St. 25 Maribor, dne 20, junija 1912. Tečaj XLYI. List ljudstvu v pouk in zabavo, faE&fm Setrtek ln vella s noStnlao vred in v. Mariboru * poSUjanjera na dem ea Belo leto i K, pol leta 2 K tn m Befcrl leia I K, Karočnlna ea Nemčijo S E, » druge fcvenav«MI»Sfi letel« B K Kdor hodi sam poni plača na leto samo 8 & Naročnina se pofiilja na: DpravniStro »Slovenskega Gospodarja" * Maribor^ m Ust se dopošilja do odpovedi, h- Ddje „Kafcfr Bikovo«» drafitva« dobivalo list bree posebne narofinine, m Eosamezni listi stanejo 10 vin, ^ Uredništvo: Koroška cesta Stez« fi, i-i Eokopisi se ne vrafiajoj m Cpravništvo: KoroSSe ^^ ^ cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacijej jg» buerate se plačuje od enostapne petttvrsfe %s enkrat 15 sfffi» «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin- Za večkratne oglase primeren popust Inserafl se Bprejema^ do srede «jutra?, y zaprte reklamacije so poštnine prost«, I?» Današnja Številka obsega 12 strani. V Braslovčah se vrši prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne občili lfe©r S. K. S. Z. Dnevni red: 1. Delovanje S. K. S. Z.. poroča predsednik dr. Korošec. 2. Štajerska Podzveza Orlov, poroča predsednik dr. Verstovšek. — 3. Zveza slov. mladeničev, poroča predsednik Zaje. — 4. Zveza slovenskih deklet, poroča podpredsednica M. Drev. — 5. Volitve. — 6. Slučajnosti. Prostor zborovanja: »Na Legantu«. Uradniške plače. 2e zopet moramo pisati o tej stvari. Liberalci in nemškutarji v listih, ki zahajajo med ljudstvo na deželo, previdno molčijo o tem predmetu.. K večjemu udarijo po strani na naše poslance. Molčanje liberalnih in nemškutarskih časopisov ima svoj pomen. Njih poslanci namreč v državnem zboru slepo in strastno glasujejo za najbolj visoke zahteve uradniŠtva. Te zahteve so tako visoke, da vlada sama izjavlja, da jih v sedanji visokosti ne more izpolniti. Zahteve uradniŠtva se sučejo v dvojni smeri. Na eni strani se gre seveda za kolikor mogoče visoke plače, na drugi strani pa za največjo svobodo. O plačah smo že parkrat pisali. Ako se bodo vsem uradnikom zvišale plače, bo 60 milijonov preveč. Sedaj, ko vse trpi pomanjkanje, ko vzdihujejo vsi stanovi plod neznosno draginjo, v tem trenotku zahtevajo u-radniki trdo ip brez srca od ljudstva novih denarnih žrtev. Tako ravnanje ne more pridobiti uradnikom med ljudstvom ljubezni. Sicer pa se nam zdi, da itak ne zahtevajo ljubezni, ampak le denar. In vendar so uradniki služabniki ljudstva, in ljudstvo je krivo, da se je uradništvo prevzelo ter visoko dviga svoj nos nad ubogim, trpečim in gladu j očim ljudstvom, ker je to vedno pred njimi krivilo svoj hrbet in gledalo na uradnika kot na svojega gospoda in zapovedovalca. Razven denarja pa htočejo tudi kolikor največ prostosti, Liberalni poslanci vseli narodnosti so v drž. zbornici sprejeli postavno določilo, da je uradnik izven urada od svojih predstojnikov popolnoma neodvisen in svoboden. Lahko dela in' nastopa kjer hoče. Po novih določilih se sme prosto udeleževati vseh društev in zborovanj, četudi se na njih hujska proti veri, cesarju, postavam, in sme s tovari&i, ako postanejo nezadovoljni, upravljati uradniško delo tako počasi, da ljudstvo čuti in trpi Škodo vsled tega (pasivna rezistenca), da celo popolnoma sme ustaviti svoje delo (Štrajk). Izven urada sme torej hujskati in politizirati, kakor mu je ljubo. Ko se je sprejelo to določilo v državni zbornici, je vlada sama izjavila, da zakona v tej obliki ne more predložiti cesarju v potrje-nje. Samoumevno, kajti potem bi zakonito dovolila u-radpiško revolucijo in izročila vse ljudstvo uradniški oblasti, Čeprav bi moralo biti narobe, da bi ljudstvo krepko držalo vajeti nad uradništvom v rokah', Kdor krmi, naj tudi vozi. Uradniške željo prav dobro označuje tudi neka druga želja. Njih liberalni prijatelji v državni zbornici so sprejeli določilo, da nobenemu uradniku, ki nastopi kot kandidat, ni treba več v urad, a plačo pa mora dobiti. To se pravi, '¡uradnikom mora plačati ljudstvo kandidaturo, dočim si jo drugi kandidatje plačujejo sami ali stranke, V oČigled te zahteve lahko trdimo, da uradništvo res Že smatra ljudstvo kot svojega sužnja, Id mora vsem njegovim željam ugoditi, Mudi pri tem izkrvavi. Zraven tega za vse uradništvo sramotnega določila se je sprejelo v novi zakon tudi, da uradPiku, ki postane deželni poslanec, sploh ni treba skozi celo dobo, torej skozi 6 let, več v Šolo, toda plačo bo vseeno vlekel. Znano pa je, da deželni zbori na leto zborujejo kj večjemu šest tednov. Takim in ienakim zahtevam so se v zbornici krepko uprli naši poslanci. Dr. Korošec je povzel večkrat besedo in v imenu svojih tovarišev svaril pred takim delovanjem. Kajpada naši liberalni listi, ki so bili vedno zakleti sovražniki ljudstva, ne odobravajo nastopa slovenskih poslancev. Tak nastop jim je nedostojen, smešen. Toda hvala Bogu, da se niti ljudstvo, niti naši poslanci, ne ozirajo več na pisavo liberalnih in nemškutarskih mazačev. Ljudstvo ne verjame več liberalcem in gre brez njih svoja pota, mmtmi^^m^^Hmammm^mmmmtmmmmm^mmm^^mm^mmmmmmm^^m^mmm^^m^mmm^ammm^mmmmmmm^mmmammmmmmmmmmmmammm Nevarni časi. Vojska Italije s Turčijo je razrahljala marsikatero prej dobro razmerje med evropskimi državami in vzbudila tuintam željo po novih pridobitvah na bojnem polju. In z žalostjo moramo reči, da je Avstrija v največji nevarnosti vsled napovo vzbujenih Želj. V Italiji vsa srca najiskreneje želijo vojske z našo državo., da se nam odvzamejo naše italijanske pokrajine. Vojsko s Turčijo v Tripolitaniji smatrajