ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8--, ZA DIJAKE KRON 6'-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10"-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LETNIK 2. * 4.M3JA Olovi deželni predsednik grof flttems <3? lftS%l l> II lf lltltlllllB>CfllftllAI>Vt#ltlflllCllllifll I llCttf flMflmtMfti MMMU^tf >Vlt ll> Ii 1VMtll tli 1111 lllfllltl Slike z bojišča. Poroča T. S. VII. Na ruskem bojišču smo bili; porinili so nas nenadoma v fronto. Kraj je bil zelo hribovit, pota nobenega; vasi nikjer nobene, le posamezne hiše tu in tam pol ure oddaljene ena od druge. Rusi so streljali v naše zaledje; zato nam naši niso mogli redno dovažati oziroma nositi potrebne menaže. Šla nam je trda za živež. »Gospod stotnik — pokorno javim — rekvirirali smo debelo svinjo!« »No, vendar nekaj Kje pa?« »Ukazujte, gospod stotnik!« »Ali znate dobro francoski?« »Prav dobro ne, gospod stotnik; kolikor se sploh človek nauči po naših šolah,« »To zadostuje.« — »Ali znate tudi angleški ?« »Angleški pa bolje.« »Ali znate tudi na stroj pisati in ste-nografirati ?« »Hitropisa sem popolnoma vajen.« »Dobro! — Zato nam bote svinjo zaklali.« »Gospod stotnik, prosim lepo, oprostite me tega dela; jaz ne morem, da bi kako žival umoril.« Ladja »Sv. Jurij«. »To je bil dirindaj! [— Letali smo od kmeta do kmeta, pa ti ljudje so morali svojo živino kar zakopati. Nikjer nismo mogli nič iztakniti. Dražil sem jih najprej z denarjem. Pokazal sem jim cel šop bankovcev in s kronami sem rožljal po žepu — pa gledali so me, kakor bi se jim bledlo. .Milostni gospod oberst.. Jaz nato; »Jaz nisem oberst, samo narednik.« .Gospod, o takoj naj umrjem, če kaj imamo.« — Pri drugem sem poizkusil z revolverjem: »Svinjo ali življenje!« Mož pa se je prekrižal in žugal: ,Hiša naj takoj zgori, če imam kako svinjo.' In segel mi je po roki hoteč jo poljubiti; pri Rusinih je baje to v navadi, V tretji hiši kar na mizo naštejem denar in še vedno dodajem, a nič ni pomagalo. Vojaki so stikali po hlevu, po hiši, pod streho, povsod, a nikjer niso ničesar našli. Tedaj pa mi pade v glavo nova misel. V hiši začnemo gruliti, kakor to delajo prasci. In, gospod stotnik, takoj se mi odzove tovariš — gruuuh! — Še enkrat, zopet. — Svinja je bila pod hišnim podom v za to prirejeni izdolbini. Debela, lepa svinja, gospod stotnik! »Izvrstno ste opravili, narednik! — Danes bomo torej imeli svinjsko pečenko in knedelne.« »Da, gospod stotnik!« »Torej zakoljite svinjo in kuhajte meso v več kotlih, — Ali imamo kakega klavca?« »Da, gospod stotnik, pa ta je bil včeraj v glavo ranjen in oddide danes s transportom.« »Tako ? — Siromak ! — Torej dobite drugega. — Pst — vi infanterist, pojdite sem!« »Kaj — bomo videli! Vi se branite izvršiti dani ukaz, zato se bote pokorili. Ukaz je ukaz. Ali ne veste tega ? Bodite pametni«; saj nismo otroci. Tukaj ne bomo »Gospod stotnik, prosim ponižno, meni se gnusi žival klati. Niti gledati ne morem konja, če pretežko vleče, celo muhi bi ne mogel nič žalega storiti. Iz tega vzroka sem bil tudi do vojske — vegetarijanec in nisem užival nikoli mesa. To je moj nepremagljivi čut, ki ga ne morem premagati. Zato lepo prosim, oprostite me tega dela, Skoro bi rajši sam umrl, kakor kako žival ubil. Prosim lepo, gospod stotnik!