Stev. 18. V Ljubljani, v sredo 3. maja I9I6. Leto III. Zmagoviti boji Nemcev pri francoskem trdnjavskem mestu V^erdunu. Boji se vrše z velikansko srditostjo in izrednimi izgubami že poldrug mesec. Nemci so zajurišili in osvojili že več utrd. Edmondo d' Amicis: Neomajnost. Prevedel na slovenščino dr. Z o b e r. (Nadaljevanje.) — K vragu! odgovori ta. Na železo ž njim! — Tolovaja zvežeta orožnikove roke na hrbet in ga privežeta ob veliko železno krnico, štrlečo iz bruna koče. Nesrečnež je bil bled kakor smrt in šklepetal z zobmi, kakor v vročici. Trojica pa vzame iz raznih duplin nekaj živil, posede na treh kamnih ter prične s prigrizkom, pogovarjaje se mirno, kratko in odrezano, kakor kadar se bolj pečaš z grižljaji, nego z besedami. — Si li čul novice iz Stare vasi? — Zadevo don Alessija? — Že, že! Dvesto zlatih odkupnine! — Plačanih? — Plačanih! — Lep kos . . . — In tristo zlatih pri županu. — Ni preveč. On in njegov brat imata dovolj zemlje. Ob reki je dve milji daleč vse njegovo. — Najlepše pa v Biccasi: šest konj, pet pušk, tisoč zlatih, vse na en mah! — Na to vrže pomarančin olupek v orožnika: Na! — I, čujem — povzame drugi, v Ce-signoli je bila slaba. Da, med Salvatorjevo četo in iblajtarji. Presenečeni so bili. Župan jih je izdal. Sedem ujetnikov. — Tudi načelnik? — Ne. — Ustreljeni? Oni prikima pritrjevalno. — Madonna! vzklikne tretji in se obrne k orožniku: Čuješ li? Toda milo za drago! Ne boj se! Pride čas, ko bo z vsacega drevesa visel iblajtar! Pride! In zvrne čašo vina. — Glej ga, — odgovori eden in me-žikne na orožnika, — premišlja! — Na koga misliš? — ga vpraša načelnik in si viha brke. — Na svojo mamico? — vpraša zopet prvi. — Kje jo imaš, zapuščeno? — Cujmo, čujmo! Vsi trije upirajo' vanj svoje poglede. Ubogi mladenič zaklopi oči, potem zopet pogleda z mokrim očesom, kakor izza ko-prene, preko daljnih gora. Hajduki pa v smeh — Najlepša |e ta, da ne izpregovori — se oglasi eden. Čemu neki. Iz ponosa? — Iz ponižnosti — odgovori drugi s širokim smehom. — Strah! ¦— dostavi načelnik. Orožnik tresne z glavo v znak zanikanja. — Kaj, ne? vikne načelnik in poskoči na noge. Da vidimo! —In svojim tovarišem, z odločnim naglasom : Nosil je kakšen ukaz, da nas vržejo v luknjo! Preveč časa že gu-bimo. Prisilimo ga, da izpljune svojo tajnost! — Izpljune naj! — odgovore oni in se dvignejo. Orožnik strepeta, a dvigne glavo, kakor da hoče* reči: Pripravljen sem. Tolovaji se postavijo pred njim. Ce bi bil gledal ta hip mladiča na straži, bi bil zapazil, da se trese kakor šiba na vodi in da se ozira naokrog, da bi ga ne zapazili, z obrazom bledim groze. Načelnik ga zagleda ter mu ukaže z zapovedujočim mahom, naj se briga za svoj opravek. Mladenič se zopet skloni na svoje prejšnje mesto. Torej, — povzame načelnik, obrnjen k orožniku, z naglasom, ki ne pripušča nobenega odloga več: Odkod prihajaš? Jetnik namrši obrvi in upre svoj pogled pomenljivo v tolovaja, da je mogel spoznati trdnejšo voljo od svoje, ter molči. Tolovaj ne črhne, toda udari s pestjo jetnika tako silno pod brado, da zaškrtne, kakor da mu je izbil zobovje. — Odgovoriš li sedaj? Orožnik nagne glavo in bruhne kri, ki mu je polnila usta. Potem dvigne svoje oči do nasprotnikovih z izrazom neupogljivega ponosa ter odkima z glavo. Tolovaj se ugrizne v ustni ter se prisiljeno nasmehne svojima tovarišema. Na to seže mirno v žep, potegne nož, ga odpre, odpre orožnikovo košuljo ter mu nastavi konico noža na jamico pod grlom. Ne boj se — zamrmra ter potegne s konico počasi in nalahno od vratu do pasu, kakor da riše ravno črto na tabli. Na prsih ujetnikovih se prikaže dolga rudeča črta, podobna rani z britvijo; toda črta se namah skrije pod vrsto kapljic krvi, ki privro, privro in se potakajo vedno nagleje in nagleje, kakor solze plakajoče, do obleke, pod obleko, do tal . . . — A! a! a! rjove z živinskim glasom poglavar. Pričenjaš uvidevati, kaj ? — Glej, kako teče! — pravi drugi. Mladi brigant si zakrije oči z dlanmi. — Poveš sedaj ? vpraša zopet načelnik. Orožnik pogleda na kapljajočo kri, potem dvigne glavo, upre svoj pogled v tolovaja in odkima z istim izrazom v obrazu, kakor prej. Vsi trije zločinci se spogledajo bolj začudeno, nego srdito. — Hočeš torej umreti, tepec? — zarjove nakrat načelnik ter približa svoj obraz obrazu žrtve, da sta se skoraj dotaknila, in tresoč odprto dlan nad njegovim licem, zahrope vanj: — Ne vidiš li, kje si, da si v naših rokah, sam, in da ti lahko izkopljemo čreva kakor psu? Česa se nadejaš? Da ti pride osvoboditev? Izpregovori! Oglasi se! Vsaj besedo reci! A orožnik ostane nem. Stran 270. TEDENSKE SLIKE. štev. 18 Prvi avstrijski vlak vozi zopet čez most preko reke Dnjester v Galiciji. Most so deloma razrušili ruski topovi, a so ga hitro popravili naši pionirji. Nemška obal vzhodnjega morja: Pogled na morje iz Svinemiinde, ki so ga ometavali sovražni aeroplani. Pobesnelo dvigne eden njih svoj nož, toda načelnik zadrži sunek: Ne z nožem! ter zgrabi puško. To naj okusi! Dvigne orožje s tal ter zamahne ž njim preko orož-nikovih nog, da zaškrtne kost. Bedna žrtev vzkrikne in se zvije, isti hip pa udari z ne-ranjeno nogo ob tla, kakor da mu je kruta bolečina dala novih moči, ter krikne hripavo: Nikdar! Vsi trije ga pograbijo za vrat in mu jamejo izpraskavati oči, ko se oglasi stražnji mladenič, ki mu je nepojmljiva..... groza dala