197, < tzi-'* 1 Orfn, mal n*4e)jah ?«i praznikih, oj 5 a oh 8 dopoldne. er ^: j** Mlu A«ftM#i St. ?*», I. nadstr. — V* Jtp-I n* - rtu tMa- N*wtor«M pisni te ne fjiav m immaest se ne \rwta%o. 'rdp'^r'j in 1 imi it Metau CMm*. I ■■■ilr k««strcij on pcrtJN« v fl^a u Se« ;>v. rrMiOBu AMMup £9. Td** n i_ t m uprave H-17. '{• roEnlita in«!«: Za cd® ....... K 24*— za pol ................... r> H .............. • ......... um Za nedelj«*© » ctto ........^rm u po! leta........ V Trstu, v nedeljo, dM 1«. wiwta 1914. » e ~.Ik rtT*-—--- L .^f . 1 | „ •-L " J Pos««<£iEne £tevil*e .Edinosti* se jt-k-jajr ;>e 6 \imrjc/ Z3s' Številke po 10 c-njuj-.v. OgI«si mi računajo nj inilimcirf v ene k«>*»»e Cen«?: 0*la»i tr«o»x«-v iti obr^iikov.....mri po Iv vin. OsTrrinke, zahvue, p<—lanice, oglasi denarjih zi- v»dov...............mri >> 20 -In. Oglasi v tekst i lista do pei >r«t.........K S- - cMfca njoa^m vrsN.........., ^— MeH oglcsi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vioc^ev. Oglase apr^cma inseratni oddelek .Edinosti'. N«rn£vlna In niUaMciJe se poialjsjo upravi lista. Plaću'e se izkJjutao le upi avl .Edfce izogne vojni, odvrnila ter se je nem- kim namenom, da bi vsled odredb so-. ražnikov prestopili belgijsko mejo, z o-boroženo silo protivila. Hotela ie voino. Ne glede na noto od 8. t. m., v kateri belgijska vlada povdarja, da se bode, kakor to zahteva obča navada v vojnah, vojskovala samo z uniformiranim moštvom, se je / boju pri Liittichu vdeležilo veliko občinstva v civilni obleki boja. Ti niso samo streljali na nemške čete, temveč so tudi brez usmiljenja in na grozovit način robijali ranjence kakor tudi zdravnike, ki -io opravljali svoj samaritanski poklic. Istočasno je poulična druhal v Antwer-nenu ropala nemško posest na barbaričen lačin ter pobijala ženske in otroke. Nern-ija zahteva pred vsem olikanim svetom zadoščenja za kri teh nedolžnih in pa za tako vojskovanje, ki bije s pestjo v obraz saki civilizaciji. Ako postane vojna od sedaj naprej grozovita. zadene krivda Belgijo. Da čuvamo nemške čete pred ljudsko strastjo, bo od sedaj naprej vsaki neuniformirani, ki se : o zunanjih vidnih znakih ne more spoznati kot tak, ki je upravičen vojskovati -.e. sojen izven narodnega prava in če se udeležuje boja, moti stike nemških zadnjih čet. prerezuje brzojavne žice, povzro-:uje razstreljenja ali se kakorsibodi ude-'ežuje vojne, takoj ustreljen po pravu na-gle sodbe. nevtralnost Danske, KOPENHAGEN 15. (Kor.) Danska ia-Ja je sklenila, fia ostane v vojnah med \nglijo in Avstrijo. Francijo in Avstrijo, 1'rnogoro in Avstrijo popolnoma nevtralna "— Obsedno stanje na Bolgarskem. VJF1JA 15. (K r.. Uradni list priobčuje naredbo, s katero je proklamirano »n B»«l-gar>kt-m- obsedno stanje. Nevtralnost nizozemske. PETROORAD 15. (Kor.) Nizozemski poslanik je izročil danes ruskemu ministru za zunanje zadeve pismeno iziavo, v kateri se z ozirom na razna nasprotna poročila konstatira, da nevtralnost Nizozemske ni bila prekršena. Izjava zatrjuje dalje, da je nizozemska vlada sklenila, da ostane nevtralna ves čas sedanjih vojn. Cesarjev rojstni dan. DUNAJ = 5. (Kor) „Kor. \VilhelmH javlja, da je cesar odredil, da se običajne sla vnesti ob priliki njegovega rojstnega dne 18. L m. od strani sedanje gamizije na Dunaiu letos o reje na to, da se op« a vi notranja bužja služba in pa slične prireditve Vojni tiskovni stan. DUNAJ 15- (Kor.) Z vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Pod poveljstvom polkovnika generalnega Štaba, Maksa viteza Hoena stoječi vojni tiskovni stan. se je etabliral na svoietn prvem določenem cicala. Tamkaj adružeai avstrijski. ogrski, nemški in tujezemski vojni poročevalci bodo o vseh zadevali točno informirani. vendar pa bo njihovo delovanje, posebno v začetku vojne, iz vitjih ozi-rov, v marsičem omejeno, kar pa bo pozneje odpadlo. Radi tega bo poročanje / vojnega tiskovnega stana v prihodnje precej pičlo. DUNAJ 15. (Kor.) Z vojnega tiskovnega stana se uradno poroča: Poveljnik vojnega tiskovnega stana je poslal vojaški pisat t.i Njeftovesa Veličanstva sledečo brzeia'vko: »Pod mojim po-veljništvom v voinem tiskovnem stanu v lepi tovarišiii združeni avstrijski, ogrski, nemški in tiijezemski vojni poiočevalci, so me pri pritiodu na prvo določeno mesto /ap»osi'i. da naj izrazim Vašemu V v čaustvu izraze globoke udanosti in tople želje po uspehu našega orožja. Hacckio pri di San Ciuliana. RIM 15. (Kor.) Izredni veleposlanik baron Macchio odide danes v Fitiggi, da poseti zunanjega ministra di San Giuliano. vMessaggero« piše: Baron Macchio je poln najboljših namenov. Izjavil je, da je srečen, da je prišel v Rim. kjer je bil že I. 1888 in kot poslaniški tajnik. Upa. da ostanejo avstrijsko-italijanski odnošaji tudi tekom vojne prisrčni in da se še zbolj-šajo. Z Italijani, ki se nahajajo v avstro-ogr-ski monarhiji, se postopa povsod najboljše in se nimajo radi vojne ničesar bati, še manj pa, da bi kaj trpeli vsled vojne Izmišljena vest. DUNAJ 15. (Kor.) Neki inozemski list je priobčil iz Petrograda izvirajoče poročilo, glasom katerega da so avstrijske čete pri okupaciji nekega obmejnega kraja, nekega SUletnega s«»fl*iika-prisednika. ker ni lotel izročiti svojega denarja, zaprli v njegovo hišo in jo nato zažgali. Star mož da ie na ta način živ zgorel. Takih