Št. 29.
V Gorici, 17. julija 1913.
Tečaj XXI.
Izhaja vsaki petek opoludne in stane po pošti ali na dom pošiljan s slučajnimi uredniškimi prilogami za celo leto
•P- 3 K 20 vin. "!wa
Za tuje države več poštni stroški. Naročnino in oglase je plačati v Gorici
Oglasi se plačujejo za štiristopno petit-vrsto: enkrat 16 vin., dvakrat 14 vin. in trikrat 12 vin., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej.
Posamične številke po 6 vin.
Uredništvo
v Gosposki ulici št. 7, upravništvo št. 7.
Rokopisi se ne vračajo.
IZID VOLITEV
v splošnem volilnem razredu,
Kraj
Ajba . . . Ajdovščina Št. Andrež Anhovo Avber . Avče Banjšice Bate . Biljana . Bilje . . Bovec . Breginj . Brestovica Brje . . Cerkno Cepovan Čezsoča Črniče . Deskle . Devin . Doberdob Dol-Otlica Dornberg Drežnica . Dutovlje . Št. Ferjan . Gabrije Gabrovica Gojače . . Gora Št. Viška Gorjansko Grahovo Grgar . Idrsko . Kal . . Kamnje Kanal . Kobarid Kobljaglava Kojsko Komen . Kopriva Kožbana Kred . . Križ . . Livek Ljubušnje Log . . Lokavec Lokev . Lokovec Sv. Lucija Mavhinje Medana Miren Nabrežina
Ì Divača Barka Matavun Opatjeselo Osek . . Ozeljan Št. Peter . Pliskovica Podgora . Ponikve Povir
Prvačina . Renče . . Repno . .
Gregorin	Kovač	Miklavič		Manfreda	Fon	Grgič Dr.Brecel	
nI	f 11	11		46	114	114	69
115 3	!#35	117		1	31	20	
15 '	15	15		32	99	99	66
25	25	27		98	121	122	24
20	17	17		—	8	9	7
11	11	11		7	77	76	69
—	—	—		58	61	61	5
1	1	1		50	56	56	6
46	46	46		18	140	137	117
88	87	88		1	126	125	124
45	45	45		22	96	95	92
58	58	63		23	45	38	20
11	11	11		1	43	42	41
—	—	—		2	43	45	42
44	44	44		104	415	415	302
24	24	24		39	82	82	43
21	21	22		3	40	39	36
113	134	115		—	187	169	167
3	2	2		—	101	101	101
15	15	15		—	83	83	80
9	9	9		6	36	36	31 120
13	24	17		3	i 24	127	
95	110	92		187	238	230	38
12	7	39		28	136	113	114
97	88	87		15	34	33	11
56	50	49		237	319	325	92
20	20	20		—	41	41	41
41	41	41		—	15	15	15
18	30	16		—	37	37	35
48	48	48		25	46	46	22
33	27	27		2	60	55	58
35	65	66		76	217	216	152
27	26	26		24	79	78	54
4	5	40		56	42	24	6
26	26	26		30	190	190	159
_	—	—		52	72	—	56
92	91	92		9	150	148	139
135	165	188		51	21	5	16
15	15	15		2	11	10	9
113	114	113		225	461	462	234
127	133	123		11	106	109	90
10	8	7		14	24	21	8
43	43	43		8	57	57	56
44	28	55		35	48	38	27
117	139	118		19	70	68	43
12	15	17		19	51	52	38
23	28	89		62	172	116	126
2	1	3		t> Ó	64	61	58
67	96	67		4	60	60	—
120	116	116		—	3	3	3
10	10	10		44	41	41	17
55	55	55		66	66	66	75
41	40 '	35		4	17	18	16
2	3	2		107	163	162	57
26	26	26		5	183	183	179
56	52	53		—	57	56	56
45	38	37		9	44	40	1
81	79	79		■ —	30	35	35
134	134	134		10	10	6	4
68	73	63		76	95	114	39
23	22	22		9	106	106	97
76	77	75		51	61	56	10
87	91	88		18	106	104	84
28	28	28		1	67	67	66
120	107	103		57	. 211	204	153
19	19	19		2	100	100	98
20	20	20		17	19	20	3
161	163	160		—	91	92	89
68	68	68		13	93	91	80
114	112	112			'		50
Kraj	Dr. Gregorin	Kovač	Miklavič		Manfreda	Fon	Grgič	Dr. Brecelj
Rihemberg . . .	251	259	248		42	191	189	145
Ročinj......	30	30	30		10	34	34	24
Rodik.....	55	52	52		22	25	26	3
Sedlo.....	1	1	8		53	75	70	20
Sela, ......	37	31	32		—	14	19	12
Sežana ......	• 95	86	87		1	5	5	4
Skono ......	42	38	38		—	--	—	—
Skrilje......	6	51	4		42	67	99	65
	2	2	2		—	12	12	12
Sotu ......	6	T	7		—	48	47	47
Solkan......	74	69	61		22	198	191	178
Sovodnje.....	2	3	3		32	143	146	118
Srpenica ....	24	18	27		40	42	25	22
Šebrelje.....	1	1	1		2	107	108	108
Šempas.....	61	63	59		50	65	63	9
Sempolaj . ...	3	3	3		—	20	20	20
Škrbina.....	57	56	56		—	38	39	29
Šmarje......	93	94	93		1	46	45	44
Štanjel......	79	67	64		30	55	63	23
Štjak.......	49	42	42		—	89	89	85
Štorje......	36	36	36		9	9	9	—
Temnica ....	31	30	30		54	82	85	—
Tolmin.....	85	83	90		17	173	169	149
Tomaj......	85	78	72		—	66	64	66
Trebuša Gor. . . .	26	17	17		—	75	53	55
Trenta......	—	—	—		42	42	42	—
Trnovo (Gorica) . .	49	49	49		51	52	52	1
Lokve ......	9	9	9		—	54	54	54
Trnovo (Kobarid) .	34	37	42		26	29	24	—
I Velikidol ....	9 >.»	4	4		5	72	73	67
Vogrsko.....	68	68	68		63	117	117	54
Vojščica.....	12	12	10		4	59	60	56
Volče......	10	10	10		22	110	110	92
Vrtojba ....	58	62	55		10	132	127	112
Vrtovin..... Zgonik......	40	45	40		21	41	40	4 fi.
	65	64	62		—	35	37	37
Žaga.......	9	9	10		2	29	29	22
Zabije Velike . . .	41	52	46			27	27	25
Izid volitev v splošnem volilnem razredu.
Komisija v št. Petru se je sestala v iponed. 14. t. on. db ID. uri dqpoliudne ter •delala cel dan do torka zjutraj do 1. ure. Predsedoval ije koùnisiji župan Fran Č e r n i c, vladni komisar je bil d r. B a liti č.
Izid je ta-le:
Veljavnih glasovnic 16101, neveljavnih 188. Absolutna večina'znaša 8051.