poguma, da govori, da krikne z licem in glasom poblaznelega : Ubijte ga ; . vendar, za boga! Stre! v glavo! Čemu tolika muka! Tolovajska trojica se obrne in strmi vanj, bolj začudena nad njegovo drznostjo, nego nad smislom njegovih besed. Načelnik skoči k mladeniču in ga poči v lice, da buti glava ob skalo. Ves prevzet zavzame mladenič svoje staro mesto. Ta hip mu blisne pogled nizdoli pobočja; nalahno se zgane, kakor presenečen, nagne se naprej, upre oči nekam v dalj, a se ne gane. Načelnik ne zapazi ničesar. Vrne se k žrtvi, ves bled besa, tresoč se in kažoč zobovje. Celo njegove divje dru-gove prevzame zona. Težko svojo roko položi na glavo žrtvi, drugo dvigne grozeče, upre vanj svoj srepi, krvavo pod-pluti pogled in zahrope: Čuj . . . jadne ti ure, ko si se domislil, da se hočeš igrati z menoj. .! Ti me ne poznaš . . . Pred menoj so se jezili lasje ljudem, ki so imeli v glavi več soli, nego ti! Niti pojma nimaš, kake muke ti pripravim! Do jutra te zbadam pri živem telesu ... da ne boš več človeku podoben . . . izpraskam ti oči iz glave . . . Veš, kaj je bila usoda drugih! Ne segaj do dna . . . povej, kar zahtevam, predno mi stopi kri v glavo . . . Odtrga roko od glave, pogleda ... v dlani šop las; vrže mu jih v obraz; obvise mu na ustnicah; da se jih reši, bednik izpljune. Oni razumejo, da velja pljunek njim. Sedaj jih ne zadrži ničesar več. S krikom besa, s povešenimi glavami, podplutimi očmi planejo po njem, kakor troje zverin ter ga prično mučiti naglo in molče, s konicami bodal, z nohti, z zobmi, s koleni, z nogami; od časa do časa prestanejo za oddah ali zakličejo drug drugemu: Počasi! — da ga opozore, da mu še ne vzemo življenja. Na to novi sunki, ugrizi, bodljaji. Na tla curlja kri, padajo kosi ko-šulje, šopi las, sliši se težko sopenje treh mesarjev, žvenk zadevajočih se bodal, suho hropenje žrtve. Slepi, pijani, poživinjeni se niso več zdeli ljudje, nego trotelesna pošast, zvijajoča se krog človeškega telesa. Bili so slika vsega, kar je hkratu groze v brezumju, podlosti in krvološtvu. — Ne ubijte ga še! se oglasi zopet oni mladenič s pridušenim vzklikom, obračaje se brzo do roparjev in zopet od njih k razgle-dišču in povzdiguje svoj glas, kakor da hoče prevpiti kakršenkoli bližajoč se šum. — Ne ubijte ga še! Čakajte! Saj vam pove vse! Če ga ubijete, vam ne pove ničesar! Poskusite še jeden pot! Zganil se je, kakor da hoče govoriti! Ubijete ga potem. Jaz sam ga sunem v srce, če nočete tega sami. Proč z bodali! Samo s pestmi! Ne vidite li, da umira? — Ne da bi umolknil, pogleda zopet ven, pod obzidje. Potem skoči v sredino ograjenega prostora, izpremeni na mah zvok in način govorjenja in vzklikne z izrazom nepopisnega zaničevanja: Podleži! Trije proti umirajočemu ! Prokleto! Zatuli načelnik ter plane proti njemu z dvignjenim bodalom. Prepozno! mu odvrne ta skoraj radostno, pokaže na uhod in vzklikne : Evo! Oba druga tolovaja sta, opozorjena po tem vzkliku, v naglici pokrila žrtev s plaščem, dočim pograbi načelnik puško,da se vrže na bližajočega se nepoznanega nasprotnika. Ta hip zažvenketa orožje, začujejo se koraki in glasovi, bojoneti in puš-kne cevi blisnejo nad obzidjem pred uhodom, nad; skalami skozi vhod se vsuje četa orožnikov, ki obda, kakor bi trenil, vse, ki jih najde v notranjosti, jih raz-vroži, pomeče po tleh. Na to za nekaj hipov molk. sredi molka globoko in hropeče oddihavanje doš-lecev. Pomozite umirajočemu! vrisne nakrat oni mladenič, i on na kolenih, kakor drugi, sloneč na rokah in kloneč pod nastavljeno ostjo bajoneta. Kateremu umirajočemu? vpraša častnik in stopi za korak naprej. Tam v kotu! odgovori mladenič in pokima v ono smer. Vsi se ozro tja, toda ne opazijo ničesar. Pod plaščom! — ponovi. Spremljan od podgledov vseh navzočih stopi častnik v kočo, potegne za plašč ter ga vrže na zemljo. Splošen krik groze se odzove temu strašnemu pogledu. Nesrečnež visi na navzad zvezanih rokah nad zemljo, glavo pobešeno nad prsi, ves ena sama odprta, zevejoča rana, ter skuša dvigniti glavo. Razvežite ga, brzo, brzo! vikne častnik. Dajte mu piti! 18. štev. TEDENSKE SLIKE. stran 21 Dunajski župan dr. Rikard Weisskirchner (z avtomobilnimi naočniki na čepici) je posetil dunajski polk Deutschmeistrov na laški fronti in mu prinesel dunajska darila. Poleg župana general Roth. Stran 272. TEDENSKE SLIKE stev. 18. Iz Benetk: Riva (ob obali) koder stoje glavne palače. — Palača dožev, spredaj most čez kanal. — Veliki kanal, v ozadju cerkev Santa Maria della Salute. — Palača Franchetti. — Cerkev Santa Maria della Salute. — Vhod v cerkev sv. Marka. Trije priskočijo, ga razvežejo posade na tla ter prično preiskovati rane, drugi pa, pobesneli, obdelujejo tolovaje s puškinimi kopiti. Pozor! zapove častnik. Potem se obrne k tolovaju: Govori! Stražnji orožnik mu dovoli vstati. Kdaj ste ujeli tega človeka? Govori is-tino, predno umrješ! Tega — prične mladenič s pridušenim glasom, ves še se tresoč razburjenja in strahu, — tega orožnilAli ste ga res pograbili za roko? vpraša stotnik z nenavadno resnim glasom. In ko Ivanov pove resnico, vzdihne glasno in nemirno zamežika. »Grdo ste storili! Neumno ste storili!« pravi. »No, glejte, nočem se pretvarjati. Storili ste prekrasno! . . t. j. proti redu . . . Vrag vedi, kaj je z mano . . . Oprostite mi!