakomur brez plačila. Književnost se bo približala romantiki 19., stoletja. Narodi bodo prepričani, da je doba slave za njimi in da je življenje le kruta in borna igra. V tem času pa bo na svetu de-ki bo stalno poveča vala-svo« j10 Proizvodnjo. To bo Rusija, ki 0 1960 že tako organizirana, aa bo imela za seboj četrto pet-etko. Delavci bodo dobivali ve-nke dopuste, ki pa jih bodo upo- rabljali pod nadzorstvom države za vzgojo, sport in potovanja. Rusija in Amerika bosta tisti dve svetovni državi, v katerih se bo pomeril kapitalizem potem, ko bo drugod že prej propadel. Ko bo življenje doseglo to razvojno stopnjo, se bo začela na zemlji doba, ki jo imenuje Haldane zlati čas človeškega rodu. Vsak novorojenec bo čaščen kakor dar božji. Materinstvo bo veljalo za najvišji in najsvetejši poklic in se bo plačevalo. S psi-hotehniko bodo otroke preizku-ševali in jim določali bodoče poklice že kmalu po 10. letu starosti. Od 12. leta naprej bodo delali pa dve uri na dan v industriji in na polju, z 20. letom pa bo že vsak zaposlen pri 30 urnem tedenskem delu. Časi bodo takšni in delo se bo tako cenilo, da bo imel vsak duševni in ročni delavec po tri mesece dopusta letno, in zaslužek pa bo izredno dober. Civilizacija bo dosegla takšno stopnjo, da bosta vsakemu državljanu letno na državne stroške dovoljena dva obiska pri zdravnikih, ki ga bodo morali brezplačno preiskati in ugotoviti njegovo zdravstveno stanje. Na vsakih 100 prebivalcev bo tedaj prišel po en zdravnik. Bolezni bodo odvračali s profilaktičnimi sredstvi in to bo ljudem v splošnem podaljšalo življenje preko 70. leta. I Haldane razpravlja tudi o kirurški vedi in pravi, da bo zdravniška spretnost za operacije pljuč in srca posebno velika in uspešna. Ljudsko življenje bo tudi mnogo udobnejše kakor danes, stanovanjske tesnobe ne bo več, vsakdo se bo kretal v svetlih in dovolj velikih prostorih. Zasebna gospodinjstva bodo izginila, kajti hrano bodo ljudem dobavljale avtomatične kuhinje, ki bodo v vsaki hiši. Z eno besedo, čez trideset let se bo naselil na-zemlji raj. Ljudje bodo imeli več svobode kakor danes in večja pravičnost bo tudi pomagala vsem do prepričanja, da so srečnejši od svojih prednikov.. — Kdo ne verjame, naj počaka. MLADI POTNIKI Lahko se reče, da ste bili dvojčici, Helen in Bertha Coelln, najmlajši potnici, kar jih je kdaj samih potovalo preko Atlantika. Stari ste štiri mesece in gornja slika ju kaže v naročju ladijske postrežnice, ko potujete s svojo dveletno sestro, Margareto, iz Davenport, Ia., k svojemu staremu očetu v Wesselburne, Nemčija. Otroci so iz gubili mater. VRE BREZ KOLESJA "Ima uro v glavi," pravimc 0 človeku, ki ima to, pogosto-čudežno sposobnost,da na-Vede natančni čas,ne da bi pogledal na uro. Pri kmečkih Jiudeh je ta sposobnost pogo-®t°ma samo ob sebi umevna, ljudje so povezani z nara-in ti povedo pravi čas brez težave p0 sončnem stanju, divjaški rodovi, ki ur ne podajo, enostavno nimajo dru ge možnosti, nego da se rav J^aio po soncu ali luni in zvezdah. Kulturni človek, ki je ve-na svoj časomer, je brez hJe£a precej nebogljen, toda 2 nialo napora si more tudi pridobiti sposobnost za °ločanje časa po solnc-u. Ko £aJde pravo južno točko, na teri stoji sonce opoldne, u-e°tovi lahko brez nadaljnjega 2aPad in vzhod, ki stojita pra-°kotno na južno točko in ki ^menita 6. uro zvečer in 6. zjutraj. Malo težavne je je 5°ločiti ure, ki ležijo vmes. .vsakodnevno opazovanje * določenega okolja te pri-pavi končno tudi clo tega zna-Casoviie določitve po dol senc so posredno čitanjc iz sončne lege. Na ta