Samostojni kandidatje :
Dr. Gregor in je dobil 5025 glasov Kovač	je dolbil 5134 glasov
Miklavič	ije dobil 5080 glasov
Klerikalci :
Fon	je dobil	9142 glasov
Grgič	je dobil	8918 glasov
Manfreda	je dolbil	2922 glasov
Dr. Brecelj	je dolbil	6322 glasov
Socialisti :
Dr. Turna je dobil 1760 glasov Vrčon	je dolbil 1737 glasov
Mozetič	je dobil 1661 glasov
Razpršenih glasov 165.
Izvoljena :
Fon in Grgič.
Ožja volitev med
Kovačem in Dr. Brecljem.
Ožja volitev
bo 20. julija.
Voltici !
V nedeljo 20. iuliia
na volišče
za
samostojnega kandidata
Ignaca Kovača !

Dolilci u kmečkih
občinah !
Dne 24. t. m. ste poklicani, vol i lei ■kmečkih občin, da si izvolite svoje poslance.
Goriški politični Okrai voli t<r i poslance, Sežanski in Tolminski po dva. Izvoliti (je torej sedem poslancev.
Jalko dolbro Obiskani shod v Gorici 10. julija, sklican od Osrednjega volilnega odbora, je proglasil kandidate v kmečkih občinah goriškega okrajnega glavarstva. Ti so :
Fran Furlani,
župan v Prvačini,
Josip Klanjšček,
posestnik v Oslavju,
Fran Gorjup,
župan v Kanalu.
Ti so možje, ki morejo najbolje 'zastopati 'kmečke Ikoristi v deželnem zboru.
Volila, volite te (kandidate, ako hočete dobro samim sebi!
Na shodu v Štanjelu 6. t. m. sta bila proglašena iza kandidata /v kraških kmečkih občinah:
Dr. Gustav Gregorin,
odvetnik v Trstu in
Fran Dominko,
sodni svetnik v Komnu.
Dva moža, ik'i 'temeljito poznata (kmetske 'težnje.
Volil ci na Krasu! Volite ta dva za svoja poslanca in interesi (kiraških kmetov ibOdo izborno zastopani v deželnem iziboru!
Doliteu slouenskih kandidatou u Gorici.
Dobili so slovenski kandidatje po sekcijah :
T. sekcija: Fabčič 164, Gorjup 164, dr. Medvešček 170; TI. sekcija- Fabčič 298, Gorfjup 298, dr. Medveščdk 300; TU. sekcija: Fabčič 2.54, Gorjup 258, dr. Medveščelk 257; TV. sekcija: Fabčič 248, Gorjup 249, dr. Medvešček 251.
Slovenski ikandidatje v Gorici iso dobili torej : Fabčič 964 glasov, Gorjup .969, d t. M e d veš ček 978.
Slovenski kandidatje so dobili vsega skupaj: Dr. Medvešček'1026, Gorjup 1016, Fabčič 1011 glasov.
Ožja volitev v laškem splošnem volilnem razredu.
Ožja volitev m e d laškimi klerikalci in liberalci.
Italijanski liberalci so dobili: Bomlbig 4262, Pettarin 4219 in Pinat 3991 glasov.
Kandidatje italijanske ljudske stranke so dobili: Faidutti 7144, Bugatto 7354 in Piccinini 6957 glasov. — Socialisti so dobili: Callini 3022, Tonet 3073, Tuntar 3006 glasov.
Za Občine nov volilni red na široki demokratični podlagi.
Novi deželni zibor mora dati: nov sistem v upravi, popolno narodno jednako-pravnost v vseh panogah deželne uprave.
Novi deželni zbor mora dati: cestni zakon in zakon o ureditvi bolniških troš-kov; mora dati: stavbeni zakon, lovski zakon, kolonski zakon.
Novi deželni izbor mora poskrbeti: za potrebne železnice, zlasti v Gorah.
Novi deželni zbor mora poskrbeti za boljši kmetijski poduk .nego je sedanji.
Novi deželni zbor mora poskrlbeti: za boljše ceste in poti v slovenskem delu dežele, posebno na Tolminskem in Kanalskem.
Novi deželni ziboir mora podkrepiti zadružno delovanje med kmečkim prebivalstvom: za zadružno delo je dosti ugodnih tal v naši deželi.
Novi deželni zibor mora vso slkrb posvetiti kmetijstvu, poljedelcu in vinogradniku, Naše kmetijstvo treba dvigniti. V to svrho je poklican v prvi vrsti deželni zibor.
Novi deželni 'zibor čaka obilo dela, velikega dela, katero morejo rešiti le poslanci, aneti za blagor ljudstva!
Shod novostrujarjev za postavitev kandidatov v kmečkih občinah.
V poned. dopoldne so zlborovali v Gorici novostnujarji in postavili! kandidate za kmečke občine v Goriški okolici in na Krasu. Okoli 60 ljudi je 'bilo, med temi obilo duhovnikov, ker pri novostruijafjih vodijo Vse shode in spi ob vse izključno duhovniki.....
Na zborovanju 'je biilo »f let no« (talko bi »Gorica« zafrknila ipo kranjsko iše vedno kandidata dr. Breclja!), za glavni špas pa je skrbel gospod Černe iz Tomaja, 'ki se je dal ujeti na novostrujarske Hm ani ce in je postali kandidat slovite nove struje.
Černe ije 'bridko vzdihu il: »Ne bom izvoljen. Že plavam v »Soči«, »Primorski list« me bo ofrigal in potle pridem ven kot piščanec pohan.« Ko je slišal neki novo-stru'jarSki dobro rejeni gospod nune (talko imenujejo duhovnike v svojih listih starostrujarji!) o piščancih, 'se je hitro oglasil: J a, j a, s a 'j piščanci s o d o b r i in Černe ije obveljal za novostrujarskega kandidata, ki čaka, da ga ofriga »Prim. list«.
Revoluicijonar d r. B r e c e 1 j je imel nevaren govor. Govoril ije o ibombah in štriku za vrat...
Povedal je, da se je ponižal včeraj dopoldne do njega neki starostrujar, ki mu je relkel, da naj se združijo ; Ikar je bilo, naj bo pozab lijeno. Zlboru'oči duhovniki, predsedoval je dekan Murovec: Nobene zveze s starostrujarji!
Govoril je tudi O ib il j u ib e k in priporočal ____ starostrujarskega kandidata
Mar i n i č a !
Končno so bili 'proglašeni za kandidate: Fran Obljubek, župan v Ko'jskem, Ka-rol Kovačič, župan v Avčah in Ivan Poječ, župnik v Mirnu. — Ko je to izvedel p r o f. B e r ib u č, je 'bil tako n e j e -v o 1 j e n, ik a Ik o r š e n i Ik o 1 i v s v o j e im ž i v 11} e n j u.
Kaj prikujemo od mm deželnega zliora?
N'ovi deželni izbor nam mora dati: nov volilni red na široki demokratični podlagi s takim številom poslancev, da bo odgovarjalo razmerju med Slovenci in Lahi.