« In pomolči ter se zazre v tla. Nato izpije polovico čaše in lopi prostovoljca po kolenu. »Obljubite mi«, pravi, »da kaj takega ne storite več! Saj sam razumem ... Težko je človeku . . . Sami ste videli, da sem nedavno sam udaril vojaka. Nalahko. No, če tepec ne pojmi svoje zanikar-nosti, veste, taka klada! Ali jaz sem kakor oče; bog mi je priča, brez zlobe, čeprav se semtertje tudi razgrejem .. .< In ljubeznivo potaplja prostovoljca po rami, si zvije cigareto, zapuši, pomolči in pravi: »Včasih, res, ne moreš drugače, nego da ga zlasaš! Saj so kakor otroci!« (Dalje prihodnjič.) Špijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje) Niti tujke, ki je bila zaprta v kupeju, ni mogoče več prijeti. Neznanka je že gotovo na italijanskih tleh, ki so oddaljena od avstrijske postaje le par minut. Ni si vedel pomagati. Ženska je vlekla za nos prebrisanega policijskega komisarja. In baronica? Ta je najbrž kje sedela in se mu na glas smejala. Stev. 18. TEDENSKE SLIKE. stran 277. Zakopi in ovire: Španski jezdeci na progi. — Priprosto kritje. — Umetni betonirani strelski jarki. — Kritje pod vrečami s peskom. Iz Srbije: Porušeni zidani most v Županjcih. Komisar je zaškripal z zobmi. Če bi šlo, bi bil skočil najrajši iz kože. Kaj naj stori? ... Ali naj prosi italijanske oblasti za posredovanje? Naj povzroči tisti veliki škandal, ki se ga je žabici! njegov šef ogniti? Ali se naj pelje domov in stopi pred policijskega predsednika z besedam : „Ženska me je potegnila za nos, prosim, vpokojite me zaradi nezmožnosti?" V žepih suknje je stiskal pesti in šetal po peronu. Ustavil ga je sprevodnik in vprašal: — Prosim, gospod, ali niste vi dr. Martinič? ' — Da. — Pismo imam za vas. — Čigavo? — Dama, ki se je peljala v kupeju poleg vas, mi ga je dala v Vidmu s prošnjo, naj ga vam izročim šele v Pontebi. Komisar je naglo odprl in bral: Spoštovani gospod doktor! Prav iz srca mi je žal, da sem vam morala povzročiti to malo in neprijetno iznenadenje. Na najinem zadnjem razgovoru sem vas prosila za dva dni odloka, toda niste bili tako ljubeznjivi, da bi mi ustregli. Tako mi ni preostalo drugega, kakor to, kar sem sicer prav nerada in le prisiljena storila. Ne iščite me. Čez dva, najdalje čez tri dni se pripeljem v Pontebo z istim vlakom, v katerem ste me danes pogrešili. Nimam vzroka, da bi se bala avstrijskih sodišč. Pridem gotovo. Pridem zato, ker mi je mnogo do tega, da se dožene, kdo je morilec — celo več, kakor vi slutite. Oprostite, da sem se poslužila okol-nosti, ki so mi zoperne. Toda morala sem. Vaša vdana M. St. Komisar je čital še enkrat od kraja do konca. Nato je v divji jezi zmečkal popir. Pač naivna in zlobna domneva! Da bi on verjel temu pismu in čakal! Kaj pa še! Ali je mogoče misliti, da bi prišla? Ali ga ne prepričuje vse, da bo ravno narobe? Treba naglo poslovati. Drugič naj se ji kaj^ enakega ne posreči! Šel je k načelniku postaje. — Kdaj pelje prihodnji vlak v Benetke? — Jutri ob šestih zjutraj. Komisar je zacepetal. Na šest ur brezdelja je torej brezpogojno obsojen. Da bi se vrnil z vozom v Benetke, nato ni bilo misliti. To noč je moral prebiti v Pontebi. Baronica je pridobila tako dvanajst varnih ur. Prav ahko se pelje v kako bližnje pristanišče in se tam vkrca. Komisar je vprašal, kdaj odhajajo parniki. Iz Genove, Benetk in Trsta odhajajo zjutraj na vse strani sveta. Komisar je brzojavil vsem policijskim uradom po pristaniških mestih. Opisal je baronico, ne da bi imenoval njeno ime, in prosil, naj jo takoj primejo. Nato je pregledal baroničino prtljago. Poleg perila je našel rdečeplavo lasuljo, popotni klobuk z gostim pajčolanom in angleški kostum — torej tisto opravo, v kateri je stopila v Benetkah na vlak. Predno je poiskal prenočišče, je o dogodku brzojavno obvestil policijskega svetnika Korena. Skrival ni ničesar. Prosil je za nadaljnje ukrepe. Agenta sta sedela potrta ob kovčegih na peronu. Ko je izginil brzovlak^s postaje, ju je komisar poklical. Šli so nočit v hotel nasproti kolodvora. Dr. Martinič dolgo ni mogel zaspati. Zgodaj zjutraj je bil na nogah in hitel brez brez zajutreka na postajo. — Ravno sem vam hotel poslati to brzojavko, je rekel načelnik. Za vas je. Komisar je odpiral brzojavko s tesnobo v srcu. Besedilo se je glasilo: Se mi je zdelo. Ostanite v Pontebi. Pridem z jutranjim vlakom. Baronico najdete prej, nego si mislite. Koren. Stran 278. TEDENSKE SLIKE stev. 18. Princ Abdul Mešid Effendi, sedanji turški prestolonaslednik. — Admiral Edvard pl. Capelle, novi državni tajnik nemške mornarice, najvišji šef bojnega ladjevja. — ^'eliki admiral pl. Tirpitz, bivši državni tajnik nemškega brodovja, ki je odstopil. Tirpitz ima največje zasluge za vzornost nemškega vojnega ladjevja. Ameriško-mehikanski konflikt. Mehikanski kruti general in poveljnik ustašev Vilhi ki je bil nedavno v bojih z ameriškimi četami ubit. Doktor je strmel brez besedi v depešo. Enajsto poglavje. A kje je bila baronica? Kako se ji je posrečilo, prevariti policista in uiti? Dr. Martinič si je razbijal s tem glavo, baronica pa je sedela v mračnem kupeju tretjega razreda. Peljala se je s poštnim vlakom proti Rimu. Nihče je nebi spoznal. Zlatoplave lase ji je krila črna lasulja, lice si je prebarvala, oblekla preprosto obleko, se zavila v ruto — kako bi človek slutil, da je to dama, ki sprejema v svojem salonu najboljšo gospodo! Ko je dr. Martinič po onem nesrečnem pomenku odšel, je bila njena prva misel: beg! Spoznala pa je, da je težko bežati. Stražijo nepretrgoma in zasledovali bodo vsak njen korak. Kaj doseči bi se dalo le z izredno predrznostjo. Zaupljivo je vprašala svojo zvesto služkinjo, če bi potovala mesto nje v Pon-tebo. Postavi obeh sta slični. Rdeča lasulja in baroničina obleka zraven — in prevara gotovo uspe. Baronica je zagotovila deklico, da ni stvar nevarna. Obljubila ji je tudi nagrado. Zdaj bo lahko poročila čolnarja, ki ga ljubi. Baroničin načrt je bil tak-le: Sklenila je iti na postajo, toda ne kot gospa, temveč kot služkinja. Vedela je, da se odpelje dve minuti za vlakom, ki odide v Avstrijo, vlak v Rim. Upala je, da se vtihotapi v splošnem vrvenju v rimski vlak. Ponoči se je Marijeta, kakor je bilo služkinji ime, preoblekla. Baronica jo je poslala na ulico. Na svoje veselje je opazila, da sta jo agenta takoj opazila in ji sledila. Zvečer se tedaj zamenjava prav gotovo posreči. Baronica je učila služkinjo ves dan. Naročila ji je, naj zapre takoj vrata kupeja, ¦kjer se bo peljala. Tik pred Pontebo naj odloži lasuljo in se preobleče. Mimo policistov naj gre, kolikor je mogoče brezbrižno, nato pa takoj na laška tla. Tam je varna. Težavna ura je naposled prišla. Baronica je vedela, da je igra, ki jo igra, nevarna. Napela je vse moči. Ona, senator in Marijeta so se peljali na postajo. Nestrpno so čakali usodnega trenotka. Baronica je dala služkinji gost pajčolan, ki ga tudi ostre luči na postaji niso prodrle. Obe ženski sta že v čakalnici opazili, kako ju policist premotriva. Ker pa je posebno pozorno sledil sleherni kretnji Ma-rijete, je bila baronica uverjena, da zamenjava Marijeto ž njo. Skrbelo jo je samo še srečanje z dr. Martiničem. Stopila je na peron in gledala po ča-kalcih. Opazila ga je šele. ko je stala tik železniškega voza. Kakor že vemo, je stal komisar za stebrom. (Dalje prihodnjič.) četrto avstrijsko vojno posojilo. Podpisovanje IV. vojnega posojila je v polnem teku. Veliki kapital in mali varčevalec tekmujeta med seboj v tej nekrvavi borbi za zmago domovine. Vsi vemo, da gre za to, da s finančnimi žrtvam.i dopolnimo in zavarujemo sijajne zmage, ki so jih na vseh bojiščih priborile naše hrabre in junaške čete. So\ražniku je treba še enkrat jasno in temeljito dokazati, da je podlegel nasproti nam tudi na gospodarskem polju, da se mu je ob neomejeni požrtvovalnosti našega prebivalstva izjalovil tudi gospodarski bojni načrt proti osrednjima državama. Pa pravzaprav tu nimamo pravice govoriti o požrtvovalnosti. Kajti denar v državnem vojnem posojilu je tako varno in koristno naložen, da mora zadovoljiti tudi sebičneža, ki mu je v prvi vrsti le za svojo gmotno korist; biti pa nam mora tudi jasno, da se zmagoviti mir ne tiče samo države kot take, marveč tudi vsakega ^ posameznega prebivalca, kajti pod čim ugodnejšimi pogoji sklenemo mir, tem boljše se nam bo godilo po vojni, tem ugodnejši bodo pogoji gospodarskega blagostanja tudi za vsakega .posameznika. Štiri milijarde je že dalo avstrijsko prebivalstvo na prva tri državna posojila; večina tega denarja je našlo svojo pot nazaj v žepe državljanov. Naj ne bo nikogar, ki bi hotel obsedeti na pridobljenih ali privarčevanih zakladih! Vsak naj zopet s polnimi rokami meri državi delež, ki ga potrebuje, da vojno zmagovito dovede do konca. IV. vojno posojilo naj prekosi vsa dosedanja. Razne vesti. Novo sredstvo proti tuberkulozi. Atenski zdravnik Panakulos je baje izumil novo metodo za zdravljenje tuberkuloze. S pomočjo ozona se mu je posrečilo, uničiti v tuberkuloznem pacijentu bacile tekom 12 dni in istočasno zvišati telesno težo za 50"/o-Ako se Panakulosova metoda obnese, bo izgubila tuberkuloza svojo strašno opasnost za človeštvo. Vojna nese! Dunajska delniška družba »Gebriider Bohler & Komp. je imela dne 12. aprila svoj občni zbor. Ta je na podlagi »dosti zvišanih odpisov« sklenil, da plača za lansko leto od čistega dobička na vsako delnico 240 mark, kar je za 160 mark več, kakor je družba plačala v prejšnjih letih. Slabi časi za gizdave dame. V Mona-kovem na Bavarskem vzbuja veliko senzacijo ukaz policije, da sme vsak redar prijeti damo, ki je po njegovem mnenju tako oblečena, da vzbuja preveč pozornosti in jo peljati na stražnico. Zgodilo se je koj prvi dan veljavnosti te naredbe, da je redar prijel na kolodvoru damo, ki je bila oblečena po najnovejši modi in imela precej močno pudran obraz. Redar jo je odgnal na stražnico. Tam je dama dobila ukaz, da si mora puder obrisati z obraza, dobila ukor za svojo obleko, sicer pa bila brez kazni izpuščena. Nemci na Ruskem. Listi poročajo, da je ruska vlada izdala sledeči ukaz: Bivši nemški državljani, ki so postali po letu 1880. (!) finski domačini, ne smejo biti ne delež- 18 štev. TEDENSKE SLIKE. stran 279. niki, ne uslužbenci pri akcijskih družbah in pri zadrugah, ki imajo pravico, da smejo imeti zemljišča na deželi. — Ukaz stopi dne 15. aprila v veljavo. Ganljiv prizor se je odigral te dni na kolodvoru v Debrecinu. Oddelek ruskih vjet-nikov je tam popravljal progo, ko se pripelje vlak z novimi ruskimi vjetniki s severnega bojišča. Naenkrat skoči iz vlaka mlad ruski vojak ter hiti z glasnim krikom proti skupini zaposlenih vjetnikov. Straže so mislile, da hoče uiti in že so naperile nanj svoje puške, ko zapazijo, da se je zagnal vjetnik v nekega zaposlenega starejšega tovariša — svojega starejšega