USTEH. Sv. Cita. Cesarice in kraljice, ki bi se bila imenovala Cita, ni bilo doslej v nobenem narodu Lu v nobeni vladarski rodbini. Naša cesarica je prva, ki nosi to ime. Zaito je pač zanimivo, da se izve, odkod prihaja ime, ki ga ima naša mlada cesarica. Cita ]o pač prvotno okrajšano ime iz latinske Tacite, kar bi se reklo po naše Molfeeča ali Tiha. Ime je tudi pri Italijankah v navadi v okolici mesta Luke (Lucca), koder je bila naša sedanja cesarica rojena pred 24 leti v vili Pianore. Sveta Cita je svetnica-zaščitiiica Luke, ali pravzaprav ena svetnic-zažCitnic tega mesta, kajti pred njo je bilo mesto pobveCeno sv. AlarUnu, kateremu je posvečena najdškofijska stolnica v mestu, dočim pa je skromni, toda od ljudstva \Tieto čaš6eni sv. Citi posvečen en sam oltar y cerkvi San Frediano, kjer se nahaja njena grobnica. Ta lepa cerkev, ki je bila zgrajena v VII. stoletju, v XII. stoletju pa obnovljena, je bila torej že zelo stara, ko ie sv. Cita v (kilm svetosti sklenila gvoje skromno življenje. Rojena leta 1218, je Cita kot 121eten otrok po tedanji in tudi še sedanji navadi priela v službo v mesto. Prišla je v hišo Fatinelijev, lukeške plemeaitaške roidbine, ki je bila vedno na prvem mestu v flivjih in krvavih stTankarskih bojih v mestu Iaika. S pazljivo pridnostjo je Cita opravljala svojo službo. Vstajala je zarana m je pridno deln.la, oa bi le irogla biti vsak dan pn sv. maši. Hila je vselej veselega obraza, skromna in zelo ubogljiva. V syoji ponižnosti je prav rada opra.vl.jala najbolj zaničevana dela ter tudi taka dela. katera bi morali opravljati dru- gi posli in katera dela so Citi bila vrinjena. Rodbiuo, pri kateri je služila, je spoštovala in Ijubila kakor lastne starše; skrbela je za njeno korist in s skrbno vestnostjo zabranjevala, kar bi ji utegnilo škodovati. Kliub temu ni mogla nobenemu \- Iii.Si prav storiti. Hišni gospodar je bil nagle jeze. gosvodinja ošabna in občulliivia proti njej, drugi posli v lii.ši so jo zasramovali zaradi niene tihe pobožnosti, so se posmehovali zaradi njene skromne molCečnosti, 6eš. da ni pri pravi pameti, so ftrnili njeno neumorno jiridnost, 6eS, da se le hlini ter se hoče nrikupiti. Kjerkoli so le mogli, so zmanjševali njena dcla in so njej podtikali vse. karkoli se je v hiši z?rodilo nerodnega. Na ubogo Cito so zvalili vso krivdo, fie se je v hiši kaj pripetilo. pogostokrat je bila hudo okregana in klaznovana. Po dolpera potrpežliivem prenašanju vseh težav je končno predrl sijaj njenih čednosti oblajce strastnih zasleidovanj in prišli so za njo boljši dnevi. Gospodar in gospodinja sta se pre:>ričala, da. je osovražena Cita njuna najzvesteiša, slu-žabnioa. sta jo začela z ljubeznijo in zaupanjem spoštovati in sta ji poverila vodsivo celega .gospodarstva. Tudi posli so spremenili svoje mišljenje in so na njej za^eli obeudovati tiste feednosti^ katere so poprej zasramovali. Cita se je zahvalila Bogu, da je tako milostno izpreraenil srca njenih sovražnikov ter si ;ie tem skrbnejŠe prizadevaia, da izkaže dobrote tudl zartnjemu v hiSi za storjene ji žalitve. Le v eni to6ki je bila neizprosno resna in stroga. Hlapec. katerega ]e posvarila, si ie drznil izpregovoriti v njeni navzofinosti nefiiste In gnusne besede. Ostali posli so se zaraili (ega. sme^ali. Cita je pa firosila rrosr^ojrlinjo, da rtaj odstrani ali tega hlapca., alf pa n"o. Gospodinia je Mapca takoj spodila od hiše, obdržala pa nedolžno Cito, ki je bila vsem za zgled deviške^ištosti. 'Ko jn je hotel nekofi nek oholi pobailin poliubiti, je dobil od nje tako krepko zaušnieo, da mu je minilo vso veselie do' poljubovanja. Njeno čisto srce je bilo polno Ijubezni do revnih. Večji del svojega zaslužka je razdeljevala med reveže in tudi jedila, katera si je od ust pritrgala, ie nosila z dovoljenjem gospocMnje bolnikom. Bila je tudi gorefta prosilka za reveže pri gospodarju in K1*spodinji, ker ni mopla nobenega gledati, kako tr, •. pomanjkanje. Sam Bog je po5astil lo njeno ljubezen do bližnjega; zakaj gospodjnja je našla, da se ,ie na čudoviti način pomnožilo žito v žitnioi in moka v omari. iz katere je Cita delila med reveže. Nekega dne jo je prosil bolan beraC za požirek vina. UsmiIjena Ci1a ni mogla ustreči prošnji. Na misel ji prirte beseda Kristusova: ,,Kdor da žejnerau kozareo vode, bo jirejel plačilo." Od stiidenca je prinesla vode ter jo je z vso ljubeznijo izročila revežu, Revež je pil ter našel, da je bilo najboljše vino, ki ga je pokre{)6alo na čudovit na^in. V zadnjih njenih letih ji je b"lo odvzeto vsako delo in dovoljeno, da bi smela v miru skrbeti sarao za svoje bolehajoče telo. Toda delala je nadalje, dokler je Te mogla gibati roki in nogi, ker ni hotela, kakor j€ rekala, da bi jo brez diela presenetila smrt. Ko je služila sicozi 48 let n&prestano pri eni in isti liiši, je napočila ura, da pohiti k nebeškemu 06etu. v kratki, toda mukepolni boleznl je s pobožnostjo svetnice sprejela sv. zakramente za umirajoče in je z ganljivo ponlžnostjo prosila vse domafte za odpuSčenje, nakar je dne 27. aprila 1278 zatisnila ofii. Celo mesto Luka je zahtevalo, da se pokoplje njeno telo v cerkvi. Prebivalstvo je hitelo skupaj, da bi< zrlo v rajsko-mili spremenjeni obraz sivižabnioe Gospodove. Na njenem grobu se je zgodilo veliko čudežev in i>ai>ež Inoceno XII. jo je leta 1C96 prištel med svetnice. Njen praznik se obhaja 27, aprila. Vojiii spomiiii. (Napisal Januš Goleo.) (Dalje.) Vidite, taka je bila Lojza. Zimsko stara po telesu, a dekliško mlada po duši, ko sem jo podedov^l jaz kot postrežnico. Izza te flobe najinega pravzaprav precej fcesno spojeneea življenja vam nimam veliko povedati Nikoli me niso obsevali žarki sre6e pri nežnem, rahločutnem ženskem spolu, še celo pri Lojzi ne! Kmalu po mojem prihodu na Remšnik naju je tarko precej razdvojil pravzaprav navaden, vsakdanji slu6aj Bil sem pač jaz tedaj mlad in sem koga prav rad malo potegnil,. Ce sem le mogel. Eno tako šalo, v katero pa som bil zapeljan y.o drugi osebi, mi je Lojza na debelo zamerila in mi jo menda še le pri odnodu odpustila s solzo — slovesa. Nastal pa Je ta i-azdor, da ne bi prav ni&esar prikri.val, tako-le: Nekega dne je mežnar poz^onil in jaz sem jo rival v hribe na spoved, Bila je ravno tedaj velika suša, kar se namreč smrtnega prometa in sedmin ti8e Lojza je menda že težko čakala kak«ga mrtvaSkega oj>ravila in radoy©dno vprašala farovškega uslužbenca: ,,Titek! Povej, povej, kam pa gredo gospod na spoved?" Hudomušni fantalin je obrnil jezik na lažnjivo plat in rekel: ,,K VaSi sestri, na Radl." Prikorakal sem proti domu. V grabi me je že Bakal Tit ter izbrcal sramežljivo in v zadregi: »Gospod, naj nikar ne bodo hudi. Vašo ratiojrocfno Lojzo gpm malo potegnil, da ste šli previdet njeno sestro. 0. ko bi me oni izgovorili. bi ze .iej nifi kaj rad. ne zameril " Smehomi sfm mu noVimal in odl nrakal proti domu. Seve, tudi mene se je že na potu obesila Lojza z vpraSanjem: ,,.Oh, ti moj Bog, *il Sv» Barbara, troštarca v zadnjili urali! Gospod kaplan, ali je res moji sestri na smrt?" Sarn zlode mi je potisnil trenuino, nepremišljeno in neprevidno laž na jezik v ojdgovoru: ,,Res, res, sam božji žlak je opabnil vaSo Hano po jeziKu: ne vem, kako bode ž njo?" Šestro ljube^a Lojza je niknila kot smrtno zadeta srna in vzdihala: „0 troš^cr, sam sv. Duh! Tisto kiklo, tisto lepo štralasto in flarasto sem ji posodila za žegnajije. Moj Bog, za pet ran božiih, 6e pa govoriti ne more, bom še ob kiklo, ob ta najboljšo bom! Joj mene, koj stopim do nje, morebiti pa Jej še ni čisto vzelo in za^ prlo jezika," Bablc je odhitelo, ne meneč se za revmatiš naykreber po hribu na Radl; k zdravi sestri Hani, po za me usodepolno štrafasto in flarasto kiklo  loliko sem pozneje dognaJ in zvedel, da ste se babnici pošteno skregali radi božjega žlaka in