« »Dragi moj, mi nismo tukaj, da bi igrali vlogo nežnih babnic in vegetarijancev, Mi smo tukaj, da smo možje! In posebno še sedaj v fronti pred sovražnikom, Kaj bote pa storili, ako nas sovražnik napade?« »Storil bom svojo dolžnost, gospod stotnik!« »Tega ne bote storili vi, koprivojedec. Precej vam upade srce. Tako je! Kako se pa pišete ?« »Rezervni infanterist Ivo Jurin.« »Kaj pa ste v civilu ?« »Strokovni učitelj.« »No, potem vam pa živali gotovo niso tuje. Ali ste bili že v bitki ?« »Ne še, gospod stotnik. Prišel sem šele pred nekaj dnevi v fronto, prej sem pri kadru vadil vojaške novince,« »Torej — pojdite, vi strokovni učitelj! Podčastnik mi sporoči, ali ste izvršili moj ukaz, — Marš!« »Gospod stotnik !« prisopiha ordo-nančni častnik, »ponižno javim, da se je sovražnik pokazal tam na robu gozda, dvesto korakov od naših prvih čet, ter je pričel s streljanjem,« »Lepa hvala, gospod častnik! Po telefonu takoj poročajte na komando.« »Kakor ukažete!«--- »Gospod stotnik — telefonski odgovor: Prve rezerve naprej v razdalji kakor ob napadu, desno krilo kot opora, pozor pri pohodu!« »Dobro, gospod častnik. Hornist! Moštvo v vrsto!« Ladja »Sv. Jurij« od druge strani. veliko slepomišili, toda nimam rad, da bi vas kaznoval kakor otroke v šoli. Toda vi ne smete meni obtežavati službe. Red mora biti, zato smo v vojski in ne pri materi doma. Lepo ubogajte, sicer vas moram za kazen obesiti na drevo.« »Ali je polkovni zdravnik že bil pri ranjencih ?« »Da, gospod stotnik. Mirno ste počivali, gospod stotnik, in gospod polkovni zdravnik je bil s tem zadovoljen ter je rekel, da zvečer zopet pride. Naročil mi \ «IMM(tfllllltail*ltllllll*lltMnitiail«Ulttlinil>l**«llt*l«lllli*l*llllli*l*>ltlllll|I|lll(l sem; kar 'zdirjala Franc Okorn posestnik iz Št. Jurja pri Kranju, padel na Kalvariji dne 29. okt. 1915. Naj sveti večna ti luč! Fr. Ferme iz Limovcah pri Tro-jani, se pogreša od 27. avgusta 1914. Jože Zafošnik iz Dragonje vasi pri Cirkovcah, eno leto v Srbiji, na laškem bojišču ranjen, odlikovan, umrl oktobra 1915. Počivaj z bratom brat! Rudolf Zafošnik iz Dragonje vasi pri Cirkovcah, v Karpatih in na južnem bojišču, na poti proti severu umrl 21. marca 1916. Sledil si bratu v vek! vratu, »ti dovoliš, da v spomin na najino bližnjo zlato poroko vzameva to siroto za svojo?« »Kajpada privolim,« odvrne Gregor, ki ni bil manj ganjen nego žena, »Povem ti še več, toda skrivoma ... ali me razumeš žena, v največji tajnosti. Glej, že od jutra, od onega trenutka, ko sem prečital list, ne mislim na ničesar drugega, kakor na to, da bi vzel to revno deklico v hišo.« »No, in zakaj nisi tega povedal poprej ?« »Hotel sem, da ti začneš prva . . . Toda, ker sva v tem oba enih misli, poj-dem takoj, pohitim . . .« In še doslej krepak starec je vstal ter segel po kučmi. »Počakaj za trenutek, Gregor; hud mraz je; naj skoči Katrica po voz.« Po teh besedah je gospa Gregorjeva gibčno odšla, malone zdirjala iz sobe ter se vsled veselja nekako pomladila za dvajset let. »Poštena je, do duše poštena ta moja ženka,« je momljal sam zase gospod Gregor ter si natezal velike rokavice. Andrej Vehovec iz Kresnic, oče peterih otrok, je padel na južnem bojišču. Počivaj v Bogu ! Ivan Presetnik. Maskirano kritje. na policijo in vzela otroka.« »O, ve ženske, ženske!