brata, o katerem že več kot eno leto ni ničesar slišal in s katerim sta se sedaj našla v vjetništvu. Brata sta se prisrčno objemala ter sta plakala od samega veselja. Upor srbskih vojakov. Iz Petrograda se baje potrjuje vest o uporu srbskih vojakov proti Karagjorgjevičem. Poročilo se glasi: Na Krfu je bil velik upor srbskih čet. Uporniki so psovali srbskega kralja in srbskega prestolonaslednika, a ravno tako tudi srbsko vlado. Zahtevali so, da se jih pusti pri miru in da se jih ne pošilja v boj za entento. Razen tega so zahtevali, da se jih odpošlje s Krfa, ker tamkaj strašno divja kolera; vsak dan jih umrje do 250. Proti upornikom se ni uporabila oborožena sila. Vse so prepeljali na francoskih prevoznih parnikih v Bizerto. Upornikov je bilo okoli 8000. Verjetno je, da bodo vsi internirani. Na Krfu so Francozi zgradili brezžično brzojavno postajo, katera je v zvezi z Eiflovim stolpom v Parizu. Zdravila našim vojnim ujetnikom. Avstrijska vlada je poslala varnim potom pol milijona doz zdravilnega cepiva proti legarju — na Rusko, predvsem v Taškent. Ker se p© nekaterih krajih, kjer bivajo sedaj naši vojni ujetniki, širijo vsako leto nalezljive bolezni, hoče naša vlada ujetnike pravočasno zavarovati s tem, da jih bodo cepili zlasti proti legarju in koleri. To nalogo bodo prevzeli zdravniki, ki so ujeti z drugimi vojaki vred. Zmaga kopriv. Z velikim hrupom seje zadnji čas naznanilo, da se je »znanosti posrečilo veliko razkritje«, da bodo koprive nadomestile bombaž. No, novo razkritje to ni. V romanu L. N. Tolstega »Ana Karenina« je že omenjeno, da je imela Kiti Levinova zavese, narejene iz vlakna kopriv. Ce je kopriva popolno nadomestilo za bombaž, potem je ta iznajdba res velika zmaga. Nasadi se lahko kopriv zadosti za vse prebivalstvo monarhije, ne da bi se porabilo za druge nasade namenjene zemlje. Kaj to pomeni v gospodarskem oziru, se da izraziti s številkami. L. 1911. je bilo v avstro-ogrsko monarhijo vpeljanih za 395'9 milijonov kron bombaža in bombažnih izdelkov. Težko je bilo to blago 2,387.000 meterskih stotov in je veljal torej meterski stot 138 K. Ta visoka cena priča tudi, kako veliko škodo so delale cene bombaža in bombažnih izdelkov naši industriji. Ta je imela velike izgube in je navadno vsako tretje leto zašla v veliko krizo. Če neha uvoz bombaža in bombažnih izdelkov, bo torej industriji znamenito po-magano in bodo ostale velikanske vsote denarja v državi. »Izumil« je porabo kopriv na mesto bombaža profesor dunajske univerze O. Richter. Upajmo, da s tem surogatom ne bo tako, kakor je z nadomestilom za kavčuk in take stvari. Kdaj je ženska stara? Že izza pred-potopnih dob so si ljudje v laseh zaradi vprašanja, kateri ženski se sme reči, da je stara, s katerim letom začenja pri ženski starost. To vprašanje je zdaj rešila angleška vlada na jako negalanten način. Vlada je namreč odločila, da se smejo v vojnem času uporabljati provizorično tudi ženske za vsakovrstna dela in različne službe, a samo ženske, ki so še pri popolni moči. In ko se je vprašalo vlado, kdaj to neha in kdaj je smatrati žensko za staro, je vlada odgovorila: stara je ženska, kadar je prekoračila 40. leto. Seveda je to med angleškim ženstvom vzbudilo veliko nevoljo. Ne zaslužijo! V Gorici so ostala tudi po novih prekrstitvah ulic vsa ulična imena samo italijanska. Ali laški jezik, jezik države, ki nas je izdala in napadla, še zasluži tako •prvenstvo? Vsak Avstrijec mora reči: Ne! Gorica je središče dežele, v kateri prebiva večina Slovencev. Italijanov, prežetih ireden-tističnega duha, ki je hotel imeti Gorico »samolaško«, je sedaj v Gorici silno malo. \'ečina teh ljudi je pobegnila, zakaj torej še sedaj samo laške ulične napise? V Gorici bo po vojski velik tujski promet in ta naj dobi samo laške napise, kakor bi bila Gorica in Goriška samo laška?! Slovenska goriška županstva, slovenski poslanci — pojdite po svojih zastopnikih v velikem odposlanstvu na Dunaj in povzdignete zahtevo, da dobi Gorica tudi slovenske ulične napise! Zunanje lice Gorice mora biti odločno avstrijsko — avstrijsko stališče pa je istovetno z enakopravnostjo in enakoveljavnostjo vseh na- rodov! Italijani ne zaslužijo ne po številu, ne po svojem duhu, ne po svojem delu, da bi se jim dajalo prvenstvo pred Slovenci na Goriškem! Italijanska prednost je laž v samo-laškem značaju Gorice, iz katere črpajo svojo zahtevo po Gorici. Zato je avstrijski interes in Avstrijci moramo skrbeti, da to neresnično trditev o samolaškem značaju Gorice povsod, pobijemo — tudi pri uličnih napisih! Gorico branijo slovenski in hrvat. vojaki laške vojske. Stran 280. TEDENSKE SLIKE. štev. 18 Turški častniki na mezopotanskem bojišču, kjer so boji z Angleži. 18 stev. TEDENSKE SLIKE. Stran 281. »Ces. kralj, privil. zavarovalna družba avstrijski feniks sklenila je podpisati 13 milijonov IV. vojnega posojila in sicer 10 milijonov avstrijskega in 'A milijone ogrskega vojnega posojila.« Pri bolečinah v obrazu po prehlajenju, pri ra-nitvaii itd. vzemite Felerjev bolečine blažeči rastlinski esenčni fiuid z znamko »Elsa-fiuid«. 