poitnina plačana v gotovini.
Leto XXIV.
8. decembra 1928.
Cena številki 1 Dinar
Številka 12.
Marijin

list
BRSZMADBfNA
J
Tisk tiskarne Panonije r. z. z o. z. v Murski Soboti, predstavnik Ludvik Norčič.

Nevtepeno Poprijeta Devica Marija
Pobožen mesečen list.
Vrejtije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih. Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice; razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. i dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: 1. Živlenje sv. Martina pušpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-* platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov^i
Blažene božične svetkej^ veselo novo leto žele uredništvo M. Lista vs« slovenskim katoličanskim familijam v Slovenskoj Krajini. 1 kda njim te dar iz-, roči, postoji pred njihovimi vratmi pa je milo prosi: PETDVAJSETO LETO pri hajam k Vam i Vam nosim Marijino ljubav. Ne zavržite me. Vsake dveri naj se mi odprejoL vsaka roka naj me prime. Niedna katoličanska družina naj me ne splodi praznih rok od svojega praga i Voščite mi to veselje slovenski katoličane Slovenske Krajjnel	MARIJIN LIST.
Dari.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, so letos dinarah daruvali: 72., 73., 74, 75., 76., 77., 78., 79. črep so kupili si« deči: Franjo Piukovič, župnik, Bački Monošter med svojimi farniki nabra 301 din, Štefan Krištalj, nabrao 150 Din kak smo že objavili. Daruvali njemi Taboraši Štefan 10, Mihalik Štefan 10, Stojan Djurdjulov 5, Tes Janoš 5, Schulhof Imre, veleposestnik 100, Molnar Šandor 10, Arpa Antona dovica 10, Golinar Verona, Črensovci 100, Horvat Janoš i Ma nabrala v Trnji 247-75. Daruvali so: Dominko Jožef 3'75, Tibaot Marti Kozlar Matjaš 10, Horvat S. Ignac 10, Sarjaš Štefan 1, Horvat Ana
Žoldoš Ana 2, Petek Ana 3, Petek Martin 2, D.enša Peter 2, Krampač Janoš 2, Copot Matjaš 10, Gabor Janoš 5, Zadravec Štefan 5, Bohnec Jožef 2'50, Hozjan Martin 3, Horvat Jožef 2, Žoldoš Matjaš 2, Hozjan Kata 2, Jantel Štefan 10, Horvat Jožef 2, Varašanec Martin 10, Doma Jožef 5, Virčec Jožef 10, Denša Jožef 10, Kustec Andraš 2, Radoha Jožef 3, Kosija Tomaž 10, Hanc Štefan 1, Horvat Štefan 5, Kolenko Ferenc 5, Sobočan Jožef 4, Hozjan Štefan 2, Horvat Marija 2, Kozlar Jožef 2, Hozjan Marko 5, F. Mihanek 4, Kolarič Mihal 20, Bernar Kata 2, Tompa .Fema 2, Horvat Marko 10, Tratnjek Mariča 245, Sarjaš Ivan 10, Dominko Verona 20, Krampač Kata 10; Davorin Griiškovnjak, O. Lendava, nabrao 20 din. dariivali 9.o: D. Griiškovnjak 10, I. Cimerman, davč. oficial 10; Kalamar Alojz, Martinje št. 130, 100. Herman Ferdo, kaplan, D. Lendava 50, Janez Čebular Žagaj, - Kostrivnica 100, Zver Bara, Veščica 40, Stanko Martin i Sobočan Štefan, Trnje nabrala: 261'50 Din. Dariivali so: Sobočan Janoš 6, Hozjan Maria 4, Hozjan Marija 2, Čurič Treza 10, Horvat Martin 2, Cvetko Ana T75, Hozjan Marija 2, Balažic Ferenc 10, Perša Anton 10, Horvat Martin 3, Hozjan Štefan 10, Horvat Jožef 5, Kozlar Andraš 3, Cvetko Matjaš 2, Fotivec Martin 3, Hozjan Martin 6, Ana Horvat 10, Kolarič Ana 50» Magdič Ivan 2, Sabotin Ivan 10, Sobočan Marija 10, Hozjan Ivan 10, Žalig Štefan 3, Horvat Martin 1 50, Ivan Sobočan 10, Kocet Andraš 6, Horvat Marko 5, Cvetko Ana 2, Kovač Anton 2, Horvat Martin 2, Dorenčec Štefan 5, Tkalec Marija 5, Dugar Janoš 3, Nerad Martin 2, Sobočan Štefan 4, Tkalec Štefan 4, Horvat Maria 10, Horvat Jožef 10, Denša Ivan 5, Stanko Martin 10; N. Renkovci 10 din. Levašič Kata nabrala v Lendavskih i Čentibskih bregah 213 Din. Dariivali so iz Čentibe: Vida Vendelin 4, Horvat Ferenc, kovač, 5, Horvat Jurij 5, Horvat Janoš 5, Toth Vendelin 5, Molnar Vendelin 5, Vida Vendelin 10, Kaszaš Jožef 5, Feher Veronika 3-Vida Ferenc 3, Horvat Mikloš 4, Koša Kata 4, Zorko 3, Vida Jožef 4, Žerdin 5; Bagar Roza 5. iz Lendavskih bregov so dariivali: Tkalec Klara 10, Sobočan Franc 4, Prša Bara 10, VražičHKata 4, Horvat Štefan 5, Brener Štela 10, Trojok Terezija 10, Bogdan Terezija 5, Bohnec Štefan 5, Kelenc Marija 5, Neuvvirth Marija 4, Varga Ana 5, Mujdrica Roza 7, Jaklin Treza 3, Jaklin Ana 3, Prša Jula 3; po 2 Din. dariivali: Hozjan Verona, Tomaž Štefan, Vitez Uonka, Sabo Ana, Horvat Ilona, Marton Franc, Marton Jožef, Bažeka Rozi, Horvat Vendel, Vida Jožef, Vida Kata, Gyertyanagy Jožef, Šomen Ivan, David Roza, Horvat Janoš, Horvat Kata, Magyar Jožef, Varga Elizabet, Horvat Mihal, Berki Elizabet; po 1 Din so dali: Kepe Štefan, Horvat Roza, Koren Jožef, Horvat Jožef, Šimonka Marija, Vorši Štefan, Vida Janoš, Marton Franc. Zelko Marko iz Črensovec 100 din, Koštric Aga, Črenšovci 10 din, Ritos Jožef, Črensovci 10, Žerdin Martin 1, Sarjaš Ivan, Trnje 100 Din, Kustec Matilda, Črensovci 4, Hozjan Marko, Črensovci ||0 Din. Tornar Matjaš, Črensovci 10 dni. Romarje k Mariji Bistrickoj dali
30 din. N. Trnje 14, Horvat Treza, Močvarjevci 10 din, N. Žižki, od odaje-10 dni. Kramar Jožef i Horvat Martin z Sr. Bistrice nabrala 136 Din da-riivali so: Ifko Maria, 5, Kramar Jožef 10, Kristina Hren 5, Treza Baiažic 4, Gabor Maria 10, Jerebic Anton 10, Copot Jožef 5, Raj Ana 5, Železnik 10, Kuzma Pavel 3, Krampač Štefan 5, Tratnjek Fema 10, Štimec Juri 6,. Sabo Jožef 4, Kelenc Treza 6, Gyorek Mila 3, Graj Marija 25, Lebar Eu-femija 10. Tretjeredniki z Maribora, nabrali Frančiškani 306 Din. Posvad-bice na gostiivaaji pri Škafar Ivana v Žižki, nabrale 90 ni. Dr. Josip Hoh-njec, nar. poslanec 100 din. Levašič Martin, Čentiba 10 din. i Levašič Kata 3 din. 80. črep je kiipMa'Lone£ Treza z Male Polane 650 Din. 8L 82., 83., 84. črep sta kupila g. ministra dr. Anton Korošec i Stjepan Ba-
rič, pridali iz notrašnjoga ministrstva 200 Din i drugi 1000 Din.