« je zaklical gospod Gregor ter hotel k temu klicu pridodati še neko kritiko, neko grajo, ali šaljivo opombo, toda ničesar, uprav ničesar ni mogel najti v svoji glavi. Vdal se je torej občutkom srca in ženo objel. Tega večera je v spalnici počivalo, oblečeno v snažno srajčico, revno dekletce ter sanjalo prijetne sanje. Okoli polnoči je Marta, da moža ne bi zbudila, potihoma vstala, se približala po prstih k posteljici, popravila odstranjeno odejo in poljubivši deklico na čelo, se zopet potihoma vrnila. Toda dve uri pozneje je tudi gospod Gregor isto učinil. Drugi dan pri zajtrku pa niti mož niti žena nista hotela priznati tega drug drugemu, čeravno je Marta vsa ganjena gledala moža, ko se je plazil po Galwey pa je zagrabil nebogljeno postavo in jo dvignil v medoknice. Tu sta za hip postala. Kadar je potegnil veter, sta lahko videla krvavoožarjene obraze v množici, ki je v trenutku, ko sta se prikazala na oknu, začela neizrečeno vpiti. In bili ne bi Irci, če bi ne kričali vsemogočih svetov; seveda nobeden ni bil poraben. Gospod Hamberton je še enkrat dejal Galweyu, naj se reši in naj njega prepusti usodi. »Saj nima nobene vrednosti, Galwey,« mu je dejal s pojemajočim glasom. »Skupaj ne moreva dol. Reši se hitro, dokler je še čaš!« »Nekoč ste mi storili krivico, gospod,« je dejal Ned. »Zdaj bi Vam samo rad pokazal, kako Vam povrnem.« Strašen sum je šinil gospodu Hamber-tonu skoz možgane. Vsi stari predsodki, ki jih je gojil proti Ircem, so se mu v enem hipu zbudili. Zdaj se bo strašno maščeval nad menoj, si je mislil. Toda v prihodnjem hipu si je zbil ostudno misel iz glave. Ned Galwey je prijel mokro rjuho, ki mu je varovala oči in obraz pred plameni, odvil si jo je polagoma in jo zavezal okoli gospoda Hambertona. Nato se je spustil na zgornjo lestvino prečko in zaklical: »Držite se in naslonite se z vso težo na lestvo!« Nato je pograbil hromo telo in ga povlekel z glavo naprej skozi okno. Niti takrat ni izgubil svoje mirnodušnosti, ko so vpili od spodaj: »Hitro, Ned, ogenj udarja skoz okno in se oprijema lestve!« Bil je trenutek poln groze, ko je vsa teža gospoda Hambertona legla na Nedove rame. Toda kot delavec in ribič že navajen na nepričakovane napore, je bil Ned tudi zdaj kos svoji nalogi. Trdno se je oprl na lestvo in zdržal sunek. Skrbno tipaje z nogama od prečke do prečke, je varno nesel na svojih ramah in rokah onemoglo truplo. Plameni, ki so lizali skozi razbita okna, so ju tupatam objeli in jima opekli roke in zapalili obleko. Slednjič sta vendar srečno dospela na tla in omahnila v roke vriskajoči množici.,. Gospod Hamberton je velel Maxwellu, ki je bil stavil šele par vprašanj, naj gre takoj k Nedu in povpraša o njegovem stanju. Bilo je hujše, kakor so izpočetka mislili. Na potu v gospodovo sobo se je bil Ned parkrat zelo opekel. Levi rokav mu je bil ves zgorel, ko je planil z zavito glavo skozi vežo po stopnicah navzgor. Roka je bila strašno opečena. Toda on se ni mnogo zmenil za ramo. Gospod Maxwell je kar onemel spričo takega junaštva. Edino, kar je dejal, je bilo: »Držite rane dobro zakrite in pazite predvsem, da ne pride mokrota do njih. Moja žena bo takoj tu.« »Kako je gospodu?« je vprašal Ned, popolnoma pozabljaje samega sebe. »Prav dobro, ljubi prijatelj! Dobil je zelo neznatne poškodbe. Kar ste mu ta večer storili, ne bo nikdar pozabil.« »On je ljudem mnogo dobrega storil,« je dejal Ned. »In to se mu je moralo poplačati.« »To se je zgodilo. In Vi se gotovo ne boste nikdar kesali dejanja, ki ste ga storili.