na-Cl11 so nastale solnčne ure. ^ tudi iz drugih pojavov iz J'arave je mogoče določati čas. '"vi velik odmor v petju ptic Czi neposredno pred sončnim ^hodem drugi nastopi vedno °čno opoldne. Tudi iz vzleta *a2nih metuljev se da dnevni Cas točno določiti. Večerni Davlinček prične letati n. pr. vedno po 9. zvečer. Med 3. in 4. uro zjutraj od-slak svoje cvetne kelihe, J°troanik med 4. in 5., nava-ani regrat mod 5. in 6 uro, tftiiPHHFP* okvanj med 6. in 7. uro, šu-ičasti regrat med 7. in 8. kržolica med 8. in 9., poljski neseček med 9. in 10., sleze-lovec med 10. in 11. med 11. n 12. pa se potrošnik zapre. )d 12. do 4. ure popoldne se ie odpirajo nobene cvetlice, ^ele po štirih se nekatere odprejo, med 17. in 18. uro n. or. svetlin. Če vse to veš, si !ahko sestaviš pravo cvetno uro. Iz časa, v katerem se po-edini cveti odpro, nam postane tudi jasno, zakaj vzletava jo poeuini metulji v določenih urah. V ostalem si znanost odpiranje cvetov ob različnih urah razlaga z domnevo o elektromag-netskih silah, ki delujejo po določenih, točnih zakonih. Toda to je samo podmena. Pozimi, kadar zunaj ni življenja, nam ta cvetna ura seveda odpove. Končno naj omenimo še neki notranji, ali kakor ga znanost imenuje, transcedentalni časovni čut v človeku, namreč sposobnost, da sc zbudiš ob vsaki uri, ki si si jo določil, preden si zaspal. Čeprav nam je redno potrebno 6 do 8 ur nočnega spanja, nam vendarle uspe, da se zbudimo celo po veliki utrujenosti n. pr. ob 2. uri ponoči, čeprav smo legli pozno po 10. zvečer. To ho-teno prebujenje je celo precej točno. Prof. Frobenius je v Heidel-bergu napravil zanimiv poskus s petimi osebami, ki naj bi se v 52. zaporednih nočeh prebudile ob določeni uri. Čas, ko so se v resnici prebudile, so morale zapisovati v posebno knjigo in potem spet leči. Tu pa tam so jim, brez njihovega znanja, celo ure premaknili, da bi preizkusili zanesljivost časovnega Čuta. In uspeh tega poskusa je bil ta, da so se poskusne osebe le v redkih pri-j čeprav so jim ure premaknili, merih zbudile ob nepravi uri ali potem, ko so čas svojega prebu-pa so to uro sploh prespale. V j jenja zabeležile v knjigo, so tudi nekaterih primerih so se zbudile celo kakšno uro poprej. V pretežni večini primerov pa so se zbudile skoraj na minuto točno, i vedno spet lepo zaspale, ne da bi jim poskus kaj škodoval. Za to skrivnostno uro v nas tudi še niso našli prave razlage. -O- ZA NASE GOSPODINJE NAJBOLJŠA JE MEŠANA HRANA Komisija za prehrano v Berlinu je sestavila pravila za naj-smotrenejšo prehrano. Njeno priporočilo se glasi: Najpriklad-nejša je mešana hrana, t. j. mesna in rastlinska hrana. Ni mogoče priporočati izključno rastlinske hrane, posebno ne zdravim ljudem. Kdor hoče biti ve-getarijec, naj bo, pravilno pa to ni. Priporočljivo je uživati dosti mleka, mlečnih izdelkpv,,zelenjave in sadja. Vmes pa je treba jesti tudi meso. Glede sirove hrane naj se vsakdo, ki mu takšna hrana diši, posvetuje z zdravnikom, da se ne bo pozneje kesal zaradi storjenih napak. -o- RIBJE OLJE Tolikokrat čitamo, da naj slabotni otroci pijejo ribje olje. Kaj vsebuje, da ga tako priporočajo? Ribje olje vsebuje vse one najvažnejše vitamine, ki so za otrokovo rast tako potrebni. Večkrat pa slišimo, da ga ta in oni otrok ne prenese. Otroku ga moramo pač pravilno dati. Nekatere matere otroke vprav mučijo z ribjim oljem. Ta tišči otroka za nosnico in mu vliva žlico olja v usta; druga polije olje na kruh, tretja zabeli solato z njim. Če tako ravnamo, se ne smemo čuditi, če je otroku potem slabo in ga bruha. Vzemi pa majhno