Učiteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedagogiško društvo" r Krškem. (Dalje.) Učiteljske pravice v intelektuelnem (duševnem, moralnem) obziru. B. Predsednik okrajnega šolskega sveta. Pravic nima predsednik sam nič več kakor cela korporacija. Pravic cele korporacije se sme pa tudi le v nujnih slučajih posluževati in mora svoje ukrepe predložiti v potrjenje pri najbližnji seji okrajnega šolskega sveta. Vendar je velika veljava in avtoriteta, katero ima predsednik okrajnega šolskega sveta, kateri ima v mnogih deželah pridevek c. kr.; zakaj ta predsednik je vselej tisti c. kr. uradnik, kateri je predstojnik politiške okrajne oblasti. Namestnik se v nekaterih deželah izvoli po samera okrajnem šolskem svetu iz sredine te korporacije; na Kranjskem je pa namestnik vselej tisti uradnik, kateri tudi v politiški službi predstojnika nadoraestuje. Vobče bode učitelj svoje pravice najbolje branil, ako misli, da ima predsednik okrajnega šolskega sveta veliko raoc, in to radi tega, ker je v posebnih okoliščinah res veliko imeti raora, in ker država baš v teh uradnikih svojo zaslorabo išče. Vendar se moramo tudi ucitelji nasproti tem uradnikom tolažiti, da se morajo i oni ravnati le po zlatera geslu: »Justia fundamentum regnorura" in ne po Goethejevem Erlkonigu: »Folgst du nicht willig, so brauch' ich Gewalt". Uciteljski zastopniki t okrajnih šolskih svetih. Ker so na Goriškem in Kranjskem veliki šolski okraji, ki obsegajo celo okrajno glavarstvo, zato imajo učitelji v teh deželah po dva svoja zastopnika v teh korporacijah. Na Štajerskem obsega šolski okraj le eno okrajno sodnijo. Ondi iraajo učitelji le enega zastopnika. — Učiteljski zastopniki v okrajnih šolskih svetih iraajo važno nalogo, težke dolžnosti, velike odgovornosti. Pravice iraajo pa tudi lepe, ne sicer za svojo osebo, arapak za svoje tovariše. Za to namreč, kar govore pri sejah, niso odgovorni; za to jih niti predsednik, niti nadzornik ne sraeta karati. Učiteljski zastopnik raora vse zakone, vse ukaze, odloke dobro poznati, imeti jih mora tako rekoč v raezincu. Poznati mora dobro vse šolske razmere v okraju in vse stvarne in osebne razmere učiteljev-tovarišev. Poleg tega mora pa tudi imeti srčnost, da zagovarja principijelno vsakega učitelja, ali da vsaj ublaži, kar se mu hudega očita. Misliti si raoramo, da je pri tej šolski seji večkrat kakor pri sodišču. Nadzornik nastopi večkrat kot tožitelj, učitelj je zagovornik, ostali udje so pa nekako sodniki. In res se časih sodba izreoe že pri okrajnem šolskem svetu, ako se n. pr. določi učitelju graja (Riige), kar še ni disciplinarna kazen, pa ipak vsakemu neprijetna, kdor iraa kaj časti v sebi. Pa tudi to je važno, kar okrajni šolski svet sarao nasvetuje, da c. kr. deželni šelski svet izvede. Nasvetuje pa, da se učitelju izreče kazen, n. pr. posvarilo (Verweis), odtegnejo starostne doklade, službeno ali kazensko premešcenje itd. O vsem tem bode sicer še govor, kedar pridejo materijelne pravice učiteljev na vrsto. — Udje okrajnih šolskih svetov lahko predsedniku uradno in brez poštnine dopisujejo. (Dalje.)