zoprnih : *'i se sploh ne izplača dementirati, ker x es svet ve. na kateri strani je v tej vojni kultura in kje barbarstvo. Ce pa se o •akih nesramnih vesteh vendarle še poroča. se zgodi to le v svrho, da se dokaže, kakih propagatoričnih sredstev se poslužujejo naši nasprotniki. Ker se ravna naša armada v vojni strogo po mednarodnih zakonih in običajih, se o sličnih o-brekovanjih sploh ne bo več poročalo. Vojaški otaie avstro-ogrskega poslaništva v Petrogradu se vrnil na Dr.naj. DUNAJ 15. (Kor. Vojaški ataše avstro-ogrs ega poslaništva v Petrogradu, stotn k v generalnem štabu, Fran princ Hohenlohe j • dospel semkaj. Povratek grofa Szecsena. DUNAJ, 15. (Kor.) Avstrijski veleposlanik v Parizu, grof Szecsen, je z damami in gospodi poslaništva prispel danes semkaj. Poslanik Bunseu odpotoval v Bern. BERN 14. (Kor.) Angleški veleposlanik sir Maurice de Bunsen ie odpotoval zvečer v Bem. Jakobovskv avstrijski državni policiji že dej časa sumljiv. DUNAJ 15. (Kor.J Včeraj areti ani deser-vant ruske poslaniške cerkve Mi:io Jakobovv-sky se je že delj časa zdel avstritski državni policiji ze o sumljiv. Njegovo ime se je Ž3 v več razpravah glede ogleduštva proti ruskim podanikom imenovalo. Zahvaliti se ima snmo svojemu, po ljudskem pravu zaščitenemu stanu, da ga do sedaj še niso zasledovali sodnijsko Promet za odpravo blaga po državntii železnica!!. DUNAJ 15. Na avstrijskih državnih železnicah se uiomei ra civilno biago, v kolikor bodejo sedanje težke razmere to dopuščale, kmalu l«>pet oapre. Promet za preskrbijo vanje ^e je tako razširil, da se vsi predmeti, ki spadajo v preskr bije vanje, odpošiliaio b/ez vsakih nadaijnih formalnosti. K tema se je pritegnilo tudi več krr.jev, ki so bili do sedaj izločeni. Tudi se je promet za bizovozno blago na posameznih progah zopet otvori?. Vojno nnvduJenje v Lvovu. LVCV 15. t Kor.) Navdušenje za vujno raste od dne do dne. Vsaki večer ponavljajo patrijntične manifestacije. Množica koraka po m^stu t^r kliče cesarju in armadi. Pred kornim poveljn Sivom prirejajo navdušene ovacije. Vojaškim četam, ki prihajajo ir udKaiajo. razdeljujejo šopice ter jim žele blagoslova in sreče. Radodar-n sri v, v^jne svrhe ni meie. Sira.« 11. „tLffNOST" št. 197. V TRSTU, dne 16. avgusta 1914. Zo jetos!tinik£ - preštevajte. DUNAJ 15. (K t ) Oni, ki imajo pravico do jednoletnegi prostovoljstva in ki v smislu § 21, odstavek 1., 3. in 4. brambnega zakona !ahko dokažejo svojo znanstveno u-sposobljcnost pOtom dopolnilne skušnje, lahko to skušnjo, ne glede na dolGčila § 85, točka 7 brambnega predpisa I. del, položijo tudi meseca avgusta 1914. 1. V tem pogledu po trebno odrede dotična vojaška poveljništva FGt-iifltičae maslfestaclle v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 14. (Kor.) Vseučiliška in uradniška društva so priredila danes zvečer bakljado, ki se je impozantno spo-nesJa. Pohoda se je vdeležilo kakih 15.000 oseb. Ta se je pomikal najprej po ulicah do rumunskega konzulata, kjer se je s primernimi klici nazdravljalo rumunskemu narodu. Ker ni bilo rumunskega konzula doma, ni priSio do drugih manifestacij. če narodnosti. Prišlo je do navdušenih ma- | (fffflj lQhl[Q nffrfp dO USČIfll Mtk? nifestacijskih pojavov na zavezniški dr- mmmm p&ihu uv WU1 zavi in do vzhičenega pobratimstva. Govori gener. kojiznla dr. EiswaJdta, poveljnika nemške skačrske posadke, majorja Schneiderja in sekcijskega šefa Frangeša so bili viharno aklacriraoi. Sekcijski še! Frangeš. je kot Hrvat napil nemški kulturi, po kateri je vzrastla slovanska kultura, katero sedaj Slovani pomagajo braniti proti barbarizmu. Spominjal je na izrek pesnika, ki pravi: »Nemštvo bode o-zdravilo svet«. BoRioii&bno požrtvovalnost bikovlnskno prebivalstva. ĆRNOVICE, 10. (Kor.) Kako veliko navdušenje za domovino preveva buko-vinsko prebivalstvo, priča poleg mnogo drugega prav posebno dar gimnazijskega Boliarski totflikf žele vstopiti v itio mrate. SOFIJA, 12. (Kor.) Veliko bolgarskih častnikov je izjavilo, da žele vstopiti v av-stro-ogrsko armado. Mnogi so že prosili pri avstro-ogrskem poslaništvu v Sofiji za sprejem. .... , . , „..ravnatelja Agenorja Astymovicza, ki je Množica se je podala od tu pred neruski >__ , T-»,, - , - - . . ... , . konzulat, kjer"ieVnenavzočnosti konzu- daroval Rdečemu krizu cesarjev briljantni la nagovoril ljudstvo neki višji konzular- Prstan, ki ga je dobil ob svoji promociji ni uradnik, ki je v svojem govoru povdar-|sub auspiciis imperatoris. jal, da je nade, da hrabrost nemške in av-J - stro-ogrske armade slednjič izvojujej zmago. Svoj nagovor je govornik zaklju-j čil, proseč blagoslova orožju združenih! armad. Množica je prepevala patrijotične pesmi in »VVacht am Rhein«, povesila zastave, med temi tudi nemško ter klicala »Hochc na vladarja zaveznika in armado. Množica je med tem narastla na 25.001) EriS*Norm« DO loileikeio. nagovoril iz balkona. V svojem govoru! LONDON 14. (Kor.) „London Gazette" je naglasa!, da v tej deželi vsaki, ne gle- z dne 7. t. m. priobčuje kraljevo proklama-de na stranke, spolnuje svojo patrijotično | Cij0 0 moratoriju na Angleškem. V morato- dolžnost. vse precj 2. avgustom do vštevš Nato je odkorakala množica pred turški generalni konzulat. Turški generalni konzul je govoril del j časa v turškem jeziku; njegov govor je tolmačil neki konzularni