skodelico in daj vanjo tri polne žlice mleka, kave ali kakava in žlico ribjega olja. To dobro premešaj in otrok bo vse to rad izpil; ko izpije naj vzame še sladkorček v usta. — Uspeh ribjega olja je res čudovit: otrok se kar razcvete. — Ribje olje moramo imeti spravljeno na hladnem, sicer postane žaltavo. To olje pa koristi tudi odraslim in stari ljudje naj bi ga jemali ko otroci, da se okrepijo. Slišati so pa tudi glasovi, ki trdijo, da. je uživanje presnega masla še boljše in da so začeli ribje olje priporočati in uvajati vprav dežele, ki vse presno maslo in sploh mleko, izvažajo in spravljajo v denar. Vprav o sicer tako napredni Danski je slišati, da ima slabotne, rahitične otroke, ker ne daje svojim otrokom presnega masla, marveč ga prodaja in da otroci hirajo, a kupčija cvete. Kaj je potem boljše? Preveč umno mlekarstvo ali zdravi otroci? PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Rižev puding V kozi razbeli masti. Na masti prepraži polovico drobno zreza-ne čebule in stresi noter 4 unče opranega in posušenega riža. Riž prepraži, da postane rumenkast, osoli in zali j. Riž duši pol ure, mora pa biti gosto dušen. Med tem pa pripravi mesni nadev: 8 unč pečenega mesa (teletine ali svinjskega) zmelji na strojčku. K mesu primešaj rumenjak, malo osoli, in žlico prepražene čebule. Ko je riž gotov, ga postavi na stran, da se malo shladi. Nato primešaj k rižu dva rumenjaka, žličico sesekljanega zelenega peteršilja in iz dveh beljakov sneg. Pudingovo pekačo dobro pomaži, polovico riža deni v pekačo, na riž nadevaj pripravljeno mesto in po mesu deni še drugo polovico riža, pekačo zapri in ga kuhaj v kropu približno eno H g g 1 S i 1 a n n BOŽIČNA DARILA vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile našt cene: Za Za Za Za Za Za V JUGOSLAVIJO: $ 2.55................... 100 Din $ 5.00.................... 200 Din $ 7.20.................... 300 Din $10.00....................'420 Din $11.65.................... 500 Din $23.00...........-.......1000 Din V ITALIJO: Za $ 6.50.................... 100 Lir Za $ 12.25.................... 200 Lir Za $ 30.00.................... 500 Lir Za $ 57.00....................1000 Lir Za $112.50....................2000 Lir Za $167.50....................3000 Lir Pri večjih svotah poseben popust. ZA IZPLAČILA V DOLARJIH: Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85 Za $25.00 pošljite............$26.00 Vsa pisma pošijlte na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois uro. Ko je puding kuhan, ga zvrni na topel krožnik, posuj z naribanim sirom in daj z gobovo omako na mizo. Pogačice V loncu zmešaj tri žlice sladke smetane, 2 unče vanilijevega sladkorja in 2 unči moke tako, da dobiš bolj gosto testo. Primešaj še sneg treh beljakov. Na po-mazano in z moko posuto pekačo pokladaj z žličko majhne kupčke in jih peci v precej vroči pečici približno 10 minut. Pečene pogačice pomaži z mezgo in zloži po dve in dve skupaj, nato jih oblij po eni plati s čokoladnim ledom. * Kuhana govedina v omaki Goveje meso od stegna skuhaj v juhi kakor po navadi. Sesekljaj eno debelo čebulo, jo daj v kozo, nalij pol kozarca kisa in zavri za nekaj minut. Ko je pre-vrelo, deni noter žlico masti. Če imaš mast od pečenke, je še boljše. Ko se je mast pztopila, primešaj eno žlico moke in jo praži, da postane rumena. Potem prilij en pint juhe. Tovvse skupaj naj vre pol ure. Med tem vzemi iz juhe kuhano goveje meso, ga razreži na kose in ga položi v omako. Prideni tudi eno zrezano kislo kumarico in drobno sesekljanega zelenega petrši-lja. Vse skupaj