Kaj pomeni »Gospodarska sloga« na Hrvafckem? Dne 31. marca je bil v Zagrebu občni zbor »Gospodarske sloge«, katerega je vodil njen ravnatelj Rudolf Herceg. Občnega zbora se je udeležilo okrog 300 delegatov »Gospodarske sloge« iz vseh krajev, kjer prebivajo Hrvatje. Iz poročil in govorov, podanih na občnem zboru (v kolikor so bili objavljeni), je razvidno, da »Gospodarska sloga« ni samo gospodarska ustanova vodstva hrvatskega naroda, ampak da vodi račune tudi o kulturnem, socialnem in pravnem položaju hrvatskega naroda. S tem združuje v okviru svoje organizacije vse, kar se tiče javnega pa tudi zasebnega življenja hrvatskega kmečkega ljudstva. Ustanova dr. Mačkovega najtesnejšega sodelavca dr. Bičaniča, ki se je začela z nadzorstvom prodaje živine po sejmih pod znanim geslom »Seljaeke (kmečke) zaščite«, se je tako prelevila v najvišjo gospodarsko in Kulturno ustanovo hrvatskega narodnega vodstva. »Gospodarska sloga« je sicer re^istrirana (vpisana na sodišču) kot zadruga, toda poleg izključno zadružnega dela, naka- je v vsaki vasi še odbor treh ali več kmetov, ki so nekaki zaupniki »Gospodarske sloge« in so dolžni vodstvu redno poročati o vseh gospodarskih, kulturnih, socialnih in drugih zadevah, ki se v kraju gode, tako da je vodstvo vedno točno poučeno o vseh vprašanjih, tičočih se kmečkega ljudstva, v vseh krajih, kjer prebivajo Hrvatje, pa bodisi da spadajo pod banovino Hrvatsko ali ne. Tako je »Gospodarska sloga« po besedah dr. Krnjeviča, izrečenih na letošnjem občnem zboru, v resnici osnova (podlaga) celokupnega dela in borbe hrvatskega naroda. V njenem okviru je združeno vse, kar se tiče gospodarstva, kulture, socialnih problemov pa tudi zakonodaje in je tako neka oblast v oblasti. Ali so z delotn »Gospodarske sloge« res vsi zadovoljni? »Gospodarska sloga« hoče po svoji orgaiiizaciji in po svojem vplivn, ki ji ga daje hrvatsko narodno vodstvo, spraviti tako rekoč pod en klobuk vse, kar se tiče javnega življenja hrvatskega naroda. Toda s tem niso zadovoljni vsi, kar nam najbolj priča članek v »Katoličkem listu«, ki izhaja v Šibeniku, kjer člankar graja to, da »Gospodarska sloga« sloni na političnem vodstvu hrvatskega naroda. Pravi, da bi bilo za zadružno gibanje zelo škodljivo, če bi »Gospodarska sloga« dobila predpravice, medtem ko bi druge zadruge in druga zadružna gibanja bila prepuščena samim sebi. To bi bil zločin nad zadružnim gibanjem. Tako neenako tekmovanje bi povzročilo, da bi ostalo zadružništvo moralo prenehati, ali se pa utopiti v »Gospodarski slogi« in s tem bi bilo konec zadružništva na Hrvatskem, kajti zadružništvo, kj je odvisno od podpor iz javnih sredstev, ni zdravo in dovede končno do poloma, ki ga ne morejo preprečiti niti milijonske podpore iz javnih sredstev. Če drugod v duhu totalitarnih sistemov devljejo vse pod en klobuk, se ne sme isto izvajati pri nas, kjer se še vedno ravnamo po demokratičnih krščanskih načelih. zanega po pravilih, izvaja ves gospodarski inkulturni program lirvatske seliačke stranke in ima tako moč in tak vpliv, da vse, kar odredijo in določijo njeni voditelji, prav .toliko velja, kot če to odredi oblast, saj se na Hrvatskem oblastne banovinske odredbe, tičoče se gospodarstva in kulture, vrše skoraj edino le preko »Gospodarske sloge«. Vpogled v delo »Gospodarske sloge« Za svoje obširno delo ima »Gospodarska sloga« v Zagrebu na razpolago ogromne prostore, kjer ima vsaka gospodsrska in kulturna panoga svoj oddelek s svojirn ravnateljem in lastnim osebjem, nad vseini oddelki je pa ravnatelj Rudolf Herceg, ki je naslednik dr. Totha, sedanjega ravnatelja »Prizada«. Po deželi je »Gospodarska sloga« organizirana slično kot se n. pr. pri nas organizira blagovno zadružništvo potom Osrednje kmetijske zadruge v Mariboru, to je, da je v vsakem večjem in obširnejšem kraju ustanovljena krajevna zadruga, ki je članica osrednje »Gospodarske sloge« v Zagrebu. Poleg tega