uradnik. Rekel je med drugim: Prišel je zopet čas, ko sta se bratska naroda. ogrski in turški, zjedinila v jeden tabor. Ogrski narod se bojuje sedai za vzvišene velike ideje, za čast in slavo ogrskih zastav. Ogrski bog naj spremlja ogrske čete na njih potih. Naj živi plemeniti y ' ' Po računu francoskega generalnega štaba lahko Nemčija po svojih 11 železniških progah odpošlje dnevno 340 vlakov. Za transport ene divizije je treba 45 vlakov, za transport ene kavalerijske divizije pa 35 vlakov. Do odločilnih bitk bo prišlo najbrže šele, ko bo zbranih milijon vojakov, za kar je treba 2685 vlakov. Ta transport bi trajal sedem in pol dni. Večji transporti vojaških sil se lahko prič-no šele tretji dan po mobilizaciji. Ako računamo še za razne zakasnitve, razvrstitev Čet, priprave za bitke itd., dva dni, je verjetno, da bi došlo do večjih operacij in bitk šele trinajsti dan po razglasitvi mobilizacije. to je okoli 13. avgusta. L. 1870. je nemška mobilizacija trajala od 16. do 23. julija, koncentracija Čet je bila izvršena 1. avgusta in 4. ter 6. avgusta je došlo do bitke pri Wissenburgu, Froschwillerju in Worthu. Od začetka mobilizacije do prve velike bitke je prešlo 20 dni. Ker pa je od takrat komunikacija mnogo boljša in olajšana z novimi železniškimi progami, bo v sedanji vojni morda nekoliko prej prišlo do večjih bitk kot leta 1870. Takrat je Nemčija pričela večje operacije z armado, močno 520.000 mož. 4. septembra zapadle menice, ki so bile sklenjene za en mesec, na vsak način pa do 4. septembra. Moratorij se nanaša na zneske, v kolikor presegajo ti pet funtov šterlingov. Izvzete so plače, občinski davki obresti in dividende. Iadar Fran Josip I. Potem je odkorakala množica pred bolgarski konzulat, kjer jo je nagovoril neki konzularni uradnik. Povdarjal je neoma-jeno prijateljstvo med Bolgarsko in Avstro - Ogrsko ter rekel: Bolgarska stori tudi takrat svojo dolžnost nasproti Avstro-O^rski. Zahvalil se je za predlog, da se pošlje carju Ferdinandu udanostna izjava. Med viharnimi sHoch«-kIici na carja Ferdinanda se je prečitalo besedilo brzojavke. ki se je nemudoma odposlala. Manifestanti so priredili potem obhod po mestu ter klicali: proč s Srbijo, Rusijo. Francijo in Anglijo! 2ivel cesar in kralj Fran Josip! Živel cesar Viljem! 2ivel ministrski predsednik Tisza! Živeli združeni armadi! Velika vojvodinja vdova streliška sporoča armadi svoje pozdrave. NEU - STRELITZ 14. (Kor.) Velika vojvodinja vdova, kakor znano, najstarejši član angleške kraljeve hiše, je tukajšni garniziji. ko je ta imela svojo službo božjo, potom garnizijskega svečenika sporočila svoje pozdrave. Kakor poroča »Neu - Strelitzer Landes-zeitung«, je naglašal svečenik, da tudi spoštljiva nadvojvodinja vdova goji željo, da se njeno zvesto čustvovanje, kot deželne matere, tu pojavi. Ona prosi iz vsega srca boga, da bi njegov blagoslov spremljal vse hrabre sinove domovine v boj, iz katerega naj bi se čili in zdravi povrnili. Poslovilni većer iz Skadra prišle nemške posadke v Sarajeva. SARAJEVO, 15. (Kor.) Nemški generalni konzul dr. Eisvvaldt je priredil včeraj na vrtu društvene hiše na čast nemški, iz Skadra došli posadki, poslovilni večer. Te slavnosti so se udeležile vse tu bivajo- PODLISTEK Rdeti mlin. Roman. • Spisal Xavier de Honttpin. »Ve tako dobro kakor jaz, ker je ona sama te dijamante zastavila in naročila njihov posnetek.« »Moja žena da je zastavila svoj nakit!« je jecljal Tancred, ki mu je bilo, kakor da se je gora sesula nanj ter ga zakopava pod se. »Zdi se, da je bila gospa markiza v veliki zadregi . . .«, je nadaljeval 2id. »Storil sem, kar sem mogel, da jej ustrežem. Ker mi je gospod vikomte de Cavaroc zagotovil s častno besedo, da so dotične dragocenosti privatna last markize, sem posodil dvestotisoč liver in se nadejam, da ta svota ni v nevarnosti .... Reven družinski oče sem.« »Vikomte de Cavaroc!« je ponovil Tancred s čudnim glasom in kakor v sanjah. »Vrl gospod,« je jx)vdarjal Samuel, »ki mora spadati med prijatelje gospoda marki ja.« 'Brez dvoma sanjam,« Je rekel gospod d'lierouville. »Sanjam in se prebudim takoj.« Potem je pridodal močnim glasom, aH ne da bi si bil v svesti svojih besed: »Na srečo je vse to nemožno!« »Tu je pogodba,« je rekel Samuel Lo-ue; vzemši klekovino popisano polo iz Nemško zlato v nevarnosti. LONDON 14. (Kor.) Sem je došla vest o nemškem parniku »Kronprincessin Ce-ciiie«, ki je odplul iz Newyorka s tovorom zlata za Nemčijo v vrednosti 50 milijonov. Sredi Oceana je dobil nalog, da se mora radi vojnega stanja vrniti v Ameriko. Parnik se je takoj obrnil in plul s polnim parom proti luki Baru. Ves parnik so hitro prebarvali, da ga ne bi sovražnik spoznal. Ameriški bankirji, ki so bili na parniku, so hoteli parnik kupiti, da ga tako rešijo in da bi potem lahko plul pod ameriško zastavo. Kapitan pa tega ni hote!. Parnik je srečno ušel. Zračno brodovje evropskih držav. Tehnika zrakoplovstva in letanja se je razvila v razmeroma kratki dobi do neobičajno visoke mere. Ni še doseglo viška, a važno je že zdaj v vojni in vse evropske države doprinašajo velikanske žrtve za pomnožitev svojega zračnega brodovja. Italija je prva uporabljala v vojni aeroplane in vodljive zrakoplove ob vojni v Tripolisu. Tudi Francija se jih je posluževala v Maroku. V sedanji vojni razpolagajo vse države z zračnimi brodovji, zato bitke v zraku niso več nemogoče. Kako se le leto 1870 pričela nemSko-francoska volna. Zelo poučen in zanimiv za sedanji čas je spomin na začetek francosko-nemške vojne leta 1870. 