* *
*
64. kamen je dariivala: Pucko Ana, Bridgeport. Na nadaljni kamen: so darUvali: Kovač Jožef, Arvida Quebec Canada (2 doli) 112 din. Lebar Ignac (z Sr. Bistrice) Canada 100 din.
Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno. —	ODBOR..
Pošta.
Levašič Kata, Čentiba. Lepa hvala za truc! pri nabiranji za sirote. Ka što z dobre volje da, vzemi, čeravno samo eno paro, ve jo Jezuši da. Gospode pa oprosi, ka k božiči pali razglasijo nabiranje, te je tretje i zadnje za letos. Celoj familiji: pozdrav. — »Betlehem*. „Na sveto noč". Letos ne mesta. — Tisto pa najboše, če se prestavi.
Vsem. K leti damo z kalendarom Srca Jezušovoga do rok: vsem naročnikom knigo od priprave na smrt. Zato naj si vsaka hiša naroči M. List, ka se za 10 Din dobi i M. List celo leto, i kalendar i ešče omenjeno knigo. Na delo! Vsi gorimo za Marijino čast.	_
Vsebina:
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre Marijinoga obiskavanja . Str. 8 Tretjerednikom v Tornišči
i V. Polani......„ 9
Od »Doma sv. Frančiška" „ JO Trnje na božičnem drevi „ 13 Cerkveni glasi...... 15
Nevtepenoj materi .... Str. I
Venec božičnih svetkov .	„ 2
Sirota Jezušeki.....„3
Dokončali smo štiridvajseto
leto, začnemo petdvajseto	„ 4
Rože sv. Jezuš. Trezike .	„ 4
Obljube Srca Jezušovoga .	„ 7
NEVTEPENOJ MATERI.
O sveta Marija, tiirem Davidov, vu zmot-njavi i strahi smrti bodi mi tiirem batrivnosti pred licom neprijatela, bodi mi zid i tvoje srce mi naj bo tiirem na njem, da najdem mir i si odpočinem na den britkosti. O sveta Marija, tiirem z kosti slonove, čista i nevtepena roža vu poprijetji, moja obramba, odstrani bridkosti moje duše, kda bo moj duh pogrožen v žuč grenkobe. O sveta Marija, hiša zlata, raj ščem biti zadnji v tvojoj hiši, kak prebivati v šatorah grešnikov, naj sam ti kak eden tvojih najemnikov, ka bom meo v obilnosti krlih milošče, po šterom bom vreden na kraji svojega življenja za-vžiti tisti kruh Angelski, z šteroga močjov dos-pem do bože gore. O sveta Marija, škrinja mira božega, prosi za mene, da bo moj Angeo čuvar na mojoj smrtnoj vuri glasno pravo tvojemi sini: vstani mi na pomoč, škrinja svetosti, naj se odstranijo vsi, ki hudo mislijo i pelaj v svoj mir to dušo, štero si mi v skrb zročo. O sveta Marija, zvezda zorjanska, ki nikdar nesi zajšla po grehi, na skradnjoj vuri me presveti z milostivnimi svojimi očmi, duha teme pa preženi vkraj od mene. 0 sveta Marija, zdravje betežnikov smiliij se mi hči Davidova, kda mi bo hudi dtih grozno mučio dušo, kda bo tvoje dete y posteli ležalo i bo velike bolečine prenašalo. O najdobrotljivejša mati, sprosi mi, da de mi tvoj Sin ete reči te pravo : Tvoje zveličanje sem jaz. (Prec. Man.)
i j
j
i
i
i
Venec božičnih svetkov.
Gledajmo, kak moli Maticerkev iz vlist sv. Duha štiri glavne dneve božičnih svetkov, to je 1. na Božič, 2. na Štefanovo, 3. na Janošovo i 4. na Drobne dece den.
1.	Božič ali Sveti Den. „Koga ste vidili pastirje?, povejte, naznanite nam, što se je prikazao na zemli? — Novorojenoga smo vidili i šerege angelske, ki so hvalili Boga, alleluja, alleluja".—| „Rodica je kralja porodila, koga ime je večno, i mela je mate-rinsko veselje z deviškov častjov, ni pred njov, ni za njov njoj sposobne ne bilo, alleluja". — „Angeo je pravo pastirom: Veliko veselje vam naznanjam, ka se vam je dnes narodo Zveli. čiteo sveta, alleluja." — „Vnožina nebeških šeregov se je zbrala k angeli, ki so hvalili Boga i spevali: Dika Bogi na višini, i na zemli mir ljudem, ki so dobre volje, alleluja". — „Mali sinek se nam je dnes narodo: i zvao de se Bog, Močen, alleluja, alleluja."
Te kratke a krasne globoke misli iz molitve Materecerkve celo božično skrivnost razsvetlijo i pojasnijo. Devica je rodila Boga v človečoj podobi, angelje so to naznanili pastirom, ki so je šli iskat i molit. Devica je rodila, a devištva stem ne je zgubila, kak ne mogo biti od grešnikov z grehi zamazan tisti njeni boži Sin, ki je prišo te zveličat. Pri jaslicah, pred tabernaklom poklekni te den duša i Jezušeki pošepetni tisto, ka najbole želeš. Jaz ti ovadim, ka jaz želem. Jaz to želem, ka bi ti ljubila Jezu-šeka i za njega vse mirno zatrpela, kak je on zavolo tebe za-pusto v nebi najvekšo blaženost i sprejeo na zemli najbritkejšo žalost i trplenje najbole mučno v duši i teli.
2.	Štefanje ali Števanovo. „ Kamenjali so Števana, a on je pa zazavao Boga, rekoč: Ne vzemi njim to za greh". — „Kamni iz potoka so njemi sladki bili, za njim idejo vse pravične diiše,a — „Moja duša je hrepenela po tebi, ar mi je telo kamenjano za tebe, moj Bog." — „Števan je vido nebesa odprta, vido i notri šo: blaženi človek, komi se nebesa odpirajo/' — ,,Glejte, vidim nebesa odprta i Jezuša stati na desnici bože moči".
Prvi mantrnik, ki je življenje dao za Jezuša. Po njegovom zgledi so že sto i sto jezeri dali življenje za Jezuša. Milijoni so pa bar mirno trpeli za njega. Ka sivti že pretrpo za Jezuša? Na štero nevolo nesi se ešče tožo? Šteroga križa si se ne želo ešče znebiti?
3.	Janošovo. „Velike časti vreden je sv. Janoš, ki je na Gospodovih prsaj počivao na zadnjoj večerji". — »Te je tisti vuče- j nik, ki svedoči od teh reči: i znamo, da je njegovo svedočan- j
stvo istinsko".— „Te je moj vučenik: tak naj ostane, dokeč ne pridem". — „So zmed tu stoječih, ki ne bodo vmrli, dokeč ne bodo vidili Sinil človečega v njegovom kraljestvi". — „Glejte moj zvoljeni sinek, koga sam si odebrao, svojega Duha sem položo na njega".
Jedini med apostoli, ki ne meo žene i zato jedini vreden, da je na zadnjoj večerji svojo glavo naslono na Jezusovo Srce, jedini med apoštoli, da je bio svedok njegovoga vmiranja na križi i jedini, komi je Jezuš svojo mater njemi za mater zročo, jedini, koga je Marija za svojega sina dobila po naročili Jezušo-vom. Tak odlikuje Jezuš deviške duše, če so pred njim tiidi deviške, ne gleda pa na tiste, ki so puni nečistosti pred njim te, gda se pred svetom za čiste držijo.
4. Drobne dece den. „Razsrjen Herodeš je vnogo dečkecov dao spoklati v Betlehemi Judovom v varaši Davidovom". — „Od dve leti i niže starih vnogo dečkecov je dao Herodes zavolo Gospoda spoklati". — „Njihoyi angelje vsigdar gledajo obraz Oče". — „V Rami se je glas začtio, jokanje i kričanje, Rachel objokava svoje sine". — „Pod božjim tronom vsi Svetci kričijo: Osveti našo krv, naš Bog".