Novi deželni zbor mora dati: deželni šolski zalog, da se razbremenijo okraji in se potrošek za šolo pravično porazdeli.
Novi deželni izbor mora dati: Zdravstveni zakon, tako potreben naši deželi.
Novi deželni zibor mora dati: Za mesto Gorica pravičen štatut na široki demokratični podlagi.
Častna beseda dr. Breclja.
Kalkor pravijo starostrujarji v svojem glasilu, je dr. Brecelj pred časom relkel: »Jaz dam svojo častno besedo, da ne boni nikdar na Goriškem kandidiral. Posvetil > se bom popolnoma svojemu zdravniškemu poklicu!«
Sedalj pa sili z vsemi svojimi močmi j v deželni zbor! Kaj tako malo da dr. Bre-i celj na svojo častno besedo?!
Samostojni volilci !
Brez organizacije, brez agitacije ste šli v splošni skupini v Iboj in dosegli časten vspeh. Dosegle številke Ikažejo, da velik del našega ljudstva misli s svojo glavo ter presoja pravilno vrednost posameznih stranlk. Dosegli ste, da Ije naš vrli kandidat
Ignac Kovač
preprečil izmago dr. Bredlja in ga spravil v ožjo volitev.
Volilci! Ilzlbirati Vam (bo vsled tega v nedeljo, 20. julija, med tema dvema. Ni se težko odločiti. 'Na eni strani je mož iz Vaše srede, iiz kmečke hiše, ki je znan kot vzoren gospodar ne samo v svoji domači Občini, ampak daleč naokrog.
Ignac Kovač
je mož, Iki je za to, da se doseže v deželi složno delovanje slovenskih poslancev, skupen nastop proti našemu narodnemu nasprotniku; on je za to, da se dajo našemu ljudstvu na Goriškem one pravice, ki mu tičejo po njegovem številu in imoči; on je za mir med Slovenci, katerega talko nuj ti o rabimo in za boj le proti drugo-rodcem !
Tn dr. Brecelj? Ali Ibodete volili njega, ki skuša upeljati v našo deželo oni strašni kranjski boj, <ki se studi vsem pametnim ljudem? Njega, ki pridigu'je raz-por in sovraštvo imesto ljubezni? iNjega, ki že danes proglaša, da bo njegov prvi korak v deželnem zboru zveza z Italijani?!
Ne, ne! Kdor lroče sebi dobro, ne bo volil Breclja! Ljudski kandidat je
Ignac Kovač,
župan v Ajdovščini.
Vsi v boj za njega do zmage!
Osrednji volilni odlbor samostojnih vOlilcev.
M s transi™
Volilci!
v nedeljo 20. t. m. volite
vsi
Kovača!
Dr. Brecelj je na Goriškem eksponent kranjske klerikalne politike. Na Goriškem se je bil do zadnjega časa le (bolj boj med konservativnimi in naprednimi Slovenci, prepleten iz osebnim ibOjem v prvi vrsti. Kranjski (klerikalci so vabili pod svojo streho goriške konservativce, pa niso prav hoteli — kranjski klerikalizem je bil zasejan na Goriškem šele s prihodom dr. Breclja, ki ije dobil v uredniku Kremžarju svo'jega pravega pomagača. Počasi se je nadškof nagnil popolnoma na stran kranjskih priseljenih klerikalnih zbesnelcev in od takrat je zacvetel fcleri-kalizem kranjske sorte v naši deželi.
Ti anarhisti so začeli ruvati v stari konservativni stranki in snovati organizacije, ki naj bi pridobivale pristaše novi struji. Vsako sredstvo 'je (bilo dobro. Od vere doli do najnižjih instinktov, vse je moralo in mora služiti v novostrujarske namene. Zredili so se in zrepenčili. Pred par leti je bil vzrojil nad njimi dr. Gregorčič,-označil prav dobro novostrujarske reči za importirano blago, kakoršnega nismo va'jeni ljudje goriške pasme, imenoval je novostrujarje podpihovalce in sleparje, ki hodijo lagat v nadškofijsko palačo .....ali iboja proti njiim ni nadaljeval
dosti energično, zato so mu zrasli čez glavo in sedaj se mu utqpa v hnbet popustljivost proti mjilm. Čemu Ije njegova »'Gorica« toliko Obdelovala naprednjaike, čemu ie ibila talko grd bOj s »Sočo«, namesto da bi se bila borila proti importirancem v lastnem talboru?! To se sedaj maščuje ... i Po deželi so razdivjali nelkaj mladine, i v zapore je moralo radi njih že obilo mla-I deničev, privezali so s škofovo pomočjo ; nase duhovnike in stranka ie nastala v stranki ter vrgla Gregorčiča in njegove , ob tla. Sedaj se ihočejo razšopiriti po Goriškem in našo deželo pokranjčiti.
Kakšne vrste ljudje so novostrujarji, se vidi iz delovanja klerikalne stranke na Kranjskem, katere glavni eksponent na Goriškem je dr. Anton Brecelj. Tem ljudem ni za ugled in napredek slovenstva čisto nič, marveč samo rz strankarske in svoježepne interese. 'Dopustili so iNetnice v ljubljanski mestni svet, dopuščajo na me-
sta predsednikov deželne vlade, sod nije,
finančnega ravnateljstva tujce Nemce, dopuščajo Nemcem gimnazije, vse dopuščajo, kar 'hočejo Nemci in vlada — samo da ujamejo iza stranko in svoje lastne namene kake koristi. Za denar in (koncesije stranki jih kupi vlada, kadar hoče. Usoda slovenskega naroda je v rdkah ljudi take-le moralne vrednosti. Ni čuda potem, če gre s slovenstvom na Kranjskem dol in če »le tujcem sreče svit se v Kranji žari« ...
Česa so sposobni, so pokazali s tem, da so ukradli v deželnem zboru fond 700.000 K za vseučilišče ter ga »mašili v luknjasto svojo zadružno organizacijo. Taki kulturni delavci so klerikalci na Kranjskem, katerih eksponent je na Goriškem dr. Anton Brecelj. Talko nevaren človek, človdk takih lastnosti, naj ibi prišel do politične imoči imed nami ! Gorje Goriški deželi, aiko se to izigodi!
Slovensko gledališče v Ljubljani je bilo naš ponos. Niso nehali klerikalci, da
so uničili gledališče____Tako skrbijo za
kulturo. Uničili so slov. gledališče, da vsevete v Ljubljani zopet nemšlko! Tak kulturen škandal so zakrivili. Tn iz srede teh prijateljev in osrečevateljev slov. ljudstva je Odšel dr. Brecelj in prišel na Goriško uničevat Slovence____
Goriški Slovenci! Ali iboste res trpeli v svoji sredi človeka tako nevarnega bodočnosti goriškega Slovenstva?!?