12. steklenic pošilja poštnine prosto za 6 kron, lekar E. V. Feller, Stiibica, Elsa-trg št. 280. (Hrvatska). Priporočeno je v čez 100.000 zahvalnih! pismih, ravnotako Fellerjeve odvajalne »Elsa-kroglice«. Zlato in srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je toraj naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, )rstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka -i. Suttner v Ljubiiani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Trdovratno se vzdržuje govorica, da jeza nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega naiugodneiši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaiu 4000 frankov zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. Darujte za „Rdeči križ!" asi- B i MARIJA TICAR, j Ljubljana, : 5v, Petra cesta 26. Selenburgova ulica 1. :--nasproti kazine-- j Prva špecijalna trgovina I umetniških, vojnih, pokrajinskih in drugih j razaleclnic ; Priznano največjo izbiro na drobno in debelo. j Krasni albumi za umetniške razglednice • :: pravkar clošii. :: a BE.................................................. ¦aa B BEl odpisujte IV. vojno posojilo Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, I. Cena: Liter 4 K. '/^ 1 2 K. '/^1 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen nasiov dotičnega. M.Orana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdra\ju, tkanini i. t. d. ::: Poravnajte naročnino! ::: Kašelj — bolane pljuča!!! ..Certosan" prašek za ojačenje pljuč, svetovno slaveči izdelek bostonskega profesorja dr. Coole-ja, odstrani hitro in temeljito najtrdovratnejši kašelj, hripavost, težko dihanje, — ozdravi rapidno tež-koče pri dihanju, katar pljučnih vrhov, zadržuje uničujoči upliv razjedajočih simptomov tuberkuloze ter obrača to zlo trpljenje na ozdravljenje, ker razkuži pljučna vlakna ter dela bacile neškodljive, s tem, da jih vapneni. Nadalje učinkuje na vsak način čudoviti zatolščujoče, ojačujoče in osvežujoče. Tisoči ozdravljencev hvali ozdravljajoči, ojačujoči, zatolščujoči in življenje spasujočiu pliv „Certdsan-a". Velika originalna steklenica „Cer-tosan-a" stane K 6"—Zahtevajte ga v lekarni. Ako ga ne dobite, naročajte od glavne zaloge: lekarna Josefv. Torok, Budimpešta, VI., Kiraly-utca 12.,'I05. ¦na praktična so samo {¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦BaaBBHBBaaKBi Sedaj v vojnem času najbolj hvaležna in ^času primerna darila „Qritzner" in „Afrana„ šivalni stroji najboljši, dosedaj nedosežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt. Prednost: krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich.) Pouk v vezenju brezplačen v hiši. Cenj. občinstvu se radevolje razkažejo na.ši stroji in so v poizkušnjo na razpolago, brez da bi se sililo h kupčiji. Edina tov. zaloga šivalnih strojev In njih delov (za šivavalne stroje vseh sistemov.) Že nad 3 milijone hvaležnih odjemalcev. Josip Peteline, Ljubljana, za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša. Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz koje dobiva život svoje redilne snovi. Ako nima kri zadostnih redilnih snovi, slabijo organi ter nastane cela veriga bolezni in trpljenja, ki nam greni življenje. Ta zla veriga mora biti pretrgana in to je mogoče samo na eni točki, namreč pri hranitvi krvi, pri zboljšanju krvi. Spisal sem po dolgoletnem proučevanju knjigo, v koji beremo kako in na kak način se kri in sokovi popravljajo, kako se zboljša hranitev, kako se moremo bolezni ogniti ter jih odpravljati. Popolnoma zastonj pošljem ta dragoceni spis vsakemu, kdor mi piše zanj! Tudi dam vsakemu priliko, da se prepriča, na kak način je to mogoče, brez vinarja izdatka. Toda pišite takoj! Ekspedicija lekarne pri operi. Budimpešta VI. Oddelek 499. Solnčne pege kakor tudi rudeče lise na obrazu in na nosu, priščeki, mozoli, gube in vela koža zginejo zajamčeno po stari izkušeni dr.-ja A. Rix-a pasti pompadour Popolnoma neškodljivo. Poskušnje KI — velika škatlja K .S-30. Dr.-ja A. Rix-a biserno mleko, tekoči puder, roza, bel in naravno žolt, 1 steklenica K .3-30. Pošlje diskretno dr. A.}i\x. kosm. laboratorij, Dunaj IX. Lakierergasse 6,|0. Zaloga v Ljubljani: parf. rt. Kane in ftdrija-drogerija. NaroČite se na list „Tedenske Slike," ki je najbolj zanimiv in najboljši slovenski ilustrovani tednik! Razširjajte ga in pridobivajte mu :-: novih naročnikov. :- Modistika MINKA HORVAT Ljubljana, stari trg 21. priporoča cenjenim damam svojo zelo poveCano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfmeje in najceneje. Ceneno, Izborno okusno hranilno največje redilne vrednosti! Krasna zlato-rumena barva, najboljši okus, vabeči sveži vonj, velika redilna moč, posebna kakovost iz Sida^medu napravljenega umetnega medu (medenega masla) Vas bo presenetila. — Med je bil dosedaj predrag, sedaj je lahko v vsaki hiši vedno v zalogi in se vživa lahko vsaki dan, osobito kot maža za kruh namesto dragega surovega masla in masti s čimer se doseže znaten prihranek. Sedaj velja I kilogram surovega masla 8 do 10 K, iz Sida umetnega medu narejen Sida-med samo 80 vinarjev ^ kilograma. Poleg tega je znatno redilnejši in okusnejši. Ena sama poskusnj a Vas bo o tem prepričala! Nadomešča mnoga druga jedila! Vsaka gospodinja prihrani mnogo denarja. = En zavojček velja 35 vinarjev. ' Dobiva se pri razpošiijalnici: vJosip Berdajs v Ljubljani, Zeljarska ul. 14. 6 zavojčkov Sida - medu 2 kroni po povzetju ali če se vpošlje denar naprej. Selenburgova ulica 1 Antonija Sitar 8 Stev. 18. TEDENSKE SLIKE. stran 282. KMET5KA POSOJILNICA R. Z. Z. N. Z. obrestuje hranilne vloge po Hranilnih vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJANI. brez vsakršnega odbitka naložen denar. Rezervni zaklad : nad 000.000. MačBh S Komp., :: Franca Jožefa cesta 3 :: LJUBLJANA. ZALOGA IZGOTOVLJENIH OBLEK, ZA GOSPODE :: DEČKE IN OTROKE, :: NAROČILA TUDI PO MERI. SOLIDNA POSTREŽBA. ZALOŽNIK C. KR. PRIV. JUŽ. ŽELEZNICE. 