Jezuša je šteo Herodeš vmoriti, ar se je bojao, da njemi te vzeme kraljestvo. Da pa Jezuša najti ne mogo, to pa je znao, da se je te v Betlehemi narodo, zato je dao v tom varaši i nje-govoj okolici pomoriti vse dečkece dve leti i menje stare. Mislo je, da med njimi bo tudi Jezušek. A znoro se je. Jezušeka sta rešila Dev. Marija i sv. Jožef, v Egipet sta ž njim pobegnola. Viš, kak radiva mata njeva Jezušeka. Viš, kak lehko je Jezušeka občuvati v duši, to je ne privoliti v smrten greh. Beži k Dev. Mariji i sv. Jožefi, duša skušavana, pa jiva prosi na tisto trplenje, štero sta na poti v Egipt prestala, prosi jiva na tisto ljubezen, štero sta na poti mela v svojem srci do Jezušeka te, gda sta ga v pustini na rokaj nosila, naj te rešita smrtnoga greha. Ne mogoče, da stanovitna molitev te milošce ne bi ti spravila od sv. Drfižine, skušavana dušica.
Sirota Jezušeki.
Jezušek, Jezušek, jaz sem sirmak Lačen, zavržen sem, goli i n&g . . . Pa noč ino den Se v duši smejem:
Sem k Tebi spodoben, ti me maš rad V nebi, na zemli sebš mi ščeš dat . . . O Jezuš, sirmak, Rad sem ti ednak.
Dokončali smo štiridvajseto leto, - začnemo
petdvajseto.
Dragi naročniki! Kak oča svojoj deci, Vam nekaj ščem odkrito povedati. Z novim letom stopimo vu 25-letnico M. Lista. K leti dec. 8-ga bo 25 let, ka je izišla prva številka M. Lista. Zato pa je leto 1929. leto naše 25-letnice. Prečistoj Devici Mariji se moremo toplo zahvaliti za te veliki dar, ka nam je po teških borbaj dala dosegnoti dovolenje za voda-vanje M. Lista i ka nas je 25 let podpirala pri tom za naše dušno zveličanje tak važnom i prepotrebnom deli.
Kak naj začnemo 25 letnico? Z širjenjom M. Lista. Niedne katoličan-ske familije ne sme biti v Slov. Krajini, kde ne bi meli odsehmao M. Lista! Ne gučimo od katoličanskih hiš ; več ščem povedati. Vsakša familija, čeravno nema svoje hiše, nego je z arende, mora meti M. List. Takšega siromaštva najmre ne, da se ne bi zmoglo na leto 10 Dinarov. Tak trdoga srca ne, da svojoj nebeskoj Materi, Jezušovoj, Zveličitelovoj materi na čast ne bi voščilo dati na leto 10 Din! Takšega tela ne, štero na leto ednok ne bi par vor delalo, naj si spravi duševno hrano. Takše duše v Slov. Krajini ne sme biti, štera ne bi bila zahvalna. Nezahvalne duše ne smejo rasti pri nas. Zato pa vsaki krščenik, ki rad ma Marijo, to najčistejšo dušo i najbolšo mater, naj gleda za to, naj dela na to, naj daruje v te namen, da bo odsehmao mela vsaka kat. familija M. List.
To je prvo, ka ščem povedati. I kda to povem, prosim naše vrle širitele, naj mi naznanijo imena tistih slovenskih katoličanskih familij, štere ga nemajo zavolo siromaštva. Ščem zvediti, keliko premožnejših ljudi nema Mariji na čast 10 Din. na leto i kelikim se mili svojoj duši na ha-sek vodati to drobtinico za svoj prvi i najstarejši pobožen slovenski list. To drugo je pa naznanilo, ka mamo od cerkvene oblasti dovoljenje, ka slovesno obhajamo po vseh farah 25 letnico. To slovesnost pa predenemo z 8. dec. 1929 leta, kda za volo zimskoga časa voni ne je mogoče biti, na leto 1930, kda de že toplo, to je par mesecov kesnej. Celi spored pa pravočasno naznanimo.
Tretje, ka prosim, so molitve. Spomnite se, drage diiše, z naše 25-letnice v svojih molitvah, naj z njov močno razširimo Marijino čast i Jezušovo po toj.
Nazadnje pa ešče pripomnim, da se bomo dali z vsemi širiteli naj de malo toplej, fotografirati. Naj spoznajo naši dragi naročniki one, ki so se v teh 25 letah triidili okoli širjenja Marijine časti.
Zdaj pa vsi na delo za Marijino čast!	Vrednik.
Rože sv. Jezušekove Trezike.*
Predgovor.
„Kak vesela bom v nebčsaj, če napravite za menč kakšo liibko pesmico. Mislimo, ka svetnike veseli, či je častimo, ar je proslavlanje svetnikov — čaščenje dobroga Boga". — Tak je pravila sv. Mala Trezika 29. junija 1897 vzadtjem betegi svojoj rodnoj sestri Pavlini (Materi Agnezi), ki njoj je dvorila.
,0<2 ljubljanskih karmeličank izdane i nam za objavo izročene knj'g'ce naslov.
Razveseliti sv. Malo Treziko i s tem počastiti Gospoda— je namen tudi te male knjigice. Z ednim jo sprevaja iskrena žela, ka bi Rože sv. Trezike vzbudile i povnožile v vnogih diišaj dečinsko zaviipanje v neskončno božo dobroto i ljubezen.
„Liibi Bog, spuni v nebesaj vso mojo volo, ar sam se na zemli nig-dar nej ravnala po lastivnoj voli«. Dečinsko zaviipanje je rodilo prepričanje i vnoge „Rože" dokazuvlejo, ka se je Mala Trezika v svojem čakanji r,ej znorila.
I ešče je obliibila svojo nebeško priprošnjo.
»Moja nebeška blaženost bo, deliti liidem na zemli dobrote".
„Po smrti bom trosila na zemlo dežč rož".
O kak vorno spunjavle dano rejč. Po šorkom svejti dišijo njene rože Piišlec z domače i tuje zemle nudi ta mala knigica.
Služile so pri tom posebno „Annales de Ste. Thčrese de Lisieux", francoski mesečnik sv. Male Trezike. Z ednim naj bo knjigica ponižna zahvala za „Rože", štere je natrosila v našoj vožišoj domovini.
Obliiblene rože.
Pravila si, ka boš z nebes k nam hodila i po zemli vnogo rož vse prejk, vse prejk nam trosila.
Trosila si je v istini, trosila šče je boš; vsa zemla prejk i prejk diši od tvojij rož.
Lepo zahvaljena, napravila vse si prav! Ne boš razžaljena za mali naš pozdrav.
Zdravnik se da krstiti.
Smilenka, sestra Cecilija, ki je pisala redovnoj sosestri Bertili to pismo. Ta pa ga je poslala karmeličankam v Lisieux.
Boston, Združene države A mer. fanuara 1925.
Predraga sestra!
Zahvalimo Gospoda. Naš dober zdravnik, dr. Plummer je bio na la-stivno želo sprejeti v naročje katoličanske Cerkve, prle kak je odišeo v večnost. To je prava čada, štero pripišujemo „Maloj Jezušovoi Cvetki". Poslušajte, zakaj!
To znate, ka je naš vučeni zdravnik po svojem nevtriidlivom dela-vanji zbetežao. Dvorili smo njemi v našem špitali. Sestra, štera je bila pri njem, njemi je večkrat pripovedavala od sv. Trezike Deteta Jezuša; ali on je posmehlivo odgovoro: „Ta svetnica je samo mala deklica".
Nekšega dneva, gda je sestra stopila v njegovo hižo, je posliišao nekaj iz »Zgodbe Male duše". Štela njemi je njegova hči. Sestra je bila iznenadena, gda je vidila, ka je betežnik pazlivo opaziivao ponujeno relikvijo sv. Trezike D. J. zato njemi pravi:
»Gospod doktor, — obrnite se do te svetnice, — ona vas bo vodila v nebesa".
»Vi gučite od »Male deklice?" njoj odgovori, da bi zakrio svojo ge-njenost. »Razmim — vsigdar bom čuvao njeno relikvijo. Iskreno jo je pri-tisno k sebi.