Po celi deželi mora zadoneti le en glas: Proč ž njim! Proč z dr. Brecljem! Dovolj je bilo razidora! Nočemo se več prepirati, marveč naši poslanci morajo delati v deželnem zJboru. Za dobro delo pa ni pripravljen razdirač dr. Brecelj. Zato proč ž njim, proč z dr. Brecljem!
Kranjske deželne finance in klerikalci.
Lani sta (bila spregovorila o Kranjskih deželnih financah svojo besedo dva moža iz S. L. S. same, 'bivši kranjski deželni poslanec M and e 1 j in bivši deželni glavar Š u k 1 j e. Oba poznata temeljito upravo kranjske dežele. Spisa teh dveh mož sta bila rezka kritika in 'huda Obsodba delovanja klerikalne večine v kranjskem deželnem zlboru in odboru.
Primanjkljaja je imela Kranjska dežela 'lani 1,658.814 K. Odkar je dobila klerikalna stramlka v rOke deželno gospodarstvo, raste primanjkljaj od leta do leta, čisto zadolženje dežele znaša nad 13 milijonov, vse to pa bo še naraščalo, ako bo deželni zibor slkrlbel iza pokritje primanjkljajev z — novimi dolgovi!
Šuklje je rekel, da gledé nove deželne banke, električnih central, deželne klavnice se mora računati za mnogo let z neizogibno zgubo. Za letos je napovedal pri manjkljaj okoli 2,014.000 K. Odpomoči išče Su'klje samo v zvišanju doklad in sicer od 40% kar na 100 in nasvetuje nove davke, posebno na vino.
Velike izidatke za povzldigo deželne kulture sicer odObruje, ali le s pogojem, da se potom zvišanja deželnih dohodkov zopet ugotovi potrebno ravnotežje v deželnih financah. Brez zvišanja doklad, itako je vslkliknil ŠuMje, je izključena vsaka ureditev deželnega gospodarstva na Kranjskem.
Glejte, tako gospodarijo na Kranjskem klerikalci, iz katerih je iizišel dr. Brecelj. Ta dohtar Brecelj ga 'je polomil že z zadrugo »Svoj Dom« na Livadi, sedaj bi ga rad lomil v deželnem zboru ipo kranjskem receptu.
Zavoženo gospodarstvo Goriške dežele.
Zavoženo je tudi gospodarstvo naše dežele, ikalkor slmo že stokrat ddkazali. Zasluge za zavoženje imajo poslanci S. L. S. (posdbno Beribuč, Stepančič in Gregorčič) in laški liberalci. Ta mala dežela naša ima dolga ogromno svoto 10 in pol milijona. Tako je pisano v spomenici, katero je letos v februvariju izročil dr. Pettarin v poslanski zbornici na Dunaju članom finančnega odseka. Talko so nam gospodarili konservativci S. L. S. — obeta se pa še hujše gospodarstvo od strani ultrakle-rilkalcev idr. Brecljeve vrste! Potem zapoje deželi kmalu Ibankerot.
Brecelj ne tiče v deželni zbor, ker je bil v šoli slabih finančnikov — v deželni zbor tiče umen gospodar, kakoršen je Kovač!
Dr. Brecell - človek brez srca !
Starostrujarji očitajo idr. Breclju, da je silno draig zdravnik. To je sicer 'res, ali dandanašnji je ivse drago, 'tudi imaše so drage.
Dr. Brecelj, ta velilki kristjan, pobožen človek in voditelj »krščanske stranke« na Goriškem, pa je ne le drag zdravnik. ampak tudi človek brez srca!
Dokaz: Bolehal /je slovenski študent v Gorici, proletarijatski sin. Ubog je oče, uboga mati, dba sta delala pridno noč in dan, da sta sina študirala. Talentiran je 'bil priden, inteligenten dečko. Ali vzgojen
v bedi, je moral v 'prezgodnji grob____
Bolezen, ki divja med proletarijatom, sušica ga je položila v zemljo____
Ko je bolehal, so poklicali..... dr.
Antona Breclja, zdravnika v Gorici. Prišel je in videl mizerijo. Ranjki študent in mati njegova sta pripovedovala s trpkim srcem, kako je zahteval dr. Brecelj plačilo naprej, predno je pregledal ubogega slovenskega študenta!
Legel je ta slovenski dijak lani na posteljo in ni več vstal ž nje. Mati je rekla: da gre po zdravnika. Sin: le po Breclja ne! Tn 'šla je k Židu. k židovskemu 'zdravniku. Prišel je in prihajal je Žid in imel usmiljenje z nesrečnim slovenskim fantom in nesrečno slovensko družino.
Trpke besede nam silijo v pero, pa____
saj 'čitatelji 'znajo sami misliti in soditi!
So priče tu, ki povedano vedno lahko potrdijo s prisego.
Slovenci! Tega brezsrčnega kristjana, tega dr. Breclja, pač ne boste volili v nedeljo! Slabo delo bi storili, ako ibi poslali v deželni zbor človeka brez srca!
Proč z t Brata!
V nedeljo dné 20. julija t. 1. se odloči, ali zavlada na Goriškem kranjski klerikalizem ali ga odbijemo tako, da se ne dvigne nikdar kvišku!
Klerikalizem je nevaren ljudstvu, Iker skvari in sfanatizira ljudstvo, da je zlbe-gan človelk cello svoje (življenje in otopi :za potreb,no 'življenjsko delo. Klerikalizam ne pomeni vere, kakor se rado imeša ta dva pojma, ampak pomeni zlorabo vere v politične, strankarske, zasebne namene.
Ljudstvo naj 'bo fanatizzano, naj plačuje težke davke, dela in se trudi, vživali bodo sadove ljudskega truda že drugi. Ljudstvu ni 'treba dosti znanja — in dr. Brecelj hoče, da naj se skrči doba za poduk kmečkih otrok v šoli, naj se kmečki otrok uči le delati, pisati in brati znati, to je postranska reč! — ljudstvo nalj bo nevedno, potem je pravo orodje v rokalh klerikalizma.
Klerikalizem je na Kranjskem podivjal ljudstvo, kvari ga tudi pri nas, sedaj se hoče razvleči klerikalizem po celi deželi, zajeti celo deželo; to bi se zgodilo, ako zavlada v S. L. S. na Goriškem — dr. Brecelj! In zavlada, ako bo izvoljen v 11 edelio!
Goriški Slovenci! Otresite se klerikalnega gada in volite dobrega
domačina Kovača za svojega poslanca.
Ta ho delal za slovenske koristi v deželnem zboru, veren ipa je najmanj toliko kot dr. Brecelj. — Kovač pozna težnlje ljudstva ivn ima srce za ljudstvo.
Proč z brezsrčnim Brecljem!
Domača politika.
V nedeljo mora zmagati Kovač! —
Treba le, da gredo volit volilci na Krasu, ki so ostali preteklo nedeljo doma, ter da ho boljša udeležba tudi po druigiih krajih, kakor n. ipr. v Cerknem, v Tolminu, itd. pa bo Kovačeva zmaga gotova! Rezerve, Jia dan, in hitro bo premagan dr. Brecelj! Le pogumno na volišče! Vse kaže, da bo izvoljen Kovač!