17. julija. Francija napove vojsko Pruski. 2. avgusta. Divizija Frossard je v navzočnosti francoskega cesarja in prinčev odkorakala proti Saarbriicknu in ga zasedla. Mala pruska posadka — 750 mož — se umakne v največjem redu. 6. avgusta. Armada Mac Mahona je bila potolčena v bitki pri Worthu in je bežala v največjem neredu. — Nemci osvoje Spicherenberg in vržejo divizijo Frossarda. Cela francoska armada se koncentrira v okolici Metza; nemška vojska ji korak za korakom sledi. Ravno ta čas se širi v Parizu novica, da je ujetih 25.000 Prusov, med njimi sam prestolonaslednik. 11. avgusta. Nemci odreže jo Strass-burg. 14. avgusta. Nemška armada je dospela do Metza. Bazaine poizkuša prodreti, a ga nemške čete v bitki pri Cour-cellesu zadrže pri Metzu. 16. avgusta. Druga bitka pred Metzom pri Mars-la-Tour di Vionville. 18. avgusta. Tretja velika krvava bitka pred Metzom pri Oraveolttu. Bazaine je definitivno vrjen nazaj in je zaprt od vseh strani. 19. avgusta. Tretja nemška armada s prestolonaslednikom na čelu nadaljuje marš proti Parizu. 3 0. avgusta. Mac Mahon je potoi-čen pri Beaumontu. 3 1. avgusta in 1. septembra Bitke pri Sedanu. 2, septembra. Sedan, cela armada Mac Mahona, se uda. Cesar Napoleon vojni ujetnik. Belim. železnega kovčeka, jo je pomolil markiju pod oči, toda v primerni daljavi. Tancred je vrgel oko na papir in se stresel na vsem telesu, ko je izpoanal pisavo Pav lin in o. Bilo mu jc, kakor da mu železna roka razbija srce in mrmral je beseda: »Res je torej! O, jaz nesrečnež! . . . .« »Gospod,* je nadaljeval po nekolikih sekundah. »Povrnjeno vam bo, toda ne po gospej markizi, ampak po meni . . . Cez nekoliko dni vas poprosim, da pridete v moj hotel, da vam izročim posojeno svoto, a vi mi vrnete dijamante.« »Požurim se, da ustrežem gospodu mar kiju«, je odgovoril Žid, poklonivši se do tal. Tancred in Bohmer sta zapustila Samuela Loweja in Rue des Francs-Bourgeois. Medpotoma nista plemenitaš in juvelir izpregovorila med seboj niti ene besede, ali v trenotku, ko se je voz ustavil pred vratini poslednjega, Je rekel Tancred: »2e stoletje uživa vaša rodbina zaupanje moje rodbine, gospod Bohmer . . . . zanašati se morem torej na Vašo popolno diskrecijo----ni res?« »Da, gotovo, gospod marki,« je odgovoril juvelir z glasom največje iskrenosti. Tajnost, poverjena izpovedniku v izpovednici, ni tako dobro zavarovana, kakor je vaša, prisegam vam to!« »Verujem vam, gospod Bohmer. Zaupam vam in vam izrekam svojo najiskre-nejo zahvalo .... K hotelu!« je rekel Tancred potem lakaju ,ki je pristopil k vratom voza. da sprejme njegove zapovedi. Kraljevina Belgija je nekoliko manja od Hrvatske in Slavonije. Obseza 29.456 kvadratnih kilometrov, a šteje približno 7 in pol miljonov prebivalcev in je najgosteje obljudena evropska država: 237 duš na kvadratni kilometer. Severozapadni del dežele pripada še nizki ravnini, dočim je jugovzhodni izpolnjen po Ardanamih. In Če tudi je njihovo področje siaborodno, se pa na njihovem severnem okrajku nahajajo bogati ogijeniki in Železniki, ki so iz te male dežele napravili eno prvih industrijskih dežel na svetu in zbrali izredno gosto prebivalstvo. Prebivalstvo v severnem delu je flam-sko, to je: germansko; v južnem delu pa KS g: HALI OGLASI:: I II I Im računajo po 4 stot. besedo-L-H-J I Maštao tipkane besede se raču-■ 11 « I Dajo enkrat Teč. — Najmanjša L II I I: pristojbina znaša 40 stotink. : □O □O □□ Ni možno opisati duševnega stanja, v \aterem se je nahajal marki, ko je bil sam v svojih sobanah. Kmalu je grozil vihar jeze in ljubosumnosti v duši nesrečnega moža ob misli na vikomta de Cavaroc, ki ga ni poznal, ker ga je v salonih gospe Langeoc videl komaj le mimogrede, in ki ga je videl sedaj na nepojasnjen in najintimneji način zapletenega v Pavlinino eksistenco. Kmalu se mu je posrečilo, prepričati se, da je le slučaj kriv, da videz vara, da markiza nima nič skupnega s Cavarocom, da to posolilo dvestotisoč liver skriva nedolžno, povsem častno tajno, in da končno treba le enostavne izjave mlade gospe, da se razpršijo vsi sumi in da pade s vitla luč v to grozečo tnrino, ki ga je obdajala. V tem trenotku se je čutil gospod d'He-roaville ufrčcucga po osreMoČem dihu nade in t—rnj- Ali skoro v istem trenotku je videl pred seboj temni, usode-polni videz, ljubosumnost je prevladala, Pavlina se no je videla najstrahopetneji in najslabši stvor; toliko časa oboževane-mu aofetia le iitifil krila in je zadri svo-ie krvave nolrte v njega hropeče prsi. Po dveh urah nesrečnega duševnega boja, katerega make bi zadostovale, da pobelijo lase na dvajsetletnem čelu, je umel Taacred, da nora zbJazneti, Če bi M še nadalje prepaščen sam sebi. Mehanično je vzel svoj klobuk, svoj meč in je ostavil hotel, ne da bi vedel,, kam naj obrne svoje korake. I Dalje. Ifflftff štajerska po 7, 8, 9 vinarjev komad. Pi-JUjlU šćanci po K 1*80. Kokoši po 2 K kilrgr. Oarducci 39. Ronco 6, Kandler S. 2545 Nftllff HlUlAff dalmatinskega vina. Trst ulica nUVIK 4URIJII Squero nuo o štv. 17. Prodaja se pravi domaČi O polo in belo vino na drobno in debelo. Za gostiln čaije cene po dogovoru. Za obilen obisk se priporoča Klement Rabar. 