Jako nam je zahvalo, če smo ga včasi po dnevi nesli v kapelo. Čudo se je oltari i priznao, ka vse svetišče vdihavle mir.
Pri takšoj priliki ga je ednok pitala sestra dvorjenica, če je krščeni. Pravo je, ka nej. Sestra je nej viipala več gučati od verskih reči.
Vse sestre so biie žalostne pri misli, ka so dobromi zdravniki zra-čunani dnevi — i nišče se je nej zupao dotekniki verskoga pitanja.
6. januara se njemi je stanje jako poslabšalo. Naznanili smo njegovim domačim. Gda je dvorjanica vidila, ka nesmi več čakati, se je zaviipno obrnola k sv. Maloj Treziki i zatem odločno pravila:
»Dr. Plummer, ka mislite od krsta?
„Oh", odgovori betežnik prepričevalno, »želem ga sprejeti. Vse verjem".
»Njegova žena i deca so bili poleg. Sestra je včasi telefonirala g. kaplani, naj pride. Te je mogeo na neksi način 26 zvediti, ka se je zgodilo, ar je bio že pripravleni. Prišeo je s štolov i začno zdravniica spi-tavati. Za tem je betežnik razločno molo vero božo i na vsa pitanja naše sv. vere lepo odgovarjao: Verjem! Nazadnje je oživljajoča voda sv. krsta pomočila njegovo čelo. Na mrtvečko bledom obrazi sta se vidila lepota i mir. '
Včasi po sv. krsti je prijao sv. poslednje mazanje. Vse pred genje-nimi domačini. Od zdaj naprej se je sveto v nenavadnoj sreči. Drugi den zajtra je ob 6.54 vori brezi smrtnoga boja mirno izdehno.
Kak veren, nenavadno požrtvovalen zdravnik, je bio vreden te izredne milosti i zato se ne čudimo, ka njemi jo je Mala Cvetka sprosila. Ne vemo, što je to naznano novinam, samo ešče tisti večer i drugo zajtro so dnevniki prinesli glas, ka se je dr. Plummer dao krstiti. Sploj so nas te-lefonično spitavali, če je istina.
Osem katoličanskih zdravnikov ga je vodilo na zadnjoj poti. Pri grobi so pokleknoli i na glas molili za njega. •
Vsi verjemo, ka njemi je mala svetnica iz Lisieuxa sprosila čudežno spreobrnenje.
Sr. Cecilija, smilenka.
Gledaj; Ses Annales de Ste. Therese, 1. julij 1927.
Obljube Srca Jezušovoga.
XII.
Velika obljuba. „ Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejemali sv. prečiščavanje, bom podelio milost stanovitnosti i srečno smrt". Sv. Marjeta Alakok etak popiše to obljubo : »Obljubljam ti v pre-velikom vsmilenji svojega Srca, da bo moja vsemogočna ljubezen tistim, ki bodo devet prvih petkov v meseci zaporedoma prejeli sv. obhajilo, podelila milost končne spokornosti; tej ne bodo vmrli v tnojoj nemilosti i ne brez sv. svestv ; moje Srce jim bo varno zavetje zadnji čas."
Ta obljuba se je razglasila komaj 1. 1869. Preiskala jo je tiidi sv. kat. cerkev po svetoj kongregaciji i jo je potrdila. Nema v sebi nikaj, ka bi bilo proti veri, nikaj, ka bi bilo nemogoče, Guč je tu od stanovitnosti, to je od stana posvečujoče milošče, štero pokloni Jezuš ne da bi jo stalno mogle zgubiti tistim diišam, ki se bodo devet prvih petkov sporedoma spovedale i prečiščavale. Te diiše če se vredno prečistijo, to je brez smrtnega greha, stan posvečujoče milošče, šteroga so si spiavile, obdržijo do konca svojega življenja i v njem se odselijo vu večno zveličanje. Ne je pa tii povedano, da toga stana milošče diiše ne morejo zgubiti. Lehko ga po smrtnom grehi večkrat zgubijo, a po velikoj milošči Jezušovoga Srca ga pali nazaj dobijo. Jezuš tem diišam, štere pobožnost prvih devet petkov verno opravijo, zagotovi samo zveličanje. Ne obljublja njim zato, ka jih reši purgatoriuma ; ne ka njim da srečo i zdravje na sveti; on njim obljublja samo moč svoje ljubezni, štera sne dovoli, da Di za stalno zgubile njegovo ljtibezen, to je posvečiijočo miloščo; one, ki bi tak nesrečne bile, da bi po pobožnosti smrtno grešile, bo ljiibav Jezušovoga Srca iz smrtnoga greha stalno povrnola. To pomeni velika obljuba Jezušovoga Srca v prvom redi. V driigom redi pa pomeni za one duše, štere si z celim srcom prizadevajo za popolnost, štere majo istinsko volo raj vmreti, kak smrtno grešiti, štere rade trpijo za Jezuša, šterim se svet mrzi i iščejo samo to, naj kembole odičijo Boga, te diiše pa dobijo po toj obljubi stanovitnost v toj popolnosti, da do vsikdar brez smrtnih grehov i da do se malih tiidi den za dnevom vsikdar bole čistile, na smrtnoj vori pa dobijo „srečno smrt", to je smrt ljubezni, ka z ljubezni do Boga diišo Piistijo.
Večni Bog, dober Jezuš je pravo : „Moje ovce moj glas poslušajo i jaz je poznam i hodijo za menov. I jaz njim dam večno življenje i ne bodo pogubljene vekomaj i nišče jih ne bo strgao z moje roke". (Jan. X. 27—28) V evangeliumi sv. Janoša čtemo te bože, tolažbe pune reči. Te reči sv. Pisma so potrdilo za veliko obljubo Srca Jezušovoga. Jezuš ma rad svoje ovce, da življenje za nje ; a one ga tiidi rade majo, hodijo za njim, njegov glas poslušajo, zato pa dobijo od njega večno življenje. I nega sile na sveti, ne v grešnom teli, ne v hiidom diihi, ne v pokvarjenom sveti, štera bi mogla kda sveta Jezuši njegove ovce z rok strgati. Nikdar ne i nišče ne. Boža reč je to, štera se ne da spremeniti. „Neba i zemlja preidejo, moje reči pa ne prejdejo", (Mat. XXIV. 35) pravi on sam, te Večni.
Poskrbeti se moremo zato samo za to, da srno Jezušove ovce. To je naša poglavitna skrb i dužnost. Te pa postanemo ravno po toj obljubi. Devet mesecov hodimo v šolo k Jezuši pastiri i postanemo njegove ovce, če se^dobro včimo, to je če se dobro spovedavamo i prečiščavamo.
Če nam kaj leži na srci, te nam leži posebno ta briga, dragi čtevci i naročniki, da bi vi vsi postali ovce Jezušove, ovce, šterih nišče nikdar ne bo mogo strgati iz njegovoga srca. Postanite te ovce. Opravite to devetmesečno pobožnost na čast sladkorni Srci Jezušovomi. Oučite z svojimi gospodi duhovniki i jih oprosite, naj vam določijo čas spovedi za prvi petek, ka te mogli devet prvih petkov sporedama se spovedati i prečistiti. Pretrgati se najmre ne sme ta pobožnost. Če se pretrga, se more znova začeti. Vaši goreči duhovniki Vam pa bodo drage volje šli na roko, ar oni tudi radi majo Jezušovo Srce i njemi ščejo to veselje spraviti, ka vas k njemi pripelajo i s tem broj njegovih ovc povekšajo. Zato pa li z vu-panjom začnimo opravljati vsi to pobožnost, ki še nesmo je ali nesmo je dobro, Jezuš nas željno čaka. Postanimo vsi ovčice Jezušove, ka nas nikdar nikaj ne de moglo strgati z njegovih rok.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja.
IV.
Tri dni brez zavesti.