Ožja volitev v Furlaniji in Gorici in Slovenci. Narodni odbor je imel sinoči sejo, v kateri je sklenil, da se pusti Slovencem 'za ožjo volitev v nedeljo prosta roka, ali upoštevali treba, da je laška ljudska stranka za spremembo deželnega volilnega reda in 'mestnega statuta in da so laški liberalci naši kruti nasprotniki. Vsak slov. volilec, ki igre volit, ve, kaj mu veleva vest!
Socialni demokratje pri ožji volitvi lahko z mirno vestjo volijo kandidata
Kovača, kajti vse one izabteve glede razširjenja volilne pravice v deželni za-stop, v Občinske z as tope, itd. zastopa tudi kandidat Kovač in se bo potegoval za nje v deželnem ziboru, če bo izvoljen. Socialisti, v nedeljo volite Kovača, kajti dr. Brecelj je Vaš krut sovražnik. Kalk grd boj bije njegov Novi Čas proti sodrugom v Nabrežini!
Starostrujarji S. L. S. so se postavili s prvega početlka proti dr. Breclju: Torej morajo ostati dosledni, in z mirno vestjo lahko volijo Kovača, ki je veren in dober človek! Brecelj se ne more meriti ž njim!
Rezultat v Gorici za slovenske kandidate kaže napredek. To beležimo ;z veseljem. Pred 4 leti iso imeli 'Slovenski kandi-datje v Gorici po 645 glasov. Letos smo dosegli v mestu število 978.. Torej 333 glasov več. Je že nekaj — lahko pa bi bilo še enkrat toliko!! Vsa čast onim, ki so prišli volit. Stonili so svojo narodno dolžnost. Poznamo dobrega Slovenca, ki ije odložil svoj odhod na deželo, isamo da je mogel voltiti v Gorici. — In koliko jih je ostalo lepo doma, ker niso autili, da so obvezani, storiti svojo narodno dolžnost.
Na Kranjskem ne marajo za dr. Breclja, to se je videlo, ko je prosil za službo zdravstvenega referenta pri kranjskem deželnem odboru. Prosil je, ali marali ga niso in so imenovanje :zavlekl,i. Tačas se je »obleka!« na Goriškem in dobil tudi službo primarija v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, potem so v Ljubljani ono službo oddali drugemu klerikalcu — Goriški deželi pa je ostal ohranjen dragoceni Brecelj! Na Kranjskem ga me imarajo, Goriška je tako srečna, da mora rediti to Kranjsko nesrečo, da dela prepire ,in 'zdražbe po deželi!
»Svoj Dom«. — Ustanovilo se ije bilo društvo »Svoj Dom« v Gorici in pritaknil se je zraven dr. Brecelj in postal predsednik. Je precej obsežna naselbina — ali v zadrugi Ije nered, ravs in kavs. Visak, kdor je še ali je bil v zadrugi, je stokrat preklel izaldruigo in poslal k vragu dr. Breolja. Tako ije v zadrugi, da se je pripetilo celo to, da je bil en in isti svet dvakrat prodan. To ije pravdanja in prepirov
in oškodovanja, da je gndo.....in tej pre-
piraški zadrugi načeljuje glavni politični prepirač dr. Brecelj. Gospodarstvo pa tako! (pravijo na Kranjskom). Ta tiče v deželni zbor in Odbor, potem bodo zmešnjave vseh zmešnjav v deželni hiši!
Dr. Brecelj in mladina. — Dr. Brecelj je vabil in vabi še k sebi studente. Pri dr. Breclju je večerjal tekom zadnjih let že marsilkak študent, moral ipa za jedačo in pijačo zapisati se novostrujarskemu hudiču. iki divja po mladini klerikalne baže ter jo ločuje od ostalega sveta. Dr. Brecelj in njegov priigan'jač Kramžar, učenec zbes-nelega »Slovenca«, speljuljeta srednješolsko mladino pod okrilje osmrajene S. K. S. Z.; 'tako skrbita za naraščaj. Mladi-n a, k i p ride n o v o s it r u j a r j e m v r o k e, j e z g u lb 1 j e n a iz a s 1 o v e n s k i n a r o id, k e r s k r b iz a narod je t e m 1',5'udeim deveta briga, igospod-s t v o i n p o 1 n i žepi so v s e ! Potniki-jerno vse one, ki so jih večerje pri novo-strujarjih spravile v novostrujarski protislovenski tabor, v katerem je doma izpri-jenje in pohujšanje mladine.
Z vinom lovijo novostrujarji mladino v svoj tabor. (Naj se le drzne kateri teh s rak oper je v reči, da 'to ni res. Poznamo doktorja prava, ki je sedaj na Štajerskem, ki je peljal zvečer neko soboto poleti, z 20 kronami v žepu, par fantičev iz gimnazije na Solkansko cesto na »krok«. Fantiči so bili pijani, druigi dan v nedeljo še k maši niso imoigli, ali pridobljeni so bili za sveto katoliško stvar. Tako vzgajajo mladino novostrujarji, katerim načeluje idr. Brecelj!
Pod Montovo streho v Gosposki ulici je doma v S. K. S. Z. sama treznost. Od tam izhajajo lepi nauki o abstinenci, o boju proti alkoholu. 'Novostrujarji pridigajo izpod strelhe tako, ali novostrujarji ga tam tudi žlajfajo, da je kaj. Vemo za slučaj, ko je bilo zvečer polno »orlov« pod Momtovo streho in dekla Kremižarjeva je nosila in nosila v raznih posodah iz neke gostilne, kjer točijo dobro vino, litre za litri v hišo, za obilo svoto kron vina so popili — v prihodnji številki Novega Časa pa je izšel strahovit članak proti pijančevanju. Sle-
parji in iziprijevalci ljudstva so novostrujarji!
Proti plesu v naši deželi rohniljo novostrujarji. Tudi mi smo ipro-ti plesu, aLi upoštevamo, da se plesi ne dajo odpraviti kar čez noč. Toda novostrujarji rohnijo proti plesu samo v svojem hudalastem »Novem Času«, dnuigače pa pustijo svojim pristašem, da plešejo kolikor hočejo. In ti ljudje naj Ibi odslefj vzgojevali mladino na Goriškem!
Kakor kaže dr. Breclju — tak kristjan pa je! — Svoj čas je relkel v Centralu v Gorici, da je vsejedno, ako pristaš S. L. S, izvršuje svoje verske dolžnosti ali ne, tega se ne preiskuje, zadošča, da je dober pristaš stranke. Sedaj, ker mu tako kaže, pa se dela Brecelj v svojem neumnem Novem Času velikega kristjana in zahteva v nasprotju s svojo izjavo v Centralu, da mora biti vsak klerikalec tudi veren. Kdor enkrat odriva vero v stran, drugič pa se Odeva v njo — tak človek ima pač malo vere ali pa nič!