« (Konec prihodnjič.) ..........IIIIIIIIIIIII.....IIIIIIIIHIIIIIIIIIII......MIIIIIIIIIIMIII.....Illllllll...................................................................................................H..............Illlllllllllllll.................................................................... ŠTEVILKA 36. ILUSTRIRANI GLASNIK 359. STRAN lllinillllltlllllllllHIllllllllllllllHI III Illllllllllll III lllll IIIIIIIIIIUIIH1HIIIIIIIIIII l>l)< ■>< lllll ■■ ■ ■"■III Illllllll ........i.....................................................................min ■Illlllllllllllll......umu.........mi"........i....................................m'...................................................................""lin...... prstih k posteljici ter napravil nad spa-vajočim otrokom križ; pa tudi gospod Gregor se je delal, kakor bi spal, dasi je razločno videl in slišal, ko se je žena približala otroku. Mar ne veljajo takim ljudem besede svetega Pavla: »A nad vse drugo imejte med seboj ljubezen, ki je vez popolnosti.« In ali ni v sedanjih časih dovolj prilike jih posnemati ? Amerika proti Nemčiji. i ^Amerika je že dolgo časa v svojih^' notah*nemški državi sporočala, da ona ne IBttl0SIIai«lllilfBSfl>llltMlllBSVillliaBfllBft>llStlttflllBIVI>>>tllllllBISltB>ltBIStlVVfltll>VlllBVtllltlVSIIIVlBI>fllftliiflt>llttl*f9a*a*WBa*llllllVlf>f tBMSABfl I ■ ■ ■■ ■ ■ ■■■ ■ VSIIISII9CSI t f fSIBIIIHCISI9ISfltl>IBSfftlltlllB • SlflSlSaSBB ■ Sfl ■ ■SASIIIS' ŠTEVILKA 36. ILUSTRIRANI GLASNIK 361. STRAN BB IIBIIBIBIIBBIIBBBIIIBItllllBIllllBBBBtflllBIlItBBIIIBIllllllllllIBIBBBBBtBBIBVSIllllllllllBlllllllllBlllllllIllIlllllll Ibb bbbbbbbbb bbb BIBIIIIIIIBIIlllllllBItllBBBIIBIIIBfltlllBIBlIllllllllllBllllllllllllIllIllIllllllllBBIIIIlIlIBBtBBBBBBIIIIIIIIBItlll Ibb bbb0abbbftb9bb€bbbbmbbbbbbmbbbbbbbbb ibibvbbbbbbb bi mbbf bbbb bbb bbbbttbbbbb 1 IVtllllBIIBBIIIIBIftllBlBllllllllBBBBIIIIlItllllllBItBIlllIIIII IBBB^ g* Pogodbe, cm Mi doma in oni v jarkih. Dan za dnevom sedim za gorami časopisov. Že več mesecev. Berem liste vseh struj in poznam mnenje vseh. Tako sem prišel do spoznanja, da tvorijo ti glasovi, ako jih približam, pravi koncert nesoglasja, — in če poslušam vsak glas zase, mi tudi ni v posebno radost. Vsak išče sebe, vsak hvali sebe. Kje si, kapelnik? — Mar ne bi udaril s paličico rajši po glavah tega plemenitega pevskega društva, nego da razbijaš po svojem stojalu, ki je že itak razpočeno? — Kaj pomaga vzdihovanje. Svet piše naprej in svet bere naprej. Resnica, kje si? Poleg kupov mrtvega popisanega papirja me prime nenadoma silna želja, da bi slišal, kaj pravijo poslušalci ali slišijo in razumejo »dejanje«, ali so prevpili dejanje pevci po poklicu, ki dvigujejo svoj visoki tenor in jasni bas, sebi v zabavo, razumnemu poslušalcu v grozo. Proč za danes z vso potiskano šaro, ven iz teh neposvečenih dvoran, doli v prostor, kjer so gledalci igre. Najprej v glavne mestne ulice. Pridem v najbolj prometno ulico in ne mož, ki si polni žepe v dneh krvi in pomanjkanja. No, to niso bili poslušalci iz parketa; tamkaj, tam oni gospod z elegantno mlado damo, ta dva govorita o velikem dejanju. Par sunkov v predpotopne kožuhe Samuelov in že sem pri njih, poslušam s pravico človeka, ki išče človeka. ». . . Da sem imel več sreče! Ali ti ne razumeš, za kaj se gre pri konjih in dirkanju in zamudila si se pri zlatarju in pri šivilji.