naj vre še četrt ure. Nato daj vroče na mizo, zraven pa lahko daš krompir, makarone, riž in slično. -o- PRAKTIČNI NASVETI Sukneno obleko obnoviš s tobakovo vodo na sledeči način: 2 unči navadnega tobaka za pipo skuhaj v treh kvortih vode. Precedi ta krop, pomakaj vanj precej trdo krtačo in krtači ž njo obleko, ko si jo prej dobro raz-prašila. Potem obesi obleko v senco in ko je skoraj suha, jo zlikaj preko debelejše vlažne krpe. Sukno postane čisto in lepo črno. * Da si ohraniš lase svetle, si jih umivaj s čajem od kamilic. Kamilice kuhajo četrt ure na vodi, potem precedi čaj skozi krpo in ga uporabljaj za umivanje glave. Uporabljaj pa tudi za iz-plakovanje kamilični čaj, kateremu primešaj sok. RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Drzen v!cm Pred kratkim je bilo neke noči vlomljeno v občinsko pi-jarno v Selnici ob Dravi. Vlomilec je razmetal po pisarni vse naokrog, prebrskal vse predale in odnesel 2000 dinarjev gotovine. Trudil se je da bi prišel v železno blagajno, kjer je bila seveda večja nota, pa mu ni uspelo. -o- Nesrečen padec Od Sv. Lovrenca na Pohorju ;o pripeljali v mariborsko bolnico 23 letnega hlapca Ivana Fornezzija. Revež je padel pri svojem gospodarju s hleva tako nesrečno, da si je zlomil obe roki v zapestju in povrh tega dobil še hude notranje poškodbe. -o- Obsojen V Brezjah, občina Dob pri Domžalah je že meseca oktobra letos delavec in krovec Janez Drčar iz Krtine, podtaknil ogenj v svinjaku posestnika Gregorija Žavbija. Sedaj je bil Drčar obsojen zaradi tega požiga na 13 mesecev zapora. Izgovarjal se je, da je zato sažgal, ker mu je bil lastnikov brat Janez Žavbi dolžan na dnini. Lastnik Gregor Žavbi je namreč v Ameriki in upravlja njegovo posestvo brat Janez Žavbi. -o- Divjaški napad V Kranju je po gostilnah prodajal cvetlice 30 letni Miko Kirimič iz Ljubljane. Na cesti med gostilno Jahač in trgovino Rant ga je brez vzroka napadel Jože B. iz Ho-temaž, mu odvzel cvetlice in jih razmetal po cesti. Ko se je Kirimič pritožil nad divjaškim početjem, ga je Jože u-daril po licu in ga za nameček še zabodel z nožem v vrat. -o- Napaden Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju sta brata France in Pavel Štefančič vdrla v stanovanje Ivana Kranjca in ga z noži oklala, da so smrtno poškodovanega odpeljali v ptujsko bolnico. Kranjčevi ženi sta pa grozila, da bosta z njo isto napravila, če bo šla po orožnike. Sjčemjiaj se s pomrlim •".■{';/ svojih domačih za Božič? Meseca januarja začne izhajati novi slovenski list mesečnik, ki bo zanimiv, poučen, zabaven. Naroči svojemu sorodniku, prijatelju ali znancu ta novi list za eno leto, ki stane za Ameriko $2.00 in dal mu boš krasno darilo, ki bo vsak mesec prihajalo predenj in ga spominjalo na tvoje prijateljstvo in ljubezen do njega. Hvaležen ti bo za to darilo, bolj kakor za kaj drugega. Naročite mu ga še danes in pošljite znesek na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois NAROČNINA novemu mesečniku za staro domovino bo letno $3.00; tudi za vaše domače v stari domovini si ne morete omisliti lepšega darila. Naročite jim ta list za božično in novoletno darilo! m ZA LETO 1938 je dospela. Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo 25 a ntov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. RAZNOVRSTNE JASLICE Naša knjigarna ima v zalogi raznovrstne božične jaslice, katere si lahko naročite po pošti v vse kraje. Papirnate jaslice dobite pri nas -od 15c. naprej s poštnino vred. Male jaslice........15c Zbirka pastircev, jaslice in Trije Kralji, ki se razstavijo . . 