Rihemberg se je imenitno izkazal pri volitvah v nedeljo. Vsa čast tej občini, vsa čast našiim volilcem! Prepričani smo, da v nedeljo bo istotako če ne še boljše!
V	Desklah ni bilo udeležbe za samostojne kandidate. Čudno vendar! Kaj mislijo tam res, da dr. Brecelj ozdravi goriško deželo? Nadejamo se, da bo v nedeljo bolje. Kovač je vendar vreden, da ga volijo vsi volilci v Desklah in okoli! Torej v nedeljo zanj na volišče!
V	Sežani je bila Udeležba pri volitvah v nedeljo minimalna. Menda so mislili: saj dr. Gregorin bo izvoljen v kmečkih občinah! — Sežanci, v nedeljo 20. t. m. na volišče!
V	Št. Andrežu pri Gorici ije volilo v nedeljo dné 13. t. m. samo 15 volilcev samostojne kandidate. Malo, premalo! Kaj res ni v Št. Andrežu več volilcev za dobre samostojne kandidate? — Št. Anidrež naj pokaže v nedeljo, da je v njem še mož, ki mislijo s svojo glavo in volijo po svoji preudarnosti. Ožja volitev bo v nedeljo in tu naj se skažejo št. Andrežci! Volilcev je v Št. Andrežu toliko, da v nedeljo dobi lahko 100 glasov vrli samostojni kandidat Kovač! — Kaj boste volili klerikalca, ker klerikalni poslanci se še ne zmenijo ne za vaše potrelbe; zato imate na primer tako visoko carino na krompir v Nemčijo! !
Kakor mu bo ukazal prošt! — Nadškof in knez želi, da bi bil komandant klerikalnih poslancev na slovenski strani dr. Brecelj pod vrhovnim vodstvom prosta Faiduttija. Dr. Brecelj je podvržen pokorščini do duhovščine in ipo škofovem ukazu bo moral Stati ipod komando prošta Faiduttija, ki je italijanski poslanec. Pod pro-štom bi bila z Brecljem tudi Fon in G,r-g.i č. To bi 'bilo lepo: slovenski poslanci iz S. L. S. pod roko proštovo! Kaj mislite, volilci? Kako bi prošt Faidutti delal za slovenske koristi, ko pa isam noče biti več Slovenec, dasi je rojen od slovenskih sta-rišev?!
Slabo je bilo v Sovodnjah v nedeljo
pri volitvah. Klerikalci iso dobili ,g|lasov celo do 146 — samostojni kandidatje pa po 3 glasove! To nas je kar presenetilo. V Sovodnjah je 320 volilcev. Od teh bi jilh pač do 200 lahko volilo samostojne kandidate! — Pričakujemo pa, da bo v nedeljo boljše, da pojdejo naši volilci volit samostojnega kandidata Kovača! Volilci v Sovodnjah, storite svojo dolžnost. Kaj klerikalce volite Sovodenjci, ki so Vas imeli tako igrdo za norca s tistim deželnim »vrtom«?!
Žagarji so jo nekam čudno žagali v nedeljo 13. t. im. Zažagali so jo tako, da je ^ dobil poglavar novostrujarskih zJdražbar-jev, ki hoče zanesti med nas kranjske razimere, dr. Brecelj 22 glasov in Fon in Grgič po 29 — dobri samostojni kand-datje pa le po 9. To je žalostno in za Žago ni častno. Govorimo kar odkritosrčno! — Žaga si pač opere svoje omadeževano napredno lice v nedeljo 20. t. im. Napredni Žagarji, ta dan jo zažagajte zopet po svoji stari Žagarski navadi, v čast in ponos Žage In v ponos cele Goriške!
Obrtniki po deželi! — Obilo je Vas po itngih in vaseh! Vedite, ida boste imeli v Kovaču, če ga izvolite, svojega najboljšega zastopnika. Kovač se bori že leta in leta proti krivicam, katere se nam zadajajo pri trgovsko-obrtni 'zbornici. Ener-
gično se 'bori proti krivicam in radi svojih primernih protestov in ostrega žigosanja krivic je bil tudi iže tožen pa je zmagal on. Obrtniki! Volite Kovača in agitirajte zanj!
V	Cerknem so dobili samostojni kandidatje v nedeljo 13. t. im. glasov ipo 44, klerikalci po 415. Za samostojne kandidate bi bilo lahko volilo 300 volilcev! Ostali so doma, ker so največ mislili, da ni upati na zmago v splošni kuriji. Ali ivarali so se. Lahko ibi bila zmaga! Zato pa v nedeljo 20. t. m. na volišče, Cerkljani, za samostojnega dobrega ljudskega kandidata Kovača!
V	Cerknem je 1500 vtìlilcev. Izmed teh večina naj voli Kovača!
Dr. Brecelj je že enkrat kandidiral in slavnostno propadel. To je bilo leta 1908. Dr. Brecelj je mislil, da Ibo prav gotovo izvoljen pa ga je fratalo. Takrat ije imel pripravljeno že imenitno večerjo za bogato obloženo mizo je hotel sesti, pa 'ga je fratalo! Izvoljen ni ibil, večerlje ni bilo in pohane piščance (po katerih ima skomine novostrujarski kandidat Černe iz Tomaia) so pri Brecljevih z nevoljo pojedli na tihem. Naj bo tako tudi v nedeljo 20. it. m.!
Dr. Brecelj je podvržen veliki jezi in je nepreudaren človek — kandidat Kovač pa 'je miroljuben in preudaren mož. Koga boste torej volili? Pač miroljubnega preudarnega moža Kovača in ne naglo-jezega nepreuidarnega rogovileža, ki Ibi delal v deželnem zboru le škodo Slovencem! Volilci! Volite Kovača!
Župan Kovač je mož iz ljudstva, pozna njega težnje in kot poštenjak bo delal v korist slov. ljudstva v deželnem zboru kakor dela sedaj kot župan in priden gospodar. -— Dr. Brecelj je šel kot otrok z doma, študiral, imel pred očmi le klerikalna stremljenja in se kot ultraklerikalec odtujil slovenskemu ljudstvu. On stoji nekako visoko nad ljudstvom in gleda iz vrha dol na »te neumne Goričane«, ki so 50 let za Kranjci! kakor pravi on. — Volilci! Volite torej moža iz ljudstva, ki živi v ljudstvu in z 'ljudstvom — dr. Bredlju pa recite: da naj Ibo dober zdravnik, drži naj se stroke, kateri se je posvetil, in naj ima malo več srca za goriško ljudstvo, ki Iga •imenitno redi!