« Tudi tega pogovora mi je bilo dovolj, tudi to ni občinstvo, katerega iščem. — Stoj! Tu je pregovoril nekdo pomenljivo besedo »Balkan« — to bo pogovor o vojni! »Ko bi ne bilo na korist entente, posebno Angleške, da bi vplivala na Balkan, in jaz imam dober nos, voham, da bo Balkan —« Znan glas. Ozrem se. Seveda! Ud pevskega zbora. Ker ne mararr slišati česai berem vsak dan, se silim naprej in slišim invalidnega vojaka, ko pripoveduje svojemu invalidnemu tovarišu: »Seveda se je jokala.« — Obmolknil je in premotril svoj prazen rokav in zgrbljeno tovariševo nogo. Potem je rekel kakor v mislih na nekaj daljnega, velikega: »Seveda je hudo za vsakega, ko ga zadene, ali ko bi hotel vsak misliti tudi na druge in ne samo nase.« mi drugi si razbijamo glavo, s čim in kako naj preživimo svojo družino.« »Ja, kako pa mislite, da naj naredi? Je vendar bolje, da pridejo Rusi, Srbi in Lahi ujeti sem, nego da bi prišli kot zmagovalci. Kaj?« »Eh! Kot zmagovalci? Tako hitro pa ne gre to, zakaj pa imamo mi našo armado? Ali ujeti delajo draginjo, povem vam.« Bil sem pobit in prevzet od doslednosti v njegovih mislih. Torej je vendar prežvekoval, ko sem bil prišel. Deček-raznašalec plane v gostilno, kriče in mahaje s časopisi: »Posebna izdaja! Zmaga na Srbskem! 800 ujetih!« »Koliko?« zakliče živahno moj sosed in prime dečka za rob jopiča. Deček mu pokaže listek: »Osemsto.« »Se pač izplača!« je zamrmral moj modrijan in izpustil dečka, ne da bi kupil izdajo. Seveda sem bil tačas pospravil, ne da bi mi delalo to kaj posebnih težav, svoj golaš, — bolj težko je bilo priti k sapi, katero mi je zaprla nezaslišana cena. Šel sem. Jako nezadovoljen, ne samo zato, ker je bila večerja preskopo odmerjena, tudi vsled tega, ker sem uvidel, da ne privede moje iskanje do nikakega zaključka. Kje je ljudska duša, da se mi pokaže, da se mi odkrije? Je bila samo v onih dveh pohabljenih vojakih, ki sta mislila na druge, ne Sredstva vojne mornarice: Podmorski čoln s torpedi. Unija: 62 (12 v delu) torpednih rušilcev s 513— skih čolnov s 105—400 reg. tonami. — Toda ob 1200 reg. tonami, 22 torpednih čolnov prvega reda izbruhu vojne si je vsaka država povečala to flo-s 110—350 reg. tonami in 50 (18 v delu) podmor- tiljo povprečno za 20 odstotkov. Stanje torpedniii in podmorskih čolnov pred vojno l. januarja 1914: Nemčija: 152 torpednih čolnov velikega tipa s 300—680 reg. tonami (tona = 2'83 m3) in 70 torpednih čolnov malega tipa z 20 vozli na uro (vozel = 37'05 km) ter 30 podmorskih čolnov in še več v delu. Avstro - Ogrska: 51 torpednih čolnov velikega tipa z 200—250 reg. ton. in 30 manjšega tipa z 80—135 reg. ton. ter 10 (4 neizgotovljeni) podmorskih čolnov z 240 reg. ton. Anglija: 270 torpednih rušilcev z 270—2200 reg. tonami, 29 torpednih čolnov prvega reda s 100—200 reg. tonami. Potem ima 75 podmorskih čolnov z 180—750 reg. tonami. Francija: 87 (84 izgotovljenih) torpednih rušilcev z 310—850 reg. tonami, 14 torpednih čolnov prvega reda z 130 do 185 reg. ton. in 145 z 80-97 reg. tonami ter 76 podmorskih čolnov s 184—830 reg. tonami. Rusija: a) V Baltiškem morju: 114 (78 izgotovljenih) torpednih rušilcev z 225—1280 reg. tonami, 15 torpednih čolnov s 120—200 reg. tonami, 25 podmorskih čolnov (13 v delu) z 115—140 reg. tonami. — b) V Črnem in Belem morju: 26 (6 v delu) torpednih rušilcev z 245—1100 reg. ton., 17 torpednih čolnov z 90—170 reg. ton., 22 podmorskih čolnov (13 v delu) z 150—500 reg. ton. Japonska: 52 torpednih čolnov z 240—1170 reg. tonami, 16 torpednih čolnov s 125—150 reg. tonami in 13 podmorskih čolnov z 62—280 reg. tonami. morem naprej. Slišim in poslušam poučni pogovor dveh mladih debeluhastih junakov. »Da veš, postavil sem se na svoje noge; že osem mesecev nisem več pri Goldsteinu.