9 B B B B B Q B B B B IaI B B U B B B B a B a Poslano. I g G. pl. Trnkocz]/, leharnor v Ljubljani, g a a a a a a a a a Sladir Moja soproga je zadnjega sinčka s ;ladni čaj" zredila. Fant je poldrugo leto star, čvrst in močan in ni bil še sploh nič bolan. Pri prejšnih treh otrocih je rabila razne redilne moke, s kojimi ni niti približnjega uspeha imela. Sladin priporočam vsem staršem. Spoštovanjem Makse Kovač, c. kr. vej. uradnik. v Pulju, 23. marca 1914. a B 6 B B B B B B B B Naročite in razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov tem bolji bo list, zrno do zrna . . . kamen do kamena . . . raci _BD UEl " ¦ ¦lan NAJLEPŠI SPOMIN na ljube starše, ljubljenega otroka, dragega prijatelja ali ljubeznivo prijateljico je njih po fotografiji povečana lepa umetniško izvršena slika. Ta slika je najlepše in najprimernejše darilo za god in druge prilike. Najčastnejši spomin na naše ljube, drage, ki so na bojnem polju ali ki so že padli na polju slave za domovino, je njih po fotografiji povečana slika. Ker umetniško dovršena, po fotografiji povečana slika ni le kras vsake kmetske sobe in vsakega gospodskega salona, temveč je dokaz tudi spoštovanja in ljubezni do taistega, ki^ga slika predstavlja, bi naj imela vsaka rodbina take slike svojih dragih. Še dolgo, ko jih bo že krila črna zemlja, bo slika trajen spomin na nje. Cene v kronah. velikost slike v cm Doprsna slika Dokolenska slika ali pokrajina Dvojna doprsna slika ali slika jezdeca Dvojna dokolenska slika ali dve figuri Skupina 3 doprsnih slik Večje skupine 13 : 18 ir— 12-— 12 — 12-— 14-- 16-- 18 : 24 12-— 13- — 17-— 18-— 20-- 22-— 26 ; 32 14-— 16-— 21-— 20-— 23-— 2o-— 30 : 40 16-— 20-— 23 — 24 — 26-- 28-— 42 : 53 24-— 24-— 26-— 26-— 29-- 31-— 50 : 60 30-— 26-— 30-- 34-— 35— 37-- 00 : 68 35 — 34-— 35-— 55'— 60-— 6o-— 64 : 100 — 60-— 60-- 70-- 75-- 80-— 75 : 100 — 74-— 80-— 90-— 95-— 100-— 80 : 120 — 95-— 95-- 120-— 130' — 140-— 84 : 150 — 120-— 120-— 140-— 150-— 160-— 100 : 150 — 135-— — 170-— — 190-— 100 : 200 — 170-— — 200-— — 240-— 100 : 250 — 225-— — 250-— — 350-— Eno četrtino zneska je vplačati v naprej kot aro, drugo ob izvršitvi. Jamčim za solidno delo in dobro izvršitev. Ako bi se po kaki fotografiji (ker je mogoče zastarela, obledela ali pokvarjena) ne dala napraviti lepa povečana slika, se vrne fotografija in ves za sliko vplačani znesek. — Da so povečane slike res krasno umetniško dovršeno delo, se lahko vsakdo prepriča v našem uredništvu, ker so nekatere slike vsakomur na ogled. In s tem, da prevzame naše upravništvo jamstvo za solidno in dobro izvršitev, ima vsakdo najboljše zagotovilo za reelnost podjetja. Vsa naročila je nasloviti na „Tedenske Slike" v Ljubljani. Za bolnike!!! Ali hočete biti enkrat za vselej oproščeni tisočerega, mučnega trpljenja po slabih živcih in slabokrvnosti ? - Ali hočete znati kako, se odstrani slabost, telesna in duševna onemoglost, nervozna razdražljivost, brezspanje, potrtost, bolečine v hrbtu in v udih, nervozne želodčne in črevesne neprilike, pomanjkanje teka. nervozno tolčenja srca, srčni krči, omotica? Ali hočete postati popolnoma zdrav, prerojen, delazmožen ? Citajte znastveno knjižico pod naslovom: ,,Kako postanem zdrav in krepak?!" To knjižico in poskušnjo slovečega, živce hrane-čega sredsta „Nutrigen" Vam pošljem na željo zastonj in brez stroškov: Podjetje za Nutrigen, Budimpešta, Vil. Kertesz-u. SO./IOS. Ako naročite i" to storite nenudoma, 1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeStanske bazilike 1 dobitni list 3" „ zemlj. srečk iz n n c o " leta 1880 1 dobitni list 4° „ ogrsk. hip srečk iz leta 1884 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek - 630.000 kron - floV>itp 'Skalno pravico do bobitkov UUUlLv:; ene turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj! Pojasnila in igralni načrt pošilia brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. Poravnajte naročnino! GORCEVA KOLESA,PRIZNANO NAJ. BOLJŠA SEDANJOSTI X A.COREC LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠLlfi NOVI SVET NASPROTI KOIIZEJAZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO DEI___ UEl ............. na ^^"i«™^^^™^«^^^™^^^™^™« v^-g-^-^ w » g^g^ najboljše kakovosti iwm^ II Ct po dnevnih cenah ^ *^*^Avm^i^^A vagone ali vozove F. &A. UHER Ljubljana, Selenburgova ul. št. 4. I štev. 18. TEDENSKE SLIKE. stran 283. KPEma za hožo namesto pudra. Proč z vsakim pudrom, ki samo luknice v koži zamaši ter s časom gotovo gube v obrazu povzroči. Vzemite dr.-ja A. Rix-a biserno ^ ^ ^ pudrovo kremo. V \y \ belo, rozo ali krem. Ta kremski puder • * je oblastveno preiskušen, popolnem neškodljiv, ter ni nikaka šminka. Dame dobe takoj motno, nežno kožo. Za gojitev kože in lepote nedosežno dober ter štedljiv v uporabi. Skatlja za poskušnjo K 1-65. velika škatlja, zadostna za 4 mesece K 3-30. Razpošilja se strogo diskretno. Kosm- Dr.-ja Rix-a laboratoriji Dunaj, IX. Lakierergasse 6.|0. Zaloge v Ljubljani: Parf. ft. Kanc in Adrija-drogerija. 