9< 9 Vflrifl Hffi+fin babica, se priporoča. Trst, ul. nuriu imunu Torre Bianca 17, I n. 915 Kdor potrebuje silite pino otrok, povečanje, reprodukcije, listke pod orožje poklicanih, bodo plačali, brez "razlike polovično ceno normalne tarife v mesecu avgustu in septembru. Perfektna Izvršba. - FOTOGRAF 1ĆNI ZAVOD G. Cividini, Trst, ulica San Nico(6 34, polunadstropje. 914 ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor: grlo in nos) ordianje na svojem stanovanja v Trsta, Cono Stev. 12, Telef. 177 IV od U1/. do 17, in od 41/, do 5V, pop. --- * »aMBM ■ ■ IMHUBII ■ IMHBII ■■M3G| I Toinc ura prodaja j Emilio MUlIerj najuglednejša in najsta- I rejSa prodajataica ur v ■ Trstu, ulica S. Antonio - (vogal uHce S. Nicol6) ■ verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur ■ vsake vrste i. t. d. Ustanovljena I. Trgovina. z moškim in ženskim perilom išče zastopnike proti visoki proviziji Isti bi obiskovali trgovce, obrtnike krčmup , uradnike itd Iznijeoim gre prednost Ne izurjeni, ki imajo dobro poznanje, se vp*-lj*-j r>. Ponudbe pod, To varna sukna" 4260 na Haasen.stein Vogle- Praga H, Češko. In razno moderno blago za možke in ženske obleke nzptfja pil ujiBjfb mah JvftshnraBska razpošiljalna R. Stermecki v Celju 302 štajersko Pilate po glavni ilnstr. cenik tez več t»«oč stvari, ka tari se mknta polije saatonj. Pri saio&lih iz Srbija, Bolgarije, Nem Oje in Aserlke je treba denar u* pre: >ti \ w MIHOM r L^^zaz Int. [ap r&iacoRfl k ztatn h srHnfi pil- g resfcw. Zrtžme ene. ■ ^^■BIZJAKČ .v^ Sidro -Thymol - mazilo m lafcfce »atkaJba (hm), taaaMljaaa «■ opeklin*. Dom It —SO. Sidro-Liniment. S a Hadoaestilo m >Mf Pita fipeHr. att ya 9r. MbHiri ipsMi «jrl tutm 1 davna potnttka aaancija Vlncenzo Leban □□□DDODO d: a □ □ □ □ a □ □ n BliU CKX3CM3DC«a CafK Ifaovg (NOVA KAVARNA) Trst, Piizzfl BonferHeMMtefie Prva udobnost. Bogata izbeca časnikov. Prvovrstne pijače. Hladila vrat. Biljardi Seifert, TBLKFON16-84. Poleg kavarni se nabaia tndi izvrsten BUFFCT, kjer se prodaj »j o inrrJa jedila vino in Prehei^evo pivo, Sprejema 6e naročila na dom. Priporoča se mlajii Franjo Aferam, lastnik IIHBHBII mil IIHMII Emilia Ceregafo Trst Campo S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo frsouino pisarniških m šolskih potrebščin Prodaja razglednic In igrač vseh vrst. Pridfjejo se tudi molftvraikl v slov. jezft«. HCRNAItaiLD TROCCfl Trst, ul. Barriera vecchia 8 ima veliko zologo mrtvaška Drcđniefcv Vfnri 12 PorceUne in biserov, vezanih z * tllv,J medeno 2lco, Iz umetnih cvetic s trakovi In napisi. Slike na porcelanastih plo-Sčah za grobne spomenike. Najntfje konkurenčne ceno. _______InMOl Mriku Odprema potnikov na vse strani sveta s Sdezmco in z najhitrejšimi paniki črez za 5 do 6 dni i. s. Francoska črta iz Havre, Cnard-Lkrie iz Trsta, Holland Ancrfta Une iz Ritterdama, Sevcro-Nemški Llovd iz Bremena. nirodilnlai Ant. Urslch Trst, Barriara vacchla 14 Zaloga barv v prahu, čopičev, firnežev, krtač, diiav, lanenega olja, ribjega olja, mHiM« hi praikov proti mrčesom. — PoMfam po povzetju. — Cene zmerne. r e Zobni ambulatorl] r' Via G. RoMini 2, vogal ul. Posle Modema zobna delavnica. - Umetni g zobje po K 4*—. - Zobje na vijak, I S zlate krone, mostna dela. - Plombi-■ I ranje z materijalom prve vrste po II kron 2. - Izdiranje zobov brez bole-t I čin po K 2. Jamstvo za vsako delo. • I Urnik: 9—1 \n 3—12. — Ob ne-? del j ah In praznikih od 9 do 12. VmmbmmMIi Prodajalna kemičnih predmetov in šip Trst ulica BosdMtto št. 2 (nasproti kavarne Ollmpo) Lastnica: Eralrta udova Hote. 1MIHI ifidiiu jutmiiu mmi TRST, trg Carlo Goldoni r iu« „Kavarna Goldoni" I H la za ob1 BMI trpio priporoča slovenskoma občinstvu omien obisk. Fran Marinšck. I* SZ-51 Ul 'ti mm iiffl :eiJ«W * lsJl-|UO|!d -O S „UIHPUMOI" Ul I DJiJjius 'AOUUUUI i|iusnjq 9 DIUMO) R]pm DMd Pm M edino pisarna = n voMfte stvari = (koncesgonirmam od c. k. nam*stnittva). TRST, lici Mfl CKtraf 5, U. B. Daje nasvete In latocaucije o vsem, kar sc ttče vmmtmJa in voiaflce Omžbt. Metu^e la ^rfpoiitja vsako vnAo pro-fcoj vojtft«ga značaja — ofroičcnie od vaj, enoktoo prostovoljstvo, ieattve, dosedanje rakoolHh ugednesU sterfe presenine slnibe, vapr^etja v v< lote itd. — Pooblaščena je stranke pred iMastaijaaaL vanja bttro in točno. - Urada« are; Ob delavnikih od 9. predp. d« 7 pop. mikih do Ob nedeljah in praznikih do 12. opold V trstu, dne 16. a\gu»ta 1914. »EDINOST« štev. 197. Stran IIL va Ionsko, to je: francosko. Francnščma je državni jezik. Nasprotstvo med Planici in Valonci je jako ostro in je dalo že v raznih prufkali povoda za razburjenje. Obal Belgije je težko pristopna; samo Schelda veže deželo z morjem. Železniška mreža, tako gosta kakor nikjer drugje, se !e razpela posebno preko ravnin delov dežele. Ker je na ravnem prehodu med Francijo in Nemčijo, je Belgija med najznatnef-£mi evropskimi bojišči. Antwerpen (Anuers), 200.000 prebivalcev, na Scheldi, v stari vojvodini Brabant-ski, temina znatna iuka tudi t*, moralie ladje. Glavno mesto Bruselj (Bruxetes\ in« 600.000 prebivalcev, prekrasno in sijaino mestu, z moćno industrijo (bruseljske čipke). Vzhodno od Bruselja stoji vseučilišč-no mesto Loewen; zapadno, v pokrajini Flandriji, se nahajati obe srednjeveški