« — »Pa si vendar še pri zavratnicah?« — »Kaj še. Bavim se z vsem, kar hočeš. Imam šotore, živila, volneno blago.« — »Ali dovoli vendar — kaj se pa razumeš ti na to?« — »Tega ni treba. Stvar je jako preprosta. Ravno sem čakal pri odjemalki in z menoj je čakal še drugi. Začneva se pogovarjati. On mi pove, da bi rad kaj zaslužil in da bi lahko kaj založil, Jaz mu povem, da se razumem na izpe-čavanje; slučajno sva imela tudi nekaj skupnih znancev in v par dneh sva bila domenjena. Zdaj zaslužim ...« Število, ki je bilo gotovo zanimivo in poučno, mi je ostalo tajnost, ki me bo mučila vse žive dni, kajti oba poštenjaka sta izginila skozi kavarniška vrata in sta prepustila moji domišljiji, da si naslikam, kaj zasluži ta Glej! Ali ni to misel velikega dejanja, osnovna misel? Razumevanje tu doli na stojišču. Migljaj zame, da zapustim parket in se podam v majhno gostilno. Tam je vse natlačeno. Kje najdem pravega moža? — Pri bližnji mizi sedi debel meščan imovite in mirne zunanjosti, z desnico drži vrč na mizi, levico s smotko med prsti naslanja na stol. Ali premišljuje ali prežvekuje, kajti eno se druži težko z drugim. Vidi, da se oziram za prostor in mi pomiga k sebi: »Sedite sem, saj je itak vse zasedeno.« — Izpregovoriva par navadnih besed; tačas mi prinese natakar naročeni golaš. V žlici moče stoje sramežljivo trije koščki, dva majhna in en velik, a veliki je sama gola kost. Moj sosed pogleda zaničljivo na skledo, v katero strmim jaz žalostno, in pojasni: »To je vse zaradi ujetih Rusov, Hinden-burg lovi in lovi. Enkrat trideset tisoč, drugič šestdeset tisoč, pa ne misli, kam to pelje. In nase? Pa saj ne odločujejo posamezne osebe, poglejmo celoto. Iz kinematografov, varietejev in gledališč derejo reke ljudi. Izložbe kažejo isto razkošno lice kakor poprej, kupcev je tudi dovolj, ki kupujejo svilo, krznino, dragulje, mimo pohabljenega vojaka šumi gospa v bogati obleki, bisere v ušesih in se ne zaveda svoje glupe in nesramne brezsrčnosti. Morda se drži te obleke, morda je kanila na njene bisere kri iz bojnega polja — pa kaj zato? — Biseri se svetijo in svila šumi, šumi prelestno, prešumi krik bede, ki se bliža. Da, draginja ni ustavila potrate, vse toži o visokih cenah potrebnih in nepotrebnih reči in vse kupuje nepotrebno. Mučna je ta misel. Tačas, ko se blede marsikateri materi od skrbi, kje bo dobila in s čim bo kupila svojim stradajočim otrokom kruha, tačas, ko išče revež poleno drv pri branjevcih, tačas, ko prelivajo tisoči na ledenih gričih svojo kri, da živimo mi v zaledju Jlllllllllllllimilllllll STRAN 362. iHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiKMiiiiiiHiiiiiiii llllillliiliiil.