25c Lepe papirnate jaslice . . . . 35c Lepe papirnate, v več barvah . . 50c Lepe trde papirnate .... $1.00 Naročila za vse to sprejemamo samo do 20. DECEMBRA, ker poznejša naročila ne bo moč pravočasno dostaviti." Naročila naslovite s potrebnim zneskom v znamkah ali Money ordru na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1S49 W. Cermak Road, Chicago, Illinois a*«/ M i i i g i i s i sv 1 s s H J Proslavite Božič ir ob lepih jaslicah! Jaslice, kakoršne prikazuje gornja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov obstoječih iz pastircev, angeljev, ovčič in jaslic se zloži skupaj kir napravi impozantno sliko božičnih jaslic. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevljev in pol v dolžini in so 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitej ših barvah, kar olepša vso hišo, v kateri se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s poštnino vred.........'.............. Naročila se sprejema do 17. DECEMBRA 1937, katera pošljite z potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, % m m M m m Chicago, Illinos iSrv&S^ Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC So.lao.ta, 11. decembra 193? US "Dušica m H ROMAN Spkala B. Orczy Prevedel Paulus "Povsod se oglasim, kjer mislim da je : aj upanja na podporo za dobro stvar, za ! :atero delam in se trudim," je odgovorila 'rancozinja kratko in preprosto s svojim .tožnim glasom. Njene besede so donele brez dvoma plemenito in nesebično. Margareta je bila blagega srca in zavedala se je, da bi mo-. ala imeti pravzaprav globoko, iskreno ;očutje za nesrečno dekle, ki je žrtvo-ralo svoje življenje za čiste, nesebične namene. Pa kljub vsemu se ni mogla otresti nezaupanja, ki se je je lotilo koj prvi trenutek, ko je stopila Francozinja pred njo, ni se mogla iznebiti misli, da je njena otož-nost le narejena, da igra dekle — dobro naučeno igro. Pa trudila se je, da bi bila prijazna, skušala je skriti svoje nezaupanje, očitala si je, da je neopravično. "Zelo plemenito je, kar ste povedali, gospodična —>" je dejala obotavljaje se. "Candeille je moje ime, Renata Candeille", je odgovorila Francozinja. "Candeille —?" je vzkliknila Margareta živahno. "Candeille —? Menda ne — ?" "Da. Candeille iz varieteja —." "Ah, sedaj vem, zakaj se mi je zdel vaš obraz znan že koj izpočetka!" je pravila Margareta z neprisiljeno prisrčnostjo. "O — svojčas, kolikokrat sem vam ploskala ! — Tudi jaz sem bila gledališka igralka, veste! Moje dekliško ime je St. Just. Igrala sem v opernem gledališču." "Vem! Upam da se me še spominjate." "Seveda! Kdo bi mogel pozabiti gospodične Candeille, slavnoznano gledališko zvezdo!" "O — to je že zdavnaj minilo!" "Komaj štiri letuje temu!" "Padlo zvezdo ljudje brž pozabijo!" "Zakaj govorite o padli zvezdi —?" "Imela sem na izbiro ali beg iz Francije — ali pa guillotino." "O —ubožica!" Margareta je bila zares ginjena. Kako rahlo in za jčuvstva dostopno je žensko srce! Koj je vrgla daleč v stran vse hudobne slutnje, potlačila na dno duše vse nezaupne misli. Francozinja je bila njena rojakinja, še več, njena tovarišica iz lepih, davnih dekliških dni, trpela je, nesrečna je —. Vso pravico je torej imela do njenega prijateljstva. Pomagati ji je morala. Prijela jo je za roko, silila se je, da ne bi čutila drugega ko občudovanje, ko usmiljenje za mlado osebo, ki je v plemeniti udanosti trpela, mirno nosila svojo nesrečo in se žrtvovala za uboge rojake. "Ne vem, čemu bi vas nadlegovala s svojo žalostno zgodbo," je pravila Candeille po kratkem molku, med katerim se je zdelo da