mesti Gent in Brugge. Tu je tudi Ostende. glasovito morsko kopališče. V Itamantu se nahajajo veliki ogljemki. Tu ie železniška mreža najgosteja in mesto se niza na mesto. Znamenita so mesta Toumai, Mous, Naumi, na ustju Sambree in Meusee Lie-ge 'Luiiicb). Med Belgijo in prusko rensko pokrajino je vojvodina Luksemburška z glavnim mestom istega imena. Nemčija je v sedanji vojni zeseia tudi to pok rajajo. DomaČe vesti. Zanimiva sestava številk. Njegovo Veličanstvo, naš sivolasi vladar Frari Josid I., je zasedel prestol 1. IS48. lmajoč pred očmi to leto in pa sedanje 1914, prihajamo do sledečega zanimivega odkritja: v letnici lb4* je vsebovano v številkah« kaj se bo godilo v tem ietu. Evo vam enostavnega računa: 184S 18 48 1914 Letnici 1848. ko je naš cesar zasedel prestol, prištejemo iste njene številke. ir; 48, in dobimo 1914. a to ie leto seda nje vojne. Se ena kombinacija: V tein tetu dovršuje naš cesar 66. leto svojega vladanja. Njegovo Veličanstvo je zasedlo prestol leta 48. in v 18. letu svojega življenja. Ako seštejemo ti dve številki, dobimo isto Številko 66. Torei, kakor da ie bilo že v letu 1848 skrito, kar se bo godilo leta 1914. Občinska posredovalnica za delo. Mestni odbor je v svoji seji dne 14. t. m. sklenil, da se v svrho najbolje ureditve povpraševanja po delu in ponudbe dela s posebnim ozirom na težavne razmere sedanje dobe, ustanovi občinsko posredovalnico za delo pod direktnim nadzorstvom in vodstvom občinskega statistično - ana-grafičnega urada. Ta občinska posredovalnica bo skrbela za posredovanje za delo vseh vrst in tudi poljskih del v soglasju z najnovejšimi odredbami državne oblasti. Ta posredovalni urad £e otvori že % ponedeljek, one 17. *. m. v prostorih »Unione econornica nazionale« v ulic* Sv. Frančiška Asiškega št. 4, ki je svoje prostore blagohotno stavila občini na razpolago. Uradne ure so za sedaj od 6 zjutraj do poldne in od 4 popoldne do 7 zvečrr. Rotschildov nečak in njegov šofer ustreljena. ker se nista ustavila z avto-m:.4iAoni. Na Reki izhajajoči list »La Vo-cc del PopoU>« priobčuje sledečo brzojavko iz Oyotigyosa: Evgen Goldschmidi, nečak milijonarja Rotschilda. je bil od neke straže vsled nesporazuma ustreljen. Goldschmidt. ki je član avstrijske gosposke zbornice in rezervni častnik, se je s svojim avtomobilom peljal k svojemu polku v Galicijo. Ko je šel z avtomobilom mimo Gyongyosa na Ogrskem, mu je vojaška straža velela ustaviti Goldschmidt, ki ni poznal madžarskega jezika, pa ni razumel povelja in je z avtomobilom dirjal naprej. Kv -e ni ustavil niti na drugo povelje, je straži stoječi vojak ustrelil nanj in ga *adel v prsi, vlsed česar je bil Goldschmidt takoj mrtev. Drugi strel je pa zadel šoferja, ki je tudi takoj izdihnil. Akcija za reševanje privatnih stvari vpoklicaneev. Minister za notranje stvari le izdal nastopno naredbo na vse deželne načelnike: Glasom obvestila, došlega semkaj od c. in kr. armadnega višjega poveljstva, se kaže potreba uvedenja ackije, da si postavi kc*t nalogo, da zaključi vse tiste privatnopravne, gospodarske in druge stvari vpoklicanih častnikov in voiakov, ki jih ti vsled vpoklicanja niso mogli več rešiti. Ustvaritev take institucije bi imela naj-blagodejni učinek, ker bi zavest, da se nj*i ostavljene in nerešene stvari razumno in povsem brezplačno rešijo, pomirjevalno vplivala na duhove vpoklicancev. Naprošcni ste torej, da takoj odredite ustanovitev »Gospodarskega pomožnega odbora za pri vame stvari vpoklicanccv«. Ta odbor, ki naj bi se imenoval na kratko »Gospodarska deželna pomožna pisarna*, naj bi obstoial iz kakih sedem do dvanajst, deloma juriscično, deloma gospodarsko izobraženih, povsem zanesljivih oseb. Obenem je ustanoviti odgovarjajoče, iz pet do sedem oseb sestavljene lokalne odbore v posamičnih občinah pod imeiH*m »Gospodarska pomožna pi^aji-a obline ........z* privatne srvar: vpokUum- cev«, v ka/ere te pr^gr^ti kot Člane črni vojski i > »r:. s k rajnimi razmerami 11—uli ii i , artei'wentne m zanpne <«cbe. kakoi v to v^osi-fclje^e ouiiovnfltc. c»d-vetmk*. rjntaiV, ač^'ic, večje p<>M»stnike, trgovce i. l d. Okrajni <*»varj* na i L i. četudi to ne bi bilo fia i»piošn'« r-otrebno, ustanoviti po-1občinskih. ^r^prcVe okriHc i^o i možne pisarne za privatne stvari vpokli-cancev, vedno pa nadzirajoč, poučujoč in podpirajoč, da bo organizacija občine neoporečno funkcionirala v interesu vpokli-cancev. C. in kr. armadno višje povelje se naproša ob enem. naj sporoči onim pod orožjem, da se »gospodarske pomožne pisarne« ustanove pri političnih oblastih in v občinah. Častniki, vojaki in drugi, armad-nem u višjemu poveljstvu podrejeni vpoklican ci se pouče v smislu, da svoje tozadevne želje, ah sami ali s pomočjo kakega tovariša pismeno, toda kolikor možno na kratko in na precizen način, in — v kolikor gre za dviganje denarja pri sodnijah, pri kaki depozitni blagajni — s primernim izrecnim pooblaščenjem »gospodarske deželne pomožne pisarne« za dvignjenje do-tičnega denarja, sporoče neposredno predpostavljenemu poveljstvu. Ta dobi nalog, naj te spise opremi s svojim uradnim pečatom, potrdi pristnost podpisa in jih potem skupno pod naslovom »Gospodarska deželna pomožna pisarna c. kr. namestni-štva (deželnega predsedništva)« odpošlje na deželno politično oblast tistega upravnega območja, v