Leta 1867. meseca septembra je sestra Marija Marta, kak njoj je boži Vučenik naznano, prišla v stan, šteroga je po imeni teško določiti. V po-steli je ležala vtegnjena, drevena, nema; oči ne je odprla, jesti ne je za-vživala. Žila njej je pa zato redno bila i lice njej je ostalo bledo-rdeče. Te stan je tri dni trpo, 26, 27, 28, na čast sv. Trojstvi. Za drago sestro so ti dnevi bili dnevi milošče. — Svetloba nebeška je zasijala v tom si-romaškom stani, v štero je stopilo presveto Trojstvo. Nebeški Oča njej je predstavo Jezuša v podobi sv. Hoštije i njej je pravo: „Tistoga ti dam, koga mi telikokrat darUješ" i jo na to prečisto. Zatem njej je nazvesto skrivnosti Betlel ema i Kalvarije i njej je natenkoma razložo vtelovljenje božega Sinii i naše odrešenje, delo svoje ljubezni. Potem je pa kak ognjeni žar izžario iz sebe sv. Duha i njej ga z temi rečmi izročo: „V tom je svetlost, trplejenje i ljubezen! Ljubezen sebi obdržim; svetlost ti zato dam da spoznaš mojo volo; trplenje pa zato, da preneseš vsaki hip,- ka sam ti pripravo". — Zadnji den jo je pozvao oebeski Oča, naj v traki, šteri pii-
de z nebe. gleda križ božega Sinu i pri toj priliki njej je na poseben način dao spoznati, kak si lehko „na hasek obrne svete rane"1 V tom hipi v ednom drugom traki, šteri je od zemle do nebe segao, čisto vidi svoje „pozvanjeu, najmre kak more zasliiženje Jezušovih presvetih ran v ceno spraviti po čelom sveti.	(Dale.)
Tretjerednikom v Tornišči i V. Polani.
Par reči moram naznaniti tretjerednikom tčrjanske fare i tretjerednikom ekspoziture v V. Polani.
Gda se je V. Polana z M. Polanov od Tornišča ločila i si zozidala lepo cerkev i ustanovila novo faro (ekspozituro), so tretjeredniki v V. Polani začeli dobivati navuke od g. Ranteša Antona ekspozita, ki so začeli sprejemati tudi nove kotrige. Vse vezi so se naednok pretrgale z skupščinov v Črensovcih, ne da bi se javilo toj, jeli je tam nastala nova skupščina ali nej. Cela torjanska fara z dvema Polanama vred spada najmre pod Črensovsko tretjeredniško skupščino. Tak je to napravila frančiškanska provincija i tak je to odobrila višja cerkvena oblast tudi. Da zvem jeli majo v V. Polani novo skupščino ali ne, ka mi ne bo trbelo tretjerednike iz ekspoziture na skrbi meti, se obrnem na g. vizitatora, p. Egidia k Sv. Trojici pa jih oprosim, naj mi naznanijo, kak stoji tretjeredniška stvar v V. Polani. Njihov odgovor se glasi, da so g. Ranteša Anton dobili toti oblast od g. provincijala ^ sprejemati tretjerednike, a njihovi tretjeredniki ešče vseedno spadajo v Črensovsko skupščino i se njihova imena morajo v glavno knigo skupščine vpelavati. Gospod Ranteša so potem, kak sem jih oproso, navuk za 1. Nov. t. 1. v svojoj cerkvi razglasili i tretjerednika, koga so sprejeli z knigov v Črensovce poslali, kje se je te spisao v glavno knigo. Po^ mojem bi bilo boše, naj pripomnim tu, spis sprejetih kotrig poslati v Črensovce, ka liidem ne bi trbelo te poti delati. Če pa šče što priti, naj pride, drage volje ga sprimemo.
V Tornišči je do novoga leta ostalo vse po starom, najmre tretjeredniki so hodili v Črensovce k navukom, gospodje duhovniki so navuke vsikdar lepo naznanili z predganice, dali tudi odvezo kotrigam. kda te neso mogle v Črensovci i vodstvo po potrebi tudi informirali kakše življenje pelajo njihovi tretjeredniki. Po novom leti se je pa to spremenilo. Dvakrat smo oprosili g. provizora, naj razglasijo navuk i oni toga neso včinoli, noj. 1. so ga toti razglasili a z ednim pridjali, da ne mus iti na navuk, v Črensovce samo ki šče zato lehko ide — ar bo 4. nov. tudi doma navuk za tretjired. Sledkar so pa g. Greif dali pozvati k sebi vodi-tele i voditelice i njim naložili, naj spišejo vkup imena svojih tretjeredni-kov. Namen njim je, kak se mi je razložilo, da ščejo sami voditi tretjired v Tornišči, ka kotrige ne bi več hodile v Črensovce k mesečnim shodom.
Gda sem zvedo za namen odcepitve v V. Polani sem taki javo g. vizitatori tretjega reda, ka jaz drage volje taki prepustim vodstvo tretjered-nikov iz ekspoziture g. Ranteši, primeni nikšega zadržka ne, naj se mi to samo javi, ka te Polančarov ne bom več meo na skrbi. I ravno to sem včino, kda sem doznao, ka g. Greif, provizor, ščejo odtrgati svoje tretjerednike od Črensovec. Pisao sem g. provinciali, ka torjanske tretjerednike drage volje pustim vkraj. Šestnajset let sem vodo vse tretjerednike iz treh far i iskao pri tom vodstvi samo božo čast po spopolnjenji duš, dobro
vedoč, da če samo za edno stopnjo višišo svetost dosegne štera duša, se bo dober Bog bole odičo po njej, kak po milijonaj duš, ki te popolnosti neso dosegnole, čeravno so ovak pobožne, svete duše. I naj te cio do-segnem, sam posveto vso skrb vzgoji tretjeredniških duš i dariivao iz svoje vrednosti več, kak vsi tretjeredniki skupno za pokritje stroškov tretjega reda. Ni piknjice pomisleka nemorem meti zato zakaj ne bi piisto z rok tretjerednike iz Tornišča i V. Polane če i oni to želejo i njihovi duhovniki za vekšo božo čast. Moj namen je boža čast i zato če se ta po po-sebnom farnom vodstvi še bolje dosegne v Tornišči i V. Polani, po dUš-noj vesti ne smem delati nikše zapreke i je tudi ne delam proti odcepitvi. Preč. gospod provincial Regalat Čebulj so mi 5. nov. leta 1928 te odgovor dali na moje pismo, v šterom sam njim odkrio, ka drage volje pustim vkraj tretjerednike iz Tornišča i Polane: „Kak sem Vam že pisao, sem jima (g. Ranteši i g. Greifi) dao dovoljenje za sprejemanje v tretji red, za obljube i podelitev vesoljne odveze. Ne pa za shode, ki so samo tam, kje je ustanovljena skupščina. To je samo pri Vas. Vam pa gospod naj Gospod kak najobilnejše poplača ves nemali trud, ki ga mate s 3. redom. Prosim Vas, da bi se za 3. red še dale z istov gorečnostjov, kak dozdaj zavzemali. Overjen sam, da je delo za duše v Frančiškovom diihi, najlepše delo za Kristuša."
Te odgovor vse pojasni. Jaz sem to zadevo omeno, ne da bi šteo sebe kaj pohvaliti ali driigoga v kakšo slabo svetlost postaviti. Bog me vari kaj takšega. Moj namen je celo zadevo razložiti, ka najdemo pot, kak se rnoce ta zadeva na vekšo božo čast i dušam na vekši hasek rešiti. Zato bi proso preč. gg. Ranteša ino Greifa, naj me obvestita, jeli ščeta samostojno voditi tretjerednike ali ne. Jaz, kak sem više povedao, njima je drage volje odstopim i dopošljem imena tu vpelanih kotrig. Naj opitata svoje tretjerednike, ka želejo ti i žnjimi lepo v red spravita to zadevo. Ljubezen sv. Frančiška do Križanoga i njegovih duš pa nas naj drži vkup, čeravno se razločimo.	KLEKL JOŽEF
voditeo 3. reda.
Od „Doma sv. Frančiška".