se bori s svojo lastno ginje-nostjo. "Ni zelo zanimiva. Sto drugih je enako trpelo. — Sovražnike sem imela v Parizu. Bog sam vedi, kaj se je zgodilo. Nikdar nisem nikomur nič žalega storila, pa nekdo me je sovražil in mi želel hudo. In take želje se dajo dandanes kaj lahko izpolniti v Parizu —. Ovadba — preiskava — obtožba, vse je šlo tako naglo! Nato beg iz Pariza — ponarejeni potni listi —. Skrivala sem se, podkupovala straže, pretrpela ah toliko bridkosti —! O — ves križev pot beguncev sem pretrpela, ponižanja, žalitve —! In pri vsem tem nisem nobena plemki-nja, nobena vojvodinja in ne grofica —" je pridjala z grenkim poudarkom, "sicer bi se bil plemeniti Anglež, ki ga imenujejo "Dušica", gotovo pobrigal zame —. Nisem drugega ko uboga gledališka igralka, sama sem morala najti pot na Angleško, — ali pa bi bila poginila pod guillotino." "Kako se mi smilite!" je dejala Margareta nežno. "Pripovedujte mi, kako ste živeli tu na Angleškem!" je nadaljevala, ko je Renata Candeille umolknila, kakor'zamišljena v svoje minulo trpljenje. "Nastopala sem zdaj tu zdaj tam z različnim uspehom, pa nikdar ne s prevelikim. Končno me nihče več ni maral in tako sem —." "No —in—!" "O —!" je zaječalo dekle. "Prodala sem zadnje svoje bisere, živela sem od skupička —. Del svojega denarja sem redno pošiljala na Francosko za sestradane pariške sirote. Srce me boli, če pomislim, kaj trpijo —. Ubogi reveži, ki so jih zapeljali sebični demagogi —! Srce se mi krči, da jim ne morem izdatneje pomagati, in laže nosim svoje ponižanje, kadar pojem na ljudskih veselicah, ker delam in se trudim za tiste, ki so še večji reveži nego jaz —." Razvnela se je, njena razburjenost je rastla z besedami, grenka trpkost je donela iz njih. Margaretine oči so bile uprte v praznoto, ni videla več nesrečne igralke, ne njene okolice. Pred njenimi očmi je vstala pretresljiva slika obubožanih, zapeljanih človeških žrtev, ki jih je revolucija hranila s krvjo, pa jih puščala gladne in zanemarjene —. Popolnoma je pozabila svoje prejšnje predsodke, svoje dvome, popolnoma je izgubila pogled za vse, kar je bilo nenaravnega, narejenega, priučenega v zapeljivo hinavskih besedah nekdanje igralke pariškega varieteja. Sama je bila poštena do dna srca in odkrita in vkljub vsem prevaram, ki jih je doživela, ni nikdar slabo sodila o drugih. Tudi topot ie videla pred seboj le žensko, ki so jo preganjali, ki po krivici trpi, ki pa je odpustila vsem sovražnikom. Bridko si je očitala, da se ji je sploh mogel vzbuditi sum nad poštenostjo in odkritosrčnostjo mladega dekleta, ki je vdano trpela v tujini in pregnanstvu, prodajala svoje odlične zmožnosti za peščico drobiža in od svojega pičlega zaslužka še svoje rojake podpirala. "Gospodična," je dejala vneto, "vaša nesebičnost in požrtvovalnost me je globoko osramotila! Moja dolžnost bi pač pred vsem bila, da bi se jaz spomnila svojih trpečih rojakov! Verjemite mi, če dosedaj nisem storila kar bi bila lahko storila, — verjemite mi, dobre volje mi k temu ni manjkalo! Le mislila nisem na to —. , (Dalje prih.) 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' STENSKI KOLEDAR Amerikanskega Slovenca | lahko še vedno naročite zase ali pa za svoje aaima OA Ag&fsf fti« Jk domače v stari kraj. Stane s poštnino .... miiiu L v vcil 1u v [£ i kar pošljite v znamkah ali gotovini in poslali bomo koledarje na dane naslove. y Naročite ga takoj, da ga bodo dobili v stari kraj ravno za Božič in Novo leto. J& Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West CTht^™„.is n 15 Columbia plošče 25131-Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet ....................75c 25132-F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer trio....................75c 25133-F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca......................................75c 25135-F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Škrjanček, narodna, Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio....................