kikle, ki je pa tudi med mene in mojo Lojzo porinila zagozdo nekake mržnje in nezaupnosti. I^ojza mi te lahkomiselne šale ni nikdar opones!a z jezikom, paft pa je kazala vrzel zamere v dejanju in obnašanju, Odslej sva občevala le službeno, kar se je vrtelo krog postrežbe. Zaupno, yeS kot je TjiIo neizogibno potrebrio, nisva pokraniliajla nikoli več. To triletno medsebojno obfievanje res ni bilo nežno kristjansko, prestavljalo pa tudi ni mcjnikov božjib postav. Cutila sva menfla oba v srcu bolj na rablo. A le ta iresrečni jezik je vedntr zamrzaval v trdovratni triletni trmi in molftečnostl, Se le moj vpoklic v svetovno vojno je izžel Lojzi solze slovesa in privoSfiiln mi je za slovo bcsede preko navadne službene mopioe: ..Sam Ijubi Bog se nas usmili, še ubogega ka- plaJia nam bodo ubill!" Tako je bilo torej slovo hribovskega kaplana. Zupnik mi je želel vrnitev po treh tednih. Lojza se je solzila in z Bogom odganjala mojo prerano smrt. Se farovški psiček me je na kratko povohnil, zairkal repec in mi bevknil y zadnji pozdrav. Gostiini6ar, ki me je vozil, ie nategnil vajeti s: nTiba, hot! lucika!" In oddrčal sem navzdol proti Vuhredu na postajo. II. Vežba v Trstu In poliod v Gallcijo. Na železniški postaji v Vubredu je kar mrgole o ljudi, moških kot žensk z otroci. Nekateri so stopali in se poslayljali vedrega, ukajočega obraza — mlada kri! Drugi so se vrteli resno-žalostnih obrazov, svesM si, da na pohod na vojsko ni kar navaden, vsakdanji sprehod zabave in oddiha, Mene so nekateri bolj, od strani pogledovali — češ, kaj bi se v tem času vozaril krog kolovratasti hribovski kaulan, ki cesarske suknje nikoli nosil ni. Požiral sera te strupene poglede udano, brez zunanjega znaEa notranje jeze kot pravi rekrut, ki mora tudi j)ovžiti. in prenesti marsikatero pikro ter bridko oct strani starejših cesarskih služabiiikov. Komaj že sem uSakal, da se je prikadil vlak že ves obložen z vojašlvom vseh vrst in branž, Zmuzal sem se s '"'' lico pod paaduhom v voz II, razreda in se stisnil ob kot k oknu na hodniku. Sedeži so bili vsi do zad- njega zasedeni od častnikov blestečih uniform in rožija>o6ih sabelj. Kako bi se bil pa^ upal, Jaz, ubogi Jiribovski novinec3 med te gospode, ki so že davno z veliko žlico za.jemali postave in vedo vojaškega stanu. Kot ];onižni cestninar y templiu, sem stal in na- pol čepel v kotn; celi čas od Vvhreda do Trsta.  Kaj se mi ie vse premetavalo, plesalo i,n trkalo j.o glavi in v srcu med yožnjo, ne bom popisoval. Si pač lahko predsta\ija, vsak planinskega rekruta, ki drdra iz srečno-tihe planine v hrumeče, povrh pomorsko mesto — Trst! Niti trenutek mi ni bilo mogofte sesti med vožnjo. Otrplih nog sem krog 8. urc zvečer z veseljem pozdravil sprevodnikov kJic: Trst! Bll sem na novem cilju. Ubral sem jo urnih korakov za drugimi izstoplimi častuiki in vojaki. Fa pred kolodivorom so se razkropili kot 'bi jim podkuril pod petami na vse strani. Bili so pafc vajeni velikega mesta in zna.li tudi, kam se treba obrniti. 6e človek zapusti železno progo. Jaz sem pa obstal liki Stor pred kolodvorom, nove<ie, kain bi se obrnil, kam stopil, da mi odkažejo r.ovo službo. Nekaj podplatov sem pustil na onera t"dem tlaku pred kolodvorom, predno sem pogruntaJ: vojak, četudi rekrut, spada v — kasarno! Tam bodo že ukrenili s teboj po postavi in predpisih. Toda kje bi naj bila la vojašnica? V Trstu, kjer ležijo ulioe loiž-kraž. ne sm&š kar za nosom kot pri sv. Juriju na Remšniku. Se le zamotane vozle sem razvezal, držeft se stnrega pravila: po vprašanjih se daleč pride. Stopil sem prod nolicaja in ga po domai&e lepo poprosil, na.j mi tako bolj na debelo razpukša pot v kasarno. Izurjeno oko postave ,ie zagledalo v meni hriboTslcega. raesta nevajeneg;a rekmta in menil: , ,,Kasarne ne boste pogodili kar tako po pokazanju na Ievo in desno. Vzeraite si fijakerja, ta vas bo že prismukal do oilja." (Dalje prih.)