(lllliiitiii:it:i!lliill)lllllllliliilillllilUiiillllMllll iiiiimiiiim iiiimiiiikiiiiiiii illllllllllllllll iiiihiiiii iiii llllllllllllilllll |ll.1||IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIMIIIIt..l«lllllllllllllllllllllllllllllllllll»ll'IIIH< ILUSTRIRANI GLASNIK 36. ŠTEVILKA .................... ,11,111111,i....................IIIIUIIII...........i........IIIIIIIIIIIIIIII.....i.................................i......lili......................................................................................................umiiiuuu......................... varno, tačas misli premožnejši in manjši del našega prebivalstva samo na svojo lastno osebo in troši čas in denar v zabavo in lepo-tičenje te neznatne osebe. Kje so žrtve, kje je davščina, katero bi morale plačati te osebe in kak naj bi bil ta davek, ako primerjamo žrtve, katere prinašajo častniki in moštvo vsako uro, vsak hip? Piše se vsak dan in povsod o železnem koraku sedanje dobe. Kje pa vidiš sledove teh železnih korakov? Ne mislim na neizbrisne sledove, katere je zarezala izguba in bol v srce posameznih, jaz mislim na to, kar se razume samo ob sebi — saj zdi se mi tako —, jaz mislim na sočutje in na pomoč onih, ki so ostali doma, za tiste, ki so odšli, za tiste, ki trpijo doma pomanjkanje. Res jih je mnogo, ki so se uvrstili v vrsto delavcev, ki hočejo nositi svoj delež trpljenja z drugimi trpečimi, s trpljenjem splošnosti. Mnogo jih je, ki so se odrekli rečem, ki so jim bile drage, da jim je bilo mogoče, dati po svoji moči in tudi preko svoje moči. Svetel venec oklepa neviden čelo teh ljudi. Ali vse to nima še pravega pomena, če ne poznamo v življenju še nobene razlike napram drugim časom, če ne moremo razločiti na licu javnosti, živimo li v pustu ali v krvavi svetovni vojni. Zdaj je prvič nastopil čas, v katerem bi morali ločiti revnega od bogatega samo po obilnosti darov, kateri bi morali biti pri bogatih premoženju primerni. Pa žal, da daruje siromak več, nego bogatin. Siromak ve, kaj je beda. In izginiti bi moralo zdaj vse tisto, kar nam bije tako naravnost v oči in nam kaže presilno razliko med junaškim samozatajeva-njem in voljo tam zunaj in med leno samopaš-nostjo tu doma. Naj bi vendar mislil vsak bolj na splošnost, ne nase. Ali! Doma se pravdamo naprej za smešne neumnosti, spletkarimo iz malenkostne zlobe in dobičkarije, tečemo in dirkamo, da si ute-šimo potrebo hvale. Tam zunaj pa zro milijoni vsak hip smrti v obraz, ne da bi pričakovali ali dobivali za to hvale. Njih dolžnost! In naša? Saj ni potreba, da bi povesili vsi glave. Otožnost bi bila slaba pomočnica za prenašanje težkih vojnih časov, in kdor ni ravno osebno prizadet, ima tudi pravico, da se veseli tega. Neopravičena pa je popolna pozaba tega, kar se godi okoli nas. Zdaj je treba žrtvovati vse, kar ni neobhodno potrebno za življenje, ako nočemo ostati sramoten zgled vsem časom. Številke in imena, ki stoje na vojnem posojilu, ne dokazujejo ničesar — kajti to je poleg tega, da se izkažeš domoljuba, tudi dobra kupčija. Drugačno število bi bilo podpisano, ako bi prinašali bogatini res žrtve. Mislim, premišljujem in spomnim se, kako me je razžalostila majhna porcija golaža in kako sem se bil takoj namenil, da grem še kam večerjat. Da, drugim govorimo . . . Šel sem praznega želodca domov in sklepal: Kaj sem slišal od občinstva? — To, kar slišimo pri vsaki predstavi. So tu ljudje, ki mislijo, da morajo biti zraven, ljudje, ki ničesar ne razumejo in kritikujejo, ker ne razumejo. Edini poslušalci, ki so razumeli lepoto in velikost sedanjega dejanja, sta bila zame ona dva vojaka pohabljenca, ki sta rekla: »Da, ko bi ne mislil vsak le nase ...