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu ..duet, Uspavanka, duet, gdčni. Loushe in Udovič........75c 25142—Jest pa za eno deklico vem,.......... Spomin, duet, pojeta gdčni. Udovich in Laushe 75c 25143—Samo Tebe ljubim, valček, Krasna Karolina, polka, igra Hoyer Trio..........75c 25144—Pojmo veseli zdravičko, Hišica pri cest' stoji, poj. gdč.Udovič-Lovše--75c 25145—Štajerska, Vesela Micka, komada na harmonko ................75c 25146—Tirolska koračnica, tSari Peter, dva krasna komada........................75c 25147—Deklica pri studencu, Bleda luna, Krnjev in Gostič................................75c 25148—Pa moje ženske glas, Potrkan ples, Frances Cerar in A. Šubelj............75c 25149—Slovenska narodna koračnica, Karnjski valček, slov. kmečka godba................75c 25151—Mamica moja, Kesanje, duet, g. Anton Šubelj, bariton............75c 25152—Vesela polka, Franci valček, slov. kmečka godba......................75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25155—Naprej zastava Slave, Našim junakom, vojaška glasba..........................75c 25156—En hribček bom kupil, Našim rojakom, inštrumentalni kvartet............75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krn ječ in G. Gostič............75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče.po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na Knjigarna Amerikanski Slovenec i 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois BOŽIČNE RAZGLEDNICE v slovenskem jeziku lahko dobite od naše Knjigarne: Navadne dopisnice (karte) ducat....................40c Razglednice (Folders) s kuvertami Male oblike, ducat........................................75c Pol ducata ....................................................40c Večje Razglednice (Folders) z kuvertami, ducat....................................$1.00 Pol ducata.................................................... 55c Naročila sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Pušice. V Hollywoodu so Mussolini-jevemu sinu baje pokazali hrbet. To bi pričalo, da tam fašizmu niso naklonjeni, kar ni ravno slabo znamenje. Pri tem imajo eno oko nastavljeno na mošnjo, češ, kaj bo,ako Musso zagrmi proti našim a merikanskim filmom. Denar je pač sveta vladar, in ta vladar nikoli ni dosti velik tam doli v Hollywoodu. Morda bi se ne zmenili dosti za kak fašizem, ako bi pilišel z velikim žakljem. Menda je Filip Ma-cedcnski rekel, da kak z zlatom otovorjen osel zavzame lahko vsako mesto. * Radi protikomunističnega pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko je Moskva silno nervozna. Prizor za bogove. Država, kjer ni niti trohice kake demokracije, poživlja vse demokratične države, naj se zganejo, ker demokracija je v nevarnosti. Seve je, ako fašizem prevlada, ampak komunizmu in najhujšemu absolutizmu se vrlo slabo poda, ako trobi na obrambo demokracije. Napravite nekaj demokracije, potem lahko trobite. Do-zdaj je trobentanje zelo hi-havsko. * Zopet je bila grandiozna parada v Moskvi, ker razne obletnice se vrše druga za drugo. Kakor amen pri molitvi, je bila govoranca gromo-Vita, češ, le pridite, pa