katerem ima dotični vpo-kltcanec svoje stalno bivališče (ne domovinsko pristojnost). »Gospodarska deželna pomožna pisarna« naj bi došli materijal pregledala in uredila ter naj bi ga, ali sama dovela do rešitve, ali pa bi jih — posebno v tistih slučajih, ki so bolj lokalnega značaja hi jim ne treba pravnega izvedenca — odposlala gospodarski pomožni pisarni bivališča, podavši eventuelno čim krajše iti precizneje nasvete. Opaža se, da bi bilo priporočljivo, da si toliko deželne pomožne pisarne, kolikor one, ki se '»snujejo v občinah, zagotove pomoč večih dobrovoljno priglasivših se oseb iz različnih poklicev, ki bi v smeri stavljenih prošenj vpoklicancev v resnici izvrševale dela, naložena jim po pisarni (odbor u • in pod kontrolo poslednje. Ministrstvo pričakuje od deželnih načelnikov skorajšnjih poročil in pripominja, Ja se snalogne institucije snujejo tudi na Ogrskem. Ministrstvo za pravosodje se izjavlja pripravljeno, da bo nameravano ustanovo z vsemi močmi podpiralo s primernimi odredbami. Glas iz italijanskega občinstva. Prejeli smo nastopno italijanski pisano pismo: Star meščan, ki vedno priporoča spora-zumljenje med italijanskim in slovenskim elementom, se obrača do tega čislanega uredništva, naj z avtoriteto, ki jo ima med slovenskim prebivalstvom, vpliva na to, da bodo na predvečer rojstnega dne našega ljubljenega vladarja toliko po okolici, kolikor v mestu hiše razsvetljene, da pokažemo domačim in vnanjim nasprotnikom, da ljudstvo slovensko hoče napredoavti v svojem maternem jeziku, a obenem ostati zvesto hiši Habsburgov. Krvav pretep. 26Ietni kočijaž Fran Pre-mrou, stanujoč na Vrdelci, se je predsnoč-njim o polnoči spri in skregal z nekim tramvajskim uslužbencem, kateri je — ne bodi len — pograbil za sekiro in ga ž njo treščil po fclavi, provzročivši mu precejšnjo rano. Premrou je šel zdravit glavo na zdravniško postajo, kjer so mu rano izoraJi m obvezali glavo ter mu potem svetovali, naj gre v bolnišnico, a Premrou ni hotel ubogati ter je šel raje domov. H katastrofi »Barona Gautscka«. Snoči ob devetih je prišlo v Trst nekoliko onih, ki so bili o priliki katastrofe Lloydovega parnika »Baron Gautsch«-a rešeni, ostali so se pripeljali v Trst danes zjutraj ob 5. uri z vlakom državne železnice. Ponesrečil na ulici. 79-letni Matej Faj-diga, stanujoči v ulici Chtozza št. 36, je včeraj popoldne na Goldonijevem trgu tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. Ponesti so ga morali v mestno bolnišnico. Renjikolske nesramnosti. 23-letni natakar Adolf Rachelia, doma iz Fontanavive pri Padovi v Italiji, je imel ljubavno razmerje z neko nesrečnico, bivajočo v tolerančni hiši > ulici del Solitario Št. 6, imenom Rozina Burro, doma iz Verone, ter je to svoje raz merje s to žensko izkoriščal zahtevaje vedno denara od nje. Predsnočnjim je Rachelia šel k Rozini in zopet, kakor vedno, zahteval denarja. Vsa prestrašena mu je nesrečnica dala 7 K. Ker se mu je pa to zdelo pre malo, jo je renjikolski kavalir prijel za vrat ter jo prav neusmiljeno naklestil s pestmi, da je slednjič nesrečnica padla v nezavest Tedaj je pa Rochella odprl njeno omaro in ukradel iz nje 150 K denarja ter nato pobegli1!. Rozina ie pa pirijavila stvar policiji, ki je nesramnega renjtkela aretirata. Za Rdeči krit Uprava „Edinosti" je prejela dal e: Ante Pogorelec K 100, Čelan K 20, Vida Gregorič K 30, Štefan Vukomanovič K 6, Jakob Klemene K 20, Vek. Kodrič K 10, Ob'lnijsko društvo K 25. Skupaj v tem izkazu K 206. Prej izkazanih . . K 3600.60 evangeljska, helvetskega veroizpovedanja K 2000, W. L Brsek K 5, Vital Besso & C.o K 5, Alojz Battfstutta K lf Julij Brettauer K 50, Aleksander Wiedmann K 100, Ing. Krist Bauer K 20, Dominik Armic K 3. Zi nflfee mutanti. Seznam na deželno vojno-pomožno pisarno c. kr. namestništva do&hh darov za podporo rodbinam vpoklicanih: Rudolf Brunner v Trstu K 10.000, Leon Klagmann v Trstu K 20, Lulza Huake v Trstu K 10, Rudolf Zimmermann v Trstu K 10^ N. N. K 2, Mina Rekfamann v Trstu K 1, Marija Sknk v Trstu K 2, N. N. K 5, D. C. Idone v Trstu K 50, Več učiteljev drž. ljudske šole v ulici Fontana K 14, Zbirka v kopališču Seslja n K 350, Iz prebitka neke veselice v Opatiji za zračno brodovje K 4058.39, baron Julij Morpurgo v Trstu K 2000, Kristijan Dejak v Trstu K 200, Rikard Dejak v Trstu K 200, Fric Egel v Trstu K 200, dr. Gustav Krauseneek v Trstu K 250, Ignacij Steni v Trstu K 2000, Tvrdka Franc & Kranc K 150. — Skupaj 19.222 K 39 v. Vesti iz Istre. Skupaj . K 3806.60 Hefctur Schott K 100, Darovi dne 7. 