Začetek skrbi za sirote. Okt. 28. na god Kristuša Kralja je odbor meo sejo, štere so se vdeležile tudi sestre iz Žižkov. Na toj seji je sklenjeno, da se te den začne nositi skrb za občinske sirote. Sestre so se tii oprosile, da obiščejo sirote, kak bodo mogoče po občinah. Obiskale bi lendavske sirote iz lendavske fare, črensovske sirote iz črensovske, beltinske i soboč-ke fare, sestre iz Turnišča pa sirote iz torjanske, dobrovniške, bogojanske i martjanske fare. Vse po mogočnosti. Sirote bi opitale, ka njim fali i odbor bi po tem, kak sredstva dovolijo, pomagao sirotam. Pripomnimo, da odbor ne bo trošo tistih penez, šteri se na „Dom" pobira, nego trošo bi od oblastnoga odbora i drugih dobrotnikov v te namen določene dare, kak obleko, vrastvo itd. Naj stalno znamo keliko sirot mamo v šteroj občini, je odbor dao štampati pole, štere dopošleza dopolnitev občinskim i župnim uradom. Iz teh seznamov bo razvidno, keliko občinskih sirot mamo i kak mo je mogli podpirati. Te den, na god Kristuša Kralja so sestre iz Žižkov pohodile občinsko siroto Baligačovo Rozo v Žižkih i njej za dete izročile obleko, štero so poklonili predsednik odbora.
Neprijatele tudi mamo. Vsaka dobra reč ma neprijatela i kem boša je, tem več jih ma. Mora je meti zato tiidi naša najboša reč, ljubezen, od {{ristuša nezmerno priporočana i neskončno poplačana vsmiljena ljubezen jo sirot. Kopriv si nišče ne trga, da bi je pridihavao, pač pa rože. J kem lepše so te, tem raj je trga. Tak trgajo tudi nas. En pravi: „Če je sv. Frančišek 700 let lehko bio brez hiše, je brez nje odsehmao tudi lehko." pa delamo mi za sv. Frančiška hišo? On jo v nebi ma i je neskončno lepa ta. Mi za sirote delamo hišo, štere je nemajo. Sv. Frančiška, ki je tak preveč veliki siromak bio, postavimo samo za patrona te hiše sirot, naj ljiibi i pomaga sirotam našim, kak je ljubo i pomagao svojim sirotam, dokeč je živo. — En trgovec pravi: Jaz bi dao dar za to hišo sirot, če bi se ta v našoj vesi delala, ar bi te moja bauta hasek mela od nje. Jeli je pa Kristuš kda sveta dao takšo zapoved do sližnjega: lubi bližnjega, če boš hasek meo ž njega? Najgrša sebičnost je v rečeh toga trgovca. Sveti Diih Bog ete odgovor ma na to sebičnost: „Vnogo jih je nepokornih, br-brašov, zapeljivcov, štere trebe zavrnoti, šteri cele hiše obračajo, šteri zavolo grdoga dobička včijo t o, ka se ne spodobi". (Tit. I. 10— 11). En drugi trgovec je pravo nabiratelici: „Ne dam nikaj, ar de ta hiša samo za Čren-sovske sirote". Kak vsaka laž, tak tudi ta ma kratke noge, zato jo hitro zgrabimo. Kda smo 1926. leta to delo začeli, smo pred celim svetom na-naznili, ka do v „Domi" mele mesto sirote Slov. Krajine. Meli smo dozdaj dva kongresa, na šterima je bilo na vnoge i vnoge stotine ljudi, meli smo predge ne samo v ednoj cgrkvi, štere so jezeri i jezeri poslušali, pisali smo v Novine i M. Liste, štere so jezeri i jezeri čteli, i povsod smo naglasih, da „Dom sv. Frančiška" bo za sirote Slov. Krajine" ne pa samo za Črensovske. Zakaj je vUpao zato te trgo.vec to grdo laž izvustiti, ne iščemo vzroka, nego prepustimo to razžalitev lUbezni do sirot Oči sirot v sodbo. — Nekak si je zgučao: „Ne dam Kleklni, kaj si z mojih penez palačo zidao". Klekl so že osem let poslanec, majo veliko plačo, pa neso si ešče telko spravili, kaj si bar z blata mogli hišo gorpostaviti. Ešče dnesden so v arendaškoj hiši i če jih vert na cesto dene, se tak ne vejo kam poteg-noti, kak druga sirota ne. Ka zakaj nemajo svoje hiše, to zna Bog i sirote tudi. Ka zakaj pobirajo na hišo siroi, pa je odgovor te: ljubezen do bližnjega zahteva to od vsakoga, oni jo spunijo, bar bi jo spuno tudi ti, ki jih grizeš. — „Na vsakšega tretjereduika navržejo 100 Din. Klekl pa te lehko postavijo „Domu. Ogulijo tretjerednike". — Tak je gučao neki gospod. Dozdaj ešče neso navrgli, dozdaj od toga nikdar guča ne je bilo, ne na sejaj, ne na kongresi: dozdaj se je prosilo samo z dobre volje; do zdaj je na tri leta sprošeno dovoljenje za nabiranje prostovoljnih darov. Iz vsega toga, ka se je dozdaj delalo i ka se je določilo za bodočnost, sklepati, ka se na tretjerednike nametavalo bo — je hudobnost. — „Naj se v občini razglasi, ka nišče ne sme pobirati, samo, ki ma dovoljenje od oblasti". Tak se je razglasilo v Beltincih, kda smo začeli krumple pobirati. I pred nami i za nami se je pobiralo v Beltincih v dobre pa če ščemo, lehko pravimo, tiidi v slabe namene, — greha ne včinimo s tem, ar gde se z nabiranja pijanost rodi, je slab namen, — pa nikdar ne se je v občini naznanjalo, naj se prosi pooblastilo i dovoljenje, samo od sirot Slovenske Krajine, od svojih lcrvnih sirot se zahtevalo. Zakaj? Naj se njim dar ne da, naj se nabiranje ovira. Pa je trbelo to razglasiti po tom, gda je Marijin List mesece dugo objavljao ministersko dovoljenje za nabiranje? Potom, gda se je v M. Listi i
z predganice naznanilo, ka so zavetnik celoga dela Prevzišeni gospod her-cegpiišpek! ? — Pa naj nam ne zamerijo te reči dobri Beltinčarje, ki so nam naklonjeni, so nas i bodo nas podpirali, naše reči ido tistim v občinskom odbori, ki so nam to krivico včinoli. — Naj bo zadosta. Odgovor naš je na te i vse druge špote odgovor neke nune, štero, — kda je nekoga gospoda prosila dar za sirote, — te pliisno. Ona njemi je odgovorila, mirno i sladko: „Bog plačaj za pliisko, to je dar za mene; zdaj pa prosim še ednoga za sirote". Ta krotkost je do dna srca genila siroveža, v žep je segno i je poklono bogati dar sestri za sirote. Mi tudi tak odgovarjajmo na špote, ki na nas pridejo pri nabiranji: „Bog plačaj za špote, ti so dar za mene, zdaj pa prosim še ednoga za sirote". Viipajmo se, ka smiljeni Jezuš bo zavolo naše krotkosti omehčo srca našim neprijatelom.
Krumple, kukorico i proso so nam poklonile dobre duše v večih občinaj. Na kongresi smo najmre sklenoli, da bomo mesto penez krumple, proso, hajdino i i kukorico pobirali v krajih, kje je bio te pov, ar je malo penez, z toga pova pa malo lehko vsaki da. I dobre, smiljene duše so nas bogale. Nabrali smo do zdaj krumplov okoli štirideset metrov, a nabiranje ne ešče dokončano. Gda je zvršimo, te vse objavimo. Za dozdaj nabrane debele krumple smo dobili čistoga 2420 Din. I nabiračom i darovnikom i voznikom srčni Bog plačaj!
Pazite! Zadnje nabiranje v tom leti bo okoli Božiča. Te se bo nabiralo zrnje: proso, hajdina, kukorica, pač kakše zrnje što ma i z dobre volje da. Dobljeno zrnje se oda i penez za nje dobljeni v kaso dene. Prosimo vse občine, kde poleg živeža majo še kakši literček za sirote, naj ga denejo strani i nas obvestijo, kde i keliko je nabranega i kda lehko pridemo po dar sirotam.