vam pokažpmo, kakšni kerlci smo s svojo armado. Saj so že prav v hiši, ne morda le pred pragom, ampak iz sobe leze-jo v sobo in bodo zlezli tudi na streho in odtod grmeli. V Hollywoodu so sfiksali ambulančen voz za špansko "ljudsko" vlado. Tudi drugje fehtajo, in videl sem poziv, naj tudi Slovenci nekaj ofra-jo na ta oltar. Zapisal sem, da ie v redu, ako* gre za splošne potrebe, ker teh ne manjka, ko se bije meščanski boj. Vidim sliko voza in napis z pozivom: "Help the defenders of Spanish Demokracy." Že ta napis pokazuje na konjsko kopito, da gre bolj za — politične namene. Pred vozom pa stoji — Jud. Ali bi ne bil bolj pravilen napis: "Help... of ju-dokracy?" V Moskvi je Jud, Jud .ie zanesel borbo v Španijo, in španski Judi igrajo tam pri "ljudski" vladi prvo vijolino. Nisem brezpogojen DR, H, M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 8817 CHICAGO. ILL. antisemit, ampak Juda smatram za največjega škodljivca med Slovani, in zdaj ima Ju4 največjo slovansko silo na razpolago, da jo širi tudi na Španijo in na Ameriko. Označba " Russian"' je sinonimen z — Judom. Caballero, vodja španskih socialistov in bivši predsednik vlade, je zdaj stisnjen ob steno. Danes merfj, jutri tebi-Potegne drugi veter in marsikdo se obrne po vetru. Caballero je izjavil, da bi ga ne bilo sram, ako bi postal ateist ali komunist, ampak sram bi ga bilo, če bi postal — katolik. Ako je materializem resnično naziranje, bi bilo končno vse eno, če je kdo komunist ali katolik. Ker pa se smatra za sramoto, ako bi bil kdo katolik, je to najbolj jasen dokaz, da je materializem piškav. Hudo se kdo postavlja, pa se prav klaverno postavi. * s Odpor Kitajcev je presenetil Japonce same, ker dozdaj so bežali kakor čreda ovac pred palico, če sploh denar m igral glavne vloge. Večji in nepričakovani odpor Pri Shanghaiu bi značil vzbuje-nje Kitajske narodne zavesti, ob enem pa tudi, da so si preskrbeli boljšega orožja. Ak° se kak narod, kakor v tem slučaju miroljubni Kitajec, ne more ubraniti pred nikoli sitim sosedom, pač ni druge P°" moči ko zgrabiti za meč, am pak če ima nenasiti sosed strojne puške in najmodernejše vojne stroje, napadeni sosed pa le dolge nože, je poraz n3 dlani. Kakor je bilo citati, s° Kitajci še le pri nožen, kakor so bili Abesinci le pri Pa" licah. Stroj zoper stroj, ako je prepir neizogiben. V NAJEM SE ODDA trgovina na 1928 W. Cermak Rd., Chicago. Ugoden prostor za pekarijo, ali za katero koli drugo vrsto trgovine. Vpra" pajte ali pokličite Mr. J°s" Burggraf, 2105 Clarence ave.» Berwyn, 111.; Tel. 2611-R. m saes mmwsaamms I! » 23 LET IZKUŠNJE » ;*1 Pregleduje oči in predpisuje očala 1 DR JOHN J. SMETANA | i OPTOMETRIST £ 1801 So. Ashland Avenue i? § Tel. Canal 0523 ff Uradne ure vsak dan od 9. j§ zjutraj do 8:30 zvečer. Um >:♦>: m&mmm STENSKI KOLEDARJI Kdor želi imeti v stanovanju VELIK STENSKI KOLEDAR* za leto 1938 si ga lahko naroči po pošti za ceno 25 centov. Koledarji so velikosti 20x28 inčev in zelo razločni radi velikih in jasnih številk. Mnogi jih tudi vsako leto naročijo za svojce v stari kraj za isto ceno. Naši odjemalci v Cle-velandu jih dobijo zastonj za svoje stanovanje. Pišite na: A. Grdina in Sinovi, 6019 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio., J! VELIKO Blasmkov* PRATIKO i ZA LETO 1938 Smo ravno prejel«* Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo z*' nimiva. Krasi jo ve slik. Naročite jo koj, dokler ne poid6' S poštnino stane 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA . AMER. SLOVEN®0 1849 West Cermak R°a<1, CHICAGO. ILL«,*