Slovenščina v našem deželnem odboru bi morala biti na prvem mestu, taiko, pa je za vrati. Kakorhiitro sta prišla Gregorčič in Berbuč do odboruiških mest, je padla slovenščina v deželni hiši. S sosednimi slovenskimi deželami je uradoval deželni odbor poprej slovensko, sedaj ura-duje nemško; na razne oblasti, sodnije, višje- sodnije, ministerstvo pa piše v slove n s k i h rečeh laško. Tako moraljo misliti na raznih mestih, da smo Slovenci kar izginili! Za vse to se imamo zahvaliti Gregorčiču in Berbuču, ki ista lepo molčala k temu ter puščala, da se godi v deželni hiši samo Pajenjeva laška volja! Škandalozno! Kdo naj bo sedaj še tako nespameten, da bo volil it a k e ljudi v deželni zbor!
Ali bi kaj predrugačil morda dr. Brecelj, ki že sedaj, ko še poslanec ni, sili med Laihe?! Ta bi še le 'škodoval slovenski stvari.
Davke plačujejo Slovenci pridno, ali kaj imamo od 'tega? V deželno blagajno plačujemo dve tre t j i n i deželnih dohodkov. Lahi pa svojo tretjino. Ali pri p o ir a b i dohodkov so I .ahi p r v ,i. Oni dobivajo skoro dve tretjini. Čim več pa porabi deželna uprava za laško stran, 'toliko bolj smo torej oškodovani.
Razne vesti.
Pisarna dr. Dinka Puca naznanja, da uraduje v soduijslkih počitnicah, t. j. od 15. julija do 25. avgusta zjutraj od 8V2—I2V2 in popoldne od 4—6.
Avstrijski zunanji minister grof Ber-chtold je podal demisijo. Naslednik njegov utegne postati dr. Bilinski.
Na Balkanu. — Bulgarski ministerski predsednik dr. iDauev je odstopil. — Vršijo se pogajanja za premirje. — Vršijo se baje tudi pogovori glede Obnovitve Balkanske zveze, kateri bi pristopila tudi Ru-munija. — Ruimunska armada je prekoračila Donavo; armada nadaljuje svoj pohod 11a bulgarskem ozemlju.
Listnica upravništva: Gosp. A. Jer-mol Liezen. S poslano svoto ja Vaša naročnina plačana do konca tek. leta. — Hvala!
(Dalje na četrti strani.)
Odpošiljanje pisemske pošte za Carigrad. — Počenši z 9. julijem t. 1. do nadaljnje odredbe se bo pisemska pošta za Carigrad odpošiljala vsaki dan preko !>u-naja-PodwiOloczyske-iOdese ter vsaiki torek z Loydoviim Ibrzoiparniikom Trsit Carigrad inaravnosit, oziroma iprelko Brindisi-ja v zvezii s 'tem iparnilkom.
Izkaz iposredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Sprejme se: 7 pomočnikov mešane strdke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 Ikomtoristinlji, 1 blagajničarko, 10 prodajalk, 5 učencev in 3 učenke. — Slu/žbe išče: 3 knjigovodje, 2 korašpondenta, 3 kontoristi, 2 poslovodja, 6 skladiščnikov, 24 pomočnikov meišame stroke, 8 ipomočni-(kov železniške strdke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 16 pomočnikov špecerijske strdke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 16 Ikontoristinj, 12 iblà-•gajničark, 21 prodajagk, 6 učencev in 4 ■učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce, člane društva, učence 'in učenke brezplačno, za druge pa proti malli odškodnini.
Crtice iz kvarnerskega zaliva.
Staro istrsko mestece Moščenice, oddaljeno kake tri ure od Opatije, čepi na 173 in visokem griču tik obimorju. Mesto ini znamenito le zaradi svoje lepe lege, ampak tudi zaradi karakteristične zidave hiš, lepega razgleda od tam in narodnostmi! razmer.
Kakor vso severnozahodno obrežje v Kvarnerskom zalivu in še v večji meri je okolica Moščenic brez zime. Vedno zeleneče in cvetoče rastline pokrivajo morski breg. Gozdovi lavorike nasičajo zrak z blagodišečim vonjem in ravno vsled tega vonja ie ta kraj varen pred komarji, kateri so v drugih obmorskih bivališčih v veliko nadlego. Oljka, ki je .razven trte glaven dohodek tamošnjega kmetovalca, se jako lepo goji in okopava. To drevo tvori cele gaje po Moščeniški Občini.
S trga pred mestnimi vrati je lep razgled na kanal Farežina in na otok Čres. Izpred cerkve je (krasen razgled na Kastav, Reko iin Cirkvenico, posebno pa ina vznožju pod Moščenicam ležeči zaliv Draga, z draižestno vasjo istega imena. V poletnem času prihajajo v Drago kopa-liščniki v trumah. Vile rastejo kakor gobe po dežju v tem malem paradižu.
Letnica nad mestnimi vrati v Mošče-nica,h in na cerkvi je 1634. Mesto je bilo v prejšnjih časih tudi utrjeno in so menda zaradi tega hiše za mestnim obzidjem tako skupaj izgnetene, kakor da bi bile vse stlačene v en koš. Hodniki in ulice med hišami tvorijo pravi labirint. Ulice so vse krive, zdaj vodijo navzgor, zdaj zopet navzdol, potem pod nizkimi oboki hiš. Vse so slabo tlakovane in vegaste. Edino lep prostor je na trgu. Na injem stoji kamnita lopa, pod katero se pleše vsako nedeljo narodni ples ob zvokih domače godbe na piščalke. Kadar je kaka poroka, se tudi morajo svati v tej lopi zavrteti.
Moščeniška občina je hrvatska. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli 19 Italijanov, ki pa tudi miso pristni. Cerkvena opravila se vrše v hrvatskem jeziku, dasi je prejšnji madškof Nagel hotel tudi tukaj odpraviti slovansko bogoslužje. Izmed 24. občinskih svetovalcev jih je le osem, ki se prištevajo Hrvatom, šestnajst drugih se drži za Italijane. Župan, ki se zna le za silo podpisati, je tudi Italijan. Pri občinskih sejah je občevalen jezik hrvatski, ker bi se iv drugem svetovalci sploh razumeti ne mogli; sejni zapisniki se pišejo pa v italijanščini.
Približno enako razmerje vlada tudi v Lovranu, s to razliko, da je tam zraven hrvatske tudi italijanska ljudska šola, česar v Moščenicah vendar ni. Prebivalstvo
je tukaj kakor povsod zelo konservativno, zato pa vladajo še tu pa tam take nenaravne razmere. Pa ne le pri občinah, ampak tudi pri c. kr. državnih uradih vladajo take razmere. V Lovranu n. pr. niti pošte ni. Tam, kjer ibi moral stati napis c. kr. poštni in brzojavni urad, je le avstrijski grb, brez vsakega napisa. V notranjih prostorih so ile italijanski in nemški napisi.
Zanimivo bi bilo vedeti, ali se vlada sramuje ali se boji hrvatskega napisa v Lovranu. Vendar je upanje, da tudi v tem delu Istre ljudstvo pride do spoznanja in se otrese smešnih italijanskih predpravic.
Popotnik.
Po sklepu lista :
Priporočamo še enkrat:
Volilci!
Volite Kovača!