« o* Zdravstvo, cm gospodarstvo. jj Sejanje solnčnic. Ker povsod manjka olja, vse išče, kje bi se dobilo. Zato se zopet več govori o solnčnici, ki daje okusno olje. Po naših krajih solnčnica dobro raste in daje bogat pridelek. Potrebuje pa zelo gnojno zemljo. Solnčnica je občutljiva za mraz, zato se seje koncem aprila in meseca maja. Če samo solnč-nico seješ, potrebuješ za oral zemlje povprek 18 litrov semena. Rastlino treba dvakrat oko-pati in nazadnje osuti kakor krompir in tur-šico. Konoplja. Svojo veljavo je v tej vojski zopet dobila konoplja. Danes velja 100 kg konoplje 250 do 300 kron, za čisto otrto predivo pa se dobi tudi do 380 kron. Dandanes torej nimamo skoraj nobenega pridelka, ki bi se bolje izplačal, ker na enem oralu se da pridelati 6 do 10 meterskih stotov otrtega prediva in da to nese, računano po 300 K, celih 1800 do 3000 K na oralu. Tako bogato oral malokdaj daje. — Konoplja se seje v čisto njivo na deteljišča, po sočivju in okopavinah. Par let lahko raste na isti njivi, če se dobro gnoji. Seje se meseca maja in tudi junija. Za letos bi kazalo dobiti nekaj zrn konoplje, ki naj se vse-jejo med krompir ali med peso po več metrov narazen. Za oral se potrebuje 170 litrov ali 80 kg semena. — Posebno dobro rodi konoplja na močvirnih barskih tleh. Gospodarska zuEza | (Mala za skupni nakup in predajo v Damjani j reglstrooana zadruga z omejeno zaoezo Dunajska cesta [uradni prost L nadstr.] j priporoča svojo zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in speče- j rijskega blaga; zalogo najboljših mlekarskih izdelkovt sira, j masla, kondenziranega mleka; zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, { Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in j Dalmacije, najboljše domače slivovke, j tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti j v Spodnji Šiški št 152); zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stroj- j nik vedno na razpolago; zalogo raznih močnih krmil, gnojil in modre [ IE=IIIHIII=HI IMS^.I -111- gospodinja. cm * Hripavica in kašelj. Ostrži rumenega korenja, iztisni in kuhaj sok, dokler se ne zgosti, ako prideneš malo kandisa, bo še boljši. Tega jemlji večkrat po žlici. Ali kuhaj pest lane-nega semena pol ure na pol litru vode, ocedi, osladi in pij zjutraj in zvečer. Ali stolci janeža in uživaj z medom. to na neškodljiv način. Preskrbi si od medi-čarja ali čebelarja kaj pristnega medu, zavri y3 litra kropa in stresi vanj 2 kg kristalnega drobnega sladkorja. Kadar vrže pene, jih po-beri, pokuhaj malo in odstavi, ko je mlačno, primešaj kilo medu in spravi v posode. Tak med je okusen in zdrav. Sladkor se ne sme predolgo kuhati, sicer se strdi. Dobe se tudi že narejeni praški za pripravljanje medu. Zmrznjena jabolka deni v lončeno posodo, nalij z mrzlo studenčnico in dodaj vodi malo soli. Ko je preteklo par ur, je izvlekla voda led, jabolka obriši, izdrgni in shrani na suhem, hladnem prostoru. Surova niso sicer več dobra, skuha se pa lahko čežana ali mezga iz njih. Ščurke preženeš. Zmešaj 20 delov boraksa in 10 delov barium-karbonata in natrosi po luknjah. — Bolhačev in glistnikov prah po-kropi s terpentinom in zatlači po špranjah, kjer biva črnoba. — Zmešaj enake dele mini-juma, sladkorja in boraksa. fidife cm