500 kron moj Vam plačam, če ne odstrani uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradovic, otiščancev, v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom 1 K, 3 lončki 2 K 50 v. 6 lončkov 4 K 50 v. Stotine zahvalnih in prlznalnih pisem. Keni^ny, Kaschau (Kassa) I. Postfach 12 44, (Ogrsko). :: „Darujte za Rdeči križ!" IVAN jAx m srn Ljubljana, Dunajska cesta 17. priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje (Strickmaschinen). Brezplačen cp ^ Zahtevajte pouk v ve- Afssfaj. cenik, ki ga -zenju- ;^iJ^\./{Pt*^ dobite Tovarna v i brezplačno Lincu usta- ^^i^pT^ vi J in poštnine novlj. 1867. ^^i^jiiiif prosto. 3E LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Delniška glavnica 8,000.000 kron. STRITARJEVA ULICA 5TE\?. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. avstrijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: \\ srečka K 40'—, '/2 srečke K 20"—, ' ,, srečke K lO"—, '/» srečke K 5*—. — Cena za novovstopivše igralce: Vi srečka K 120--, srečke K 60- , srečke K30--, \; srečke K 15-—. naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici. Sprejema vloge na knjižice in na y]| 1/ 01 tekoči račun in jih obrestuje po JL /2 /O čistih. 2",, rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Najlepše darilo za vo-jahe ranjence In druge. RHDn-nuRri[K LDVBKE-SRDKE-[n PDVEBTL Knjiga vsebuje : Na male kavke dan. — Zaljubljeni jerebar. — Draga kljunača. — Veselega kljunača žalostni roman. — Paradni lovec Rekordavzar. — Lovec rešitelj. — Opeharjeni ribič. — Po-vodnji mož ob Ljubljanici. — Nedeljska bratovščina. — Brakada brez braka. — Duhek, lov.ski Orfej. — Za mrtvimi ogali. Dobra, zanimiva knjiga je najboljši prijatelj. Knjiga vsebuje; Lovec Klemen. — Lenčica in zmaj. — O hudem kovaču. — Pastirska ljubezen. — Katrica in hudič. — V leš-čevju. — Dve nevesti. Knjiga vsebuje: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. —¦ Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse kritike o teh knjigah so jako ugodne. Vsaka knjiga stane elegantno vezana 2 K 50 h. Razpošilja upravništvo „TEDENSKIH^ SLIK", LJUBLJANA, Frančiškanska ul. lO./L I ZADRUŽNA TISKARNA KRŠKO ob Savi se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusneje, ceno in v najkrajšem času. Naročila sprejema vodstvo Zadružne tiskarne v Krškem in upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani, Frančiškanska ulica 10. I. ::: 861861 Stran 284. TEDENSKE SLIKE. 18. •^ie\ ^ 11. E E. Shaherne ^ a a a a a a a a a a a a a a a a a Ljubljana, Mestni trg 10 Špecijalna trgovina pletenin, trikotaž in peri a priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterie, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-die dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefiria, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. B B B B B B B B B B B B B B B B B Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi, v 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po Sin 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. SANATORIUM • EMONAJ ZA-NOTRANJE-IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. ¦POROD^DS^s^cA. 7 LdUBLtJAINIA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 L.UUHLtJAlMA-KOMENSKEGA-ULICA-^ i / SEF-zDfWMK:PRiMARid PR FR.DERGANC \\ Svetovna tvpdhii Suttner ims samo natančno itioče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu hiše čast delajo. St. 410. Nikelnasta Anker-Roskopf ura...... „ 705. Roskopf - ura, kolesje \ ' kamnih..... „ 719. Srebrna remontoar-ura „ 600. Žepna ura z radijem, se po noči sveti . . . „ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov „ 518. Ploščnata nikelnasta kava-lirska ura..... „ 803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta ...... „ 804. Srebrna damska ura . . „ 1544. Usnjata zapestnica z uro K 4-10 „ 5-90 „ 7-80 . 8-40 . 7-20 . 7-50 . 7-90 „ 9-50 . 10-50 Št. 712. Nikelnasta IKO - ura, 15 kamnov...... „ 14'— „ 1450. Bela kovinasta verižica . „ 2'80 „ 865. Bela kovinasta verižica, priprosta..... „ 1 — „ 916. Srebrna verižica, masivna „ 3'20 „ 422. Nikelnasta športna verižica ....... „ 1'75 „ 979. Srebrni obesek „cesarjeva podoba"...... „ 2 — „ 213. Srebrni prstan z kamnom „ 1'40 „ 211. Srebrni prstan z kamnom „ —"90 „ 1063. Prstan, zlato na srebro . „ 270 Vsaka ura je na jnatančne j e preizkušena. Razpošilja se po povzetju ali če se denar vnaprej pošlje. Krasni cenik zastonj in poštnine prosto. Neugajajoče se zamenja! Lastna tovarna ur v Švici! — Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša preciz. ura. H. Suttner Ljubljani št. 5. Nobene podružnice. Svetovna razpošiljalnica. Nobene podružnice. Poravnajte naročnino! M0DT7I 5ALOT7 ROZI FABČIČ, :-: Ljubljana, Rimska cesta 6. :-; cenjenim damam in gospicam priporočam veliko izbero slamnikov modelov in raznega nakita. Postrežba točna in solidna. DOMAČA TVRDKA! Export svetlljh in baterij št. 80 komplet . . K S'— „ 80 A „ . . „ 9'— K. n. Kregop. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 21./23. Trgovci velik popust. žepnih elek-tričnik Naročnina za list „Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: V4 leta K 3-—, V2 leta K 6.— , celo leto K 12-—; za Nemčijo: V4 leta K 4-—, '/^ leta K 8-— celo leto K 16.— ; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20-—. Za Ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, 1. nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Koželj. Tisk Zadružne tiskarne v Krškem.