V nedeljo VSÌ
na volišče
za
Kovača !
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K a v i i č v Oorici. Tiska: »Ooriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. F a b č i č). Zalaga : Družba za izdajanje listov >So£a< in »Primorec«.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako je oglas obsetnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najprlpravnejie lnserlranje za trgovce ln obrtnike.
Kolibo je manjših trgovcev in obrtnikov ▼ Ooriol, katerih na deieli (in celo v mestu) nihče n« poina, kar nikjer na Insarlrajo. Skoda ni majhna.
Uo nr fidai sta dva osla dobra za voziti. Cena Ila [il UUaj nizka. Natančneje se izve pri K. Maver, mlinar v Ajbi št. 9.
Proda se kovaško orodje SSS^
orodje. Poizve se v Batah št. 109, p. Grgar pri Andr. Breščak, kovač.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec	35 33 71 43 13
Pozor Amerikanci!
Kdor hoče kupiti lepo kmetijo, naj se obrne do J. Strauss, Globasnica, Koroško.
Posestvo je jako lepo in obsega: približno 40 jobov obdelane zemlje in travnikov, nadalje približno 40 johov _ gozda, ki se ga lahko deloma poseče, lepo gospodarsko poslopje z vod vodom, strojni obrat za rudarstvo, domač mlin, pašniki v dolini in hribu.
Občinsko ozemlje za izdelovanje opeke itd. Kraj je oddaljen 3U ure od postaje, 20 minut od farne cerkve. Prebivalstvo govori slovensko in nemško. V kraju samem je cerkev. — Cena 36.000 kron.
Sedlarska delavnica Ivan Krauos - Gorica
na Kornn št. fll.
Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje,
kakor tudi velika izbèr usnjatih torbic, kovčegov za potovanje,	_ __
istnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince.
k BATJEL-U
v Gorico Stolna ulica 2-4
pojnovo dvokolo, Micka po šivalni stroj, Jože po gramofon in Tinče po kmet. stroj. Tam je velika zaloga in mehanična delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko."
Idrolit
je najvažnejša iznajdba za vsakega vi-norejca in služi proti vsaki vinski bolezni. Poslovanje je jako lahko in dopuščeno po novi vinski postavi.
Služi z dobrim vspehom proti sledečim boleznim:
1.	Odstrani popolnoma okus po ples-nobi.
2.	Odstrani okus po sodu. 3- »	„ drožjili.
4.	Obvaruje, da belo vino ne počrni.
5.	„ proti razkrojenju vina.
6.	Vstavi zavretje.
7.	Odstrani cik.
8.	Ozdravi vse vinske bolezni vsled nedozorelega grozdja itd.
Na prodaj ediao t mirodilnici
Ant. Mazzoli, Gorica Gosposka ul. 6 ! 500 kronal
Vam plačam, ako Vam ne odpravi moj „Ria-balzam", ki služi za uniCenje korenin. Vaša kurja, očesa, bradavice, reženice itd. v teku 3 dni brez nikakih bolo-Čin. Cena 1 lončku z jamstvenim pismom vred Kl1-
KEMENY, KASCHAU 1. Postfach (12/82o) Ogrsko.
F
k
?
i
«fr
4t>
*t> «
4» «
«
Goriška ljudska posojilnica
«pitana zadruga z omejenim jamstvom.
Gosposka ulica štev. 7. v lastni hiši v Gorici.
Račun poštne hranilnice šlev 837.315.
Urad u je:
Vsaki dan od 8. do 12. dopoludne razven nedelj in praznikov.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/0 z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega po-draženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tudi dosedanje 5',/s oz. 6% obresti od posojil.
Rentni davek plačuje za-druga sama.
« Stanje hranilnih vlog 31. dee 4(> 1912: 1,022.156-05. <${!) Lastno premoženje K 383.926'76
* »
fe *
*
to to to to to to to to to to to to
Sante Busolini
lrgouec z jedilnim blagom u Gorici
naznanja slav. občinstvu, da je preselil 1 svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13
u ulico si). Antona št. Z
tik trgouine g. Ig. Saunig.
V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji
podružnici u Solkanu št. 311.
Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv. Antona št. 2 in se izvršujejo točno.
Ljubi moj kam
Tvsrnisa ognjišč H. KDLOSEiiS
Web, Gor. HDStriisbD.

Neprekosljiva ognjišča glede dobrote in sposob-zosti bodisi železna, iz emaila, porcelana a'i majolike za domače rabo, hotele restavracije itd. Kahalne naprave na paro, samovarji in ognjiSia na plin ter prstene peči.
Naroči se lahko pri vsaki trgovini z železnino, kjer ni mogoče direktno. Zahteva naj se odločno originalna ognjišta Koloseus in naj se zavrača manjvredne izdelke.
Ceniki zastonj.
Sadje in zelenjavo po ceni
kupite sedaj in ohranite sveže za zimo s pomočjo
ovih
aparatov za konserve in steriliziranje.
Ti so nedosegljivi v dobroti, zanesljivi, trpežni in po ceni. Ilustrovane tiskovine se dobi gratis potom zalog ali pa pri J. WECK, zadr. z o. z. Glavna razpošiljalnica :
Kari Miiller, Morav. Sohonberg št. 85. Dob^e harmonike po K 5 —
Več kakor 200000 komadov razprodanih. Nikak riziko )
Neugajajoče se zamenja ali pa'se vrne denar
Štv. 3008/4 1 0 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 24 x 12 K 5-—. Štv. 654% 8 tipk, 1 register,^ 24 glasov, velikosti 28 x .14 K 5-40. Štv. 305*/4 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 24 x 14 K 6-40. Štv. 663'/4 10 tipk, 2 registra.
50 glasov, velikost 31 x 15 I 8' — Štv. 685/, 10 tipk, 2 registra, 50 glasov, velikost 28 x 16 K 9-50. Zastonj se dobi k vsaki harmoniki navodila. Odpošilja po povzetju ali naprej poslanem denarju c. in kr. dvorni dobavitelj
JAN KONRAD,
zaloga godal, razpošiljalna tvrdka v Mostu (Briix) štv. 3443. Češko. Glavni katalog z nad 4000 podobami dobi na zahtevo vsakdo zastonj in poštnine prosto.
Najboljše in najmodernejše snkno za • moške in volneno za ženske obleke •
razpošilja najceneje
v CELJU štv. 306.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
SSS1 R- Stermecki
jStecl^opfei'cl lilijoo n)1ečoato milo
od tvrdke Bergmann A Co., Tetschen na Labi
ostane nedosegljivo prej in slej v svoji učinkovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože in lepote. To spričujejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po '80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je lilijna krema „Manera", ki ohrani damam čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod.
[M
Kupujte samo dvokolesa „GEliCC" in „HltCIia ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše
vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original Victoria so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj
teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški cani pri tvrd ki
& iMt	£ -'.fli-V
Kerševani & Cuk
s
GORICA, na Stolnem trgu it. 9. CORICA.
i i