Ministri mislijo na nas. Gospod predsednik vlade i znotrašnji minister, dr. Korošec Anton, nam je poslao iz svojega ministerstva 2000 Din, g. Barič Stjepan, minister za socialno politiko pa 1000 Din iz svojega resora.
Poslanci se tudi giblejo za nas. Dr. Hohnjec Jožef, nar. poslanec so nam poslali 100 Din.
V Bački mislijo na nas. Piukovič Franc, plebanoš v Bačkom Mo-noštri, so nabrali med svojimi farniki 310 Din,
Črep iz siromaškejše a darovitne hiše. Lonec Treza iz M. Polane je kupila en črep, to je dariivala je 650 Din.
Novi kamli: dobili smo ednoga pali, mamo jih zdaj tak 64. Potrebujemo jih ešče 736. Cena ednoga je 12 dolarov ali 650 Din. Od Ameri-kancov, Australijancov, Kanadancov, pač od vseh, ki zviin mej naše države dobro služijo, čakamo te kamle.
Hvala za prisliižek. Lebar Ignac iz Sr. Bistrice, kda je prvi zaslužek poslao iz Canade domo, je 100 Din za sirote je odločo. Jako lepa navada. Kovač Jožef nam je istotak poslao 2 dolara.
Diplomo so si zaslužili: Golinar Verona, Črensovci, Kalamar Alojz, Martinje, Janez Čebular, Kostrivnica, Zelko Martin, Črensovci, Sarjaš Ivan, Trnje. Po 100 Din je vsaki dariivao.
Novi črepi. Novih črepov smo dobili 13. Mamo jih 84. Potrebujemo jih ešče 716. Eden košta 650 Din ali 12 dolarov. Črepe kupijo darovniki iz Slov. Krajine i cele* države SHS.
Občina Trnje i Sr. Bistrica izpelali oktobersko nabiranje. Prva
r
je dariivala 509 Din 25 par, druga pa 136 Din i pet metrov krumplov pa nekaj zrnja.
Bratska Ijiibezen. Mariborski tretjeredniki so nam poslali lepi dar, 306 Din.
Lendavske i Centibske siromaške gore so sirotam poklonile 226 Din.
Posvadbice neso se spozabile z sirot. Posvadbice na gostuvanji pri Škafar Ivani v Žižkih so nabrale med svati 90 Din. — Bog nam daj dosta takših pametnih devic i korajžnih deklic!
Spomenek za pokojnim možom. Pucko Ano v Bridgeporti je doletela velika žalost. Julija 9. njoj je ponesrečo mož i naglo vmro. Na spomenek pokojnomi je kupila en kamen za „Dom" to je dariivala je 12 dol. Oda se njoj za lepi dar toplo zahvaljujemo, njoj naznanjamo, da za žive j pokojne darovnike služimo vsaki tjeden edno sv. mešo.
Od odaje nam je N. dao 10 Din. Če bi vsaki kaj včekno vkraj od dobljenih penez, ki kaj oda, bi hitro dobile naše sirote dom.
Vsem čarovnikom i nabiratelom za „Dom" blažene božične svetke i srečno novo leto žele	Odbor.
Trnje na božičnom drevi.
(Pripovest)
Znotrašnje stene hladne sobice, v šteroj je edna siromaška ženska z desetletnim sinekom staniivala, je obvlekeo seri prt z neprijetnim plesivim diihom.
Sobica je stala prazna, brez pohištva, samo nekaj malo slame je bilo v njoj, ki je služila za posteo tema nesrečnima stanuvalcama. Siromaštvo je pa takše kraluvalo, da je pri svetlobi sveče prikažuvalo takšo sliko, da bi jo roka slikara samo tak bila mogoča preslikati, če bi svoje človeče čuteče srce zmeno s kakšim neobčutljivim kamnom.
Dečkec je vmirao v mrzloj sobici ... z ednim ponošenim mater-nim robcom odeti je ležao na slami. Po čelom varaši je radost kraliivala, vej je bio božični večer, božo ljubezen rodeči večer, ki je človeča srca v nenavadno bistrejše bitje spravo.
—	Mama! — si zguči dečkec — Vi ste me vsigdar s tem tolažili, da tam gori pri dobrom Bogeci ne bomo zebli, niti gladuvali . . . tam že dajo kruh . . .jaz bi že tak rad bio tam, ar me zebč . . . lačen sam.
—	Tak je, sinek moj — njemi odgovori mati — Tam gori ne boš gladuvao, samo bodi potrpljiv ... že dobiš pri dobrom Bogeci vse, ka si poželeš.
Vmirajoči dečkec odpre oči i radUvajoč pravi:
—	O dabi dobro bilo za mene, či bi že denešnji večer bio tam, najprle bi božično drevo proso maloga Jezušeka !
Te reči so strašno zadele materno srce; jedino dete, njenoga siro-maškoga srca jedina zemelska tolažba se žele od nje ločiti. Pa neje čuda p. . . že dneve i dneve gladujeta, dete neje moglo duže glada prenašati i tudi mati je od njega oslablena vkiipspadnola pri ležišči svojega sineka. I kak tam gleda vmirajočega svojega maloga, se je vspomnila minolih časov, i je premerjala te sveti večer s tistimi blaženimi večerami, kda je poleg svojega moža v dobroti, v blaženstvi čakala god rojstva maloga Jezušeka.
Od tisti mao ... je njeni mož premino . . . brez glasu. V poštene duge je spadno i nese jih mogeo rešiti. Odišeo je, vernoj i vdanoj svojoj ženi je samo v ednom kratkom pismeci sporočo, da je on odišeo vmirat, ar nešče nepošteno živeti. Naznano njoj je, da je dobromi stanji za vsikdar konec; v skrb i materinsko ljubezen je priporočo zalogo njidva ljubezni — maloga Jančeka.
Ženska se je po čtenji toga pisma za dovico čutila. Jokala je za preminočim možom. Krvarilo njoj je srce, i kak žensko stvorjenje z slabimi močmi je začnola slaba postajati od velike žalosti. Sedem let je mi-nolo od tisti mao, punih bridkosti i nevol. Ženska i dečkec sta že bluzi, da jiva smrt odkupi od trplenja.
Naednok dečkec začne zaspano gučati:
—	Idem že . . . rad . . . igrao se bom z vami . . . ljuba mamika diišim se . . . pomagajte mi!
Za temi rečmi so njemi oči oglažovenole, vkupspadnjeno malo telo zadrevenelo. V bluzi stoječoj cerkvi so ravno k polnočnici pozvonili, i kda je ljudstvo z ednim srcom, zednov dušov zaspevalo: „Dika Bogi na višini" — so tam gori v nebesaj angelje z veselov hozanov sprejemali edno nedužno dušo, štera je z njimi združena prepevala hvalo malomi Jezušeki.
Ne zebe ga več, neje lačen 1
Plamenček lojove sveče, štera je pogorevala, napravi svoj poslednji skok i mati s srcetrgajočim jočom spadne na mrtvo telo svojega ljuboga sineka.
—	Sinek moj! drago moje dete! tii si ostavo siromaško mater . . j o Bog moj ... o Bog moj . . . vzemi k sebi tiidi mojo dušo . . . ve nemam več za koga bi živela! . . . Vzemi k sebi tiidi mene ... če je Tvoja sveta volja ! . . .
Tak žaluje vmirajoča mrtvoga. Krnica je v sobici, noč jo je popolnoma pokrila s svojov čarnov perotjov, naj nišče ne vidi strašno delo koseče smrti !
*
* * ,
Med tem časom se je z nočnim vlakom k varaši približavao eden bledoga obraza človek. Nemirno je čteo minute, ki so ga nesle k njegovoj zavrženoj družini.
