SMRTNA ŽETEV Zorko Prelovec f SKLADATELJ ZORKO PRELOVEC Dne 25. 1'ebr. 1939. je umrl v Ljubljani priljubljeni skladatelj in pevovodja Zorko Prelovec. Rojen je bil dne 11. febr. 1887. v Stari Idriji. Po gimnazijskih študijah v Kranju in v Ljubljani je leta 1909. stopil v službo pri Mestni hranilnici ljubljanski, kjer je ostal do smrti. Pravi življenjski poklic pa je bilo pokojnemu Pre- lovcu petje in glasba. 25 let je bil pevovodja Ljubljan skega Zvona in več let pevovodja Hubadove župc. Urejal je »Zbore«. Komponiral ali harnioniziral je okrog 150 pesmi. Pred smrtjo je pripravljal izdajo 22 idrskih zborov. Poleg tudi že pokojnega E. Adamiča je Prelovec nedvomno najpriljubljenejši slovenski skladatelj. Več njegovih pesmi je postalo tako splošna last, da so postale kar narodne pesmi. To velja posebno za gan ljivo vojaško nagrobnico »Oj, Doberdob!« in na mla dostne verze dr. Jože Lovrenčiča zapeto »Dekle, daj mi rož rdečih«. t INDUSTRIJALEC ALOJZIJ VODNIK Dne 9. jan. 1939. je umrl v Ljubljani kamnoseški podjetnik Alojzij Vodnik, ena najuglednejših osebno sti našega industrijskega sveta. Rojen je bil v stari kamnoseški rodbini v hiši »pri mojstru« v Podutiku dne 3. marca 1868. Ko je njegov oče ustanovil kamnoseško podjetje v Ljubljani in kmalu nato umrl, je 20 letni mladenič prevzel pod jetje in ga z velikim uspehom vodil do smrti. Bil je predsednik Ljubljanske kreditne banke in Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode ter član vodstva zadruge Vajenski dom. Za obrtniške va jence se je sploh mnogo brigal in sodeloval tudi v Društvu za varstvo vajencev v Rokodelskem domu. Kot eden izmed redkih naših ljudi si je postavil trajen spomenik tudi kot ustanovnik Narodne gale rije, ko je poklonil v fond za Narodno galerijo in Aka demijo znanosti in umetnosti 100.000 din. Alojzij Vodnik 53 t PAVEL DEBEVEC Dne 11. maja 1939. je že tretjič posegla nenadna smrt v vrste urednikov naše mlade Kronike slovenskih mest. Umrl je eden izmed ustanoviteljev našega lista Pavel Debevec in sledil v večnost Lojzetu Slanovcu in Evgenu Jarcu. Rojen je bil leta 1895. v Ljubljani, kjer je študiral na realki in Christofovem zavodu. Najprej je službo val v avstr. mornarici na ladji »Tegethoff«, toda srce ga je gnalo h gledališču in publicistiki. L. 1918. je postal pevec in režiser ljubljanske opere, nato je odšel v Prago, da se tam Izpopolni v petju in gledališki stroki. Nekaj časa je sodeloval tudi pri nemškem gle dališču v Pragi, že v Pragi pa je začel delovati kot organizator slovenske publicistike, ko je ustanovil re vijo »Razore«, ki se je pozneje preselila v Ljubljano. Ko se je vrnil v Ljubljano, se je popolnoma posvetil organizaciji knjižnih in publicističnih podjetij in nje nih pogojev, reklamni, inseratni in kolportažni stroki. Tako je on eden izmed ustanoviteljev »Modre ptice«. S precejšnjim uspehom je poskusil z ustanovitvijo humorističnega »Kurenta«, ustanovil je založbe »Eva- lit«, »Grohar«, Planinsko matico in do zadnjega sno val druge podobne načrte. Naš list pa se ga mora s priznanjem spominjali zato, ker je bil s takratnim županom dr. D. Pucem, Evgenom Jarcem in L. Slanovcem njega ustanovitelj, propagator in od Slanovčeve smrti dalje tudi glavna opora strokovnemu uredniku. V veliki meri njegova zasluga je tudi, da je »Kronika« srečno prebrodila občutno krizo, ki je nastopila po Slanovčevi smrti in da se je z založniško pogodbo med mestno občino in Učiteljsko tiskarno ustvaril realen temelj za njen obstoj. Poleg nabiranja inseratov in naročnikov je odslej tudi vse tehnično uredniško delo slonelo na De- bevčevih ramah. S priznanjem se spominjamo njegovih organizacij skih zmožnosti in mu želimo, da bi v miru počival v prezgodnjem grobu. 54