8. Bobrik & Botanochi K 100, Albert a Co-i-uiich Mali i"šinj) K 20, Matilda Sutter K 10, Kristofor Nikovič K 20, Ivan Knežević K 20, Dr Givstav Krausenek 250, lzkazno v „Triester 7eitung" 2492.20, Izkazano v „11 Piccolo" Oskar m Jola Kohn v počeščenje spomina kom. Ricchetti K 20, L za vd. SeppMi in Icilio Seppilli v poče-ščente spomina kom. Ricchetti K 70, Borzno ravnateljstvo Trst K 500, Borzno ravnateljstvo Trst v počeščenje spoaiira Ricchetti ie Terralba K 200, Pavel Tomarič K 7SP t rior a«- M»m:s*i K 300, Cerkvena občina Odhod civilnega prebivalstva v Puli. V ,NaŠi Slogi- čitamo: Minolega petica je vojno pristaniško poveljstvo odredilo, da imajo vsi civilni prebivalci Pule zapustiti mesto do 11. t. m., ali je naslednjega dne umaknilo to odredbo. Da ne bi kdo mislil, da je ta odredba popolnoma odpravljena, obvešča se puljsko prebivalstvo, da je ta odredba samo odložena, ker bi utegnil priti čas, ko stopi zopet v veljavo. Opozarja se občinstvo, da one osebe, ki odhajajo iz Pule na svoje stroške, ne potrebujejo posebne legitimacije. Tiste osebe pa, ki nimajo za potni trošek, naj si preskrbe spričevalo u-boštva in naj dvignejo na c. kr. okrajnem glavarstvu legitimacijo. Dobe izkaznico za brezplačno vožnjo do kraja,- kjer se mislijo nastaniti. Občinski zastop Volosko-Opatija je raz-puščen v smislu § 96. občinskega reda. — Vlada je imenovala za svojega poverjenika dosedanjega župana, d.ra Andreja Stan-gerja. Podgrajski okraj za Rdeč' križ. Začasni odbor Rdečega križa v Podgradu, sestoječ iz gg. dr. M. Lavrenčiča c. kr. okr. sodnika in sodnega predstojnika, kot predsednika, Frana Križaja, c. kr. kan celiš t a, in Antona Močnika, pis. pom, je nabral po zadnjeime-novanem za Rdeči križ znesek K 200.34 in sicer: a) v Podgradu K 139.14, b) Hrušica K 15.30 (deloma) c) Starad K 32.10, d) Sa-bonje K 15.18, e) Račice K 18.56. - Od tega zneska se je odbilo stroške poštnine v znesku 87 vin., tako, da ostane Čisti znesek K 2 9.46, ki se je danes odposlal po tuk. poštnem uradu. Boječe varuje vsaka mati svojega malega ljubljenca pred nevarnostmi poletne vročine, katera zahteva vsako leto toliko žrtev med dojenci, ker v največ slučajih ni dobiti pravilne, zanesljive brane. Dajte pa svojemu otroku Nestle-jevo moko za otroke, katera se je že v veliko tisoč slučajih — od rodu do rodu — tako sijajno obnesla, potem si prihranite ne samo žalost, ampak bodete tudi videli, kako vaše dete krasno vspeva. — Poskuš-nje posije na zahtevo popolnoma zastonj: Henri Nestle, Dunaj, L Biberstrasse 14 K. ĆESKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (BosAkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici Poste št 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. - Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi _ ĆSTftEDNf BANKA ČESKVCH SPORiTELEN podružnica v 11. Vloge na knjižice 431 »II 01 p^PM* In na tekočI račun J |4 9 |4 |0m nfe Stalne vloge in vloge po tekočem računu ::: po dogovoru najugodnejše. ::: VA3UE ■ MVCUE Humi ara «bv» tm RESTAVRACIJA AURORA Trst, uL Carducci 13. rM Vsak večer tf 7. M nM g K velik koncert SV katerega prirvfeje štajersko draitvo 1'IIBSIED Kapelnik HUGO ALTKSGHTER. Ss C* nedete* hT^ ia ples. M. Aite nasledniki Trst ulica Nuova 36—38. Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zaloffi vsakovrstnega manufakturnesa blaga za poletno sezono po najnižjih cenah, da se nI bati največje konkurence. - Se priporočata kot Slovenca O. Milič, F. Suftmtlj. i g m zaloga buteljk in dezertrah vin, likerjev, grenčici* žganja ponuja in sprejemu naročila tvrdka EJiirtev.Trst,oUrq!' flotto 9. Telefen 236 «.6 Ceniki na zahtevo zastonj ifVčiuui Lumu mi lavama iS ANDREJ JUG - TRST i via S. Luda 5. via Fabbri 10. ^ In lepa izbera finega in navadnega pohištva in Telefon 17-30 Svoji k svojim i s mm Oblastveno avtorizovana delavnica PATRIZIO PITTAR se je preselila v ul. Giacinto Gallina 6 Napeljava električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električ zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja /a elektri svetilke. Točna izvršba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni prora-' HIMHI HHH^HH! ■ j|pnwqin nisn^^i! f s Ljubljanska kreditna banka g I podružnica v Trstu s S (HMi s --- ulica Cascrm it. 11. MnlSk« glavnica: n ti spnt, ce-lwwc, Sarajevo Gorica ia Ccije. Si. 11. T«Wmi M«. Delniška glavnica: K MMJOO. aasanmi u kladi: _ K 1,000.00«.— M ______________I = MU HdMle nt i lllo stroko spadoJoHe tronziiKdJe. = Vloge h knjižice obrestuje s A\ netto i (rentni davek plača banka iz svojega). H sm m tekafi In žlrt-rtfin naJboUe po dogovora. I SprImm borm zavsetu-m mozensKo | Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. g ||| ------—— Stran VI- »EDINOST« štev. 197. V Trstu, dne 16. avgusta 1914. ^aicoia Coscionclch V%n<«sii«iiran z»M Mnih • dlikotu aa razstavi z zlato kolajno .Orail M«* is razIKaim! častnimi dlplumaoil. vsa x« Specijalitet* i Zobje brca neka ia kros« v porcelan tn zlat«. DHo solidno is I ulico Kino 15. IL. rt 9-1 ii U 3-7. S T"■ "" ' . ^ »n jilt obre- 11 Ol večje ♦ tAuje po Ji jO govora." _ T otv .rj% čekovne intune z dnevnim obreslo-4. van jem. Hranilne J sprejema od vsakega tudi če n: ud za druge, ■ 4 >n jilt obrc- ^B II Ol verje znanke pc do- Vlaga s® lahko po eDO krono. otn 71179. ram 1H4. registrevana zadruga z neomejenim Jamstvom % ulica Sm Francesco štev. 2, I. nadst. ♦ Posojila * i ♦ ■* « daje »a osebni kredit in na zastave v ^ piOli plaČi:u p<» dogovoru. ^ & ' » {Uradne ure: vsak dan od 9 do 19 J 4 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. t ♦ ■ JI ♦ s t ♦ Priporoča male hranilne skrinjice, VI « ♦ so posebno primerne za družine, v = Trgovina razne = PERUTNINE rs v Iztoerl a Trst uL Campanlle SL15.-M 759 Vse po cesi (Is m al Trgovine jeetvln In m kolonijalnoga blaga m 3van Žnidarčič Trat, uHos Bslvsdsrs Stav. te. PilpBiufla m oin|in«mu ifcHimiM sa otodftfi obisk. Poatretaa tudi na Opoldne !a zvečer oDonement zeio usodno. izbornu Kohlnja Uma ri..,fl r„.ermn> hi badjejevBko pivo (brez Slauobola). • Zmerne cene. BB "e"fl 2St l«l ■