Kda je vlak na kolodvor priropotao i tU henjao, je skočo ž njega i si je hitro pogodo fiakera, da kem prle obimne svojo ženo i svojega sineka. Ta se je pelao na staro stanuvanje. Znao je, da njegova družina ne stanuje več tam, ali tam bo zvedo za njeno stanuvanje, si je mislo. Tudi tak je bilo, dobroga srca vratar je njemi vse razjasno, potnik ga je pa za to dobro obdaruvao i je hitro premino s fiakerom.
Med potjov si v mislih tak zgučavao :
—	Ljuba moja Margejta, dragi moj sinek ! nebodeta več trpela, odkupim vaj od nevol, blaženiva bodeta odzdaj vnaprej!
Naednok je tam. VSplača fiakera, notri pocinka. Vratar ga notri pusti i opita koga išče. Te njemi je povedo. Stari vratar je s sočutjem gledao na pridočega govoreči:
—	Ravno ste dobro prišli, ar siroto žensko že včeraj celi den nesam vido. Odločo sem se, da zUtra na sveti božič pošlem k njima ženo, da jiva pozove k nam na obed, naj bar na te sveti den ne gladUjeta!
Pridoči se je na te reči strsno, skoro bi vkiipspadno, če ga vratar ne bi prijao i ga pelao k dveram tiste sobice, v šteroj je njegova družina staniivala.
Trkata po dveraj. Tišina, nikšega glasa od znotraj neje bilo čuti, kak da nikoga ne bi bilo notri. Odpreta dveri i notri vstopita. Vratar gori podrži posvet, da bi bole vidila.
Strašen prizor! Tam je ležala mati na svojem mrtvom deteti . . . Zadrevenela. Ne potrebuje več niti ona, niti sinek zemelsko dobroto i blaženstvo, najšla sta jo že oba tam gori, kde nega niti trplenja, niti žalosti, nego kraliije večna, neminljiva radost! On, ki je prišeo odkupit ljudstvo iz grešnoga robstva, odkiipo je njiva od trplenja. Zdaj že tam jeta, „kde angelci prestirajo".
V očeh moža se niti edna skuza neje skazala, samo je ta poklekno k tistim, štere je on sam prepiisto nevolam, štere je zdaj šteo oblaženiti. Po imeni jiva zezavao ... s prijazljivimi rečmi biidio ... ali prekesno je že vse bilo! Kak je gledao plesnivo slamo na podi, zelene znake smrti glada okoli očeh mrtve žene i deteta, njemi je dušna vest nesmileno kričala: Ti si je vmoro!
To vočimetanje ga je popolnoma spotrlo, poklekno je i kušuvao mrtva tela; vratar si je pa brisao skuzeče oči. Naednok pa zapazi, da klečeči mož vkup kaple. Ta je skočo, da bi ga rešo spadaja, ali že je mrtveca držao v svojih rokaj.
Zabrno je jutrašnji glas zvona. Krščansko ljudstvo je šlo k pastir-skoj meši pozdravlat sveto Devico, ki je na svet porodila Onoga, ki oleh-koti v borbi življenja obtriijene.
Iz viist vratara zletita dva vzdihaja gori v nebo: „Dika Bogi na višini" i „Daj njim Gospod večni pokoj!"
Iz vogrskoga Glasnika sv. Frančiška — prestavo: Bogoslav.
CERKVEH1 - OlLASIIi
J. KONTLE«.
—	D. Lendava. Od 19. novembra se je vršo tU misijon, ki je trpo osem dni. Obisk je bio dober. Za Vogre je vodo misijon preč. g. Kvotidian iz Vojvodine, za Slovence pa g. Tkalec Jožef, ravnatel iz Veržeja.
—	„Hiža molitve" driištvo, ki se je ustanovilo v Črensovcih dela z najlepšimi uspehi. Red v cerkvi je nad vse lepi. Reditele bogajo vsi: mladina i starina.
—	»Martin dom". Za katoličanske dekle v Beogradi je najeta edna hiša, kde dobijo služkinje, dokeč ne najdejo službe, zavetje i pošteno pre-
nočišče, ka ne pridejo kakširn zverinam v roke- Kda se zbere zadosta penez vkup, se postavi posebna hiša za služkinje, kje se vsako nedeljo lehko zberejo na poštene razgovore, kje dobijo duševno i telovno podporo, da se rešijo propasti. Ta hiša se bo zvala „Martin dom".
—	Blažena Ozana. Sveta stolica je 1. 1927. potrdila javno češčenje blažene Ozane iz Kotora v Dalmaciji. Z ednim svetnikom mamo zdaj več Jugoslovani. Samo častimo jo verno. Od njenoga življenja bo pisao tiidi naš M. List drugo leto.
—	Bogojina. Veselje, molitve, pesmi, osem spobtidnih govorov, spove-davanje od jiitra do poznih večernih vilr se je pri našoj tridnevnici v Bo-gojini neprestano vršilo, kak je bilo v Marijinom listi napovedano. Cela naša nova cerkev je dihala pobožnost i mir božji se je vlevao v srca vseh udeležencov te pobožnosti. Velika procesija na cintor, resni obrazi vernikov, primerni govor za verne duše, tužno spevanje i zvonenje i na vernih duš den dosta obhajancov je zaključilo našo ljubko prireditev na čast božo i sv. Frančiški.
—	Gornja Lendava. Kak lepe, srečepune dneve smo od 21—28. okt. pri Gradi meli, se ne da popisati. Samo le prehitro so nam minoii. Spomin na 700 letnico kanonizacije Sv. Ferenca se je prav plodonosno obhajao. P. Elekt, voditeo 3. reda so nam držali šest predg, da je bilo veselje poslušati. Glas milosti bože je obilno ljudi privabo k spovednici. Vnogo src se je prenovilo. Zgledno se je Gospod na zemljo, da posliihne zdihavanje voznikov i oprosti nje, ki so zročeni smrti. Hvala i slava gosp. duh. svetniki, da so nam srečo teh dnevov oskrbeli.
— Evharistični kongres v Sydneyi. Zadnjilden euharističnoga kongresa ob 8, vori zjutraj se začnejo bože službe. Ob 9. vori začnejo zvoni zvoniti i do 10. vore zvonijo. Liidstvo se zbira pri katedralskoj cerkvi i čakajo, da pride prešecija iz kraja po imeni Manly varaša. Kcia je 10. vora, se vu katedralskoj cerki začne boža služba i pevsko društvo začne svoje lepe angleške pesmi predavati, ali to se čiije iodzvuna cerkve, po cejlom varaši na radio i v vsakoj vulici. Zdaj je prišla policija napr. br. 5000, štera je obsejla celo cerkveno okolico za obrambo liidstva, za njimi zdaj idejo štiri prešecije proti ovoj prešeciji, ka pride iz Manlya Te varaš Manly je prek ednoga maloga morja. To ljudstvo, ka pride v toj prešeciji, prevozi eden hajov, šteri košta eden miljon funtov. Zdaj, kda je 1. vora popodnevi, je prestavlena vožnja automobilov i električnih vozov. Zdaj ide prešecija od morja proti katedralskoj cerkvi. V prešeciji najnaprej idejo konjeniki v šivom gvanti i bele klobuke majo na glavi i bele štole z prave rame na križ na levo stran. Za njimi idejo dekle Marijinoga društva. Okoli 6000 jih je v belom gvanti i sivih plaščaj, majo pa na glavi bele mreže. Med prešecijov Marijinoga društva se na 10 metrov eden od driige nosijo lepe zastave z Marijinimi podobami, za njimi idejo dečki Marijinoga društva, naprsaj na levom kraji majo znak Marijine podobe. Za njimi idejo moški napr. br. 60.000. Za temi idejo duhovniki napr. br. 4000. Za temi nosijo nebo, pod nebov nosijo prenajsvetejše Oltarsko svestvo sveti Sakrament XI. Pij pape namestnik, kardinal. Zdaj da je prišo celi narod pred katedralsko cerkev, potom se sačne večernica. Odzriina cerkvi po večernici so kardinal podelili sv. blagoslov Evharističnoga kongresa. Naroda je bilo na lici mesta okolik 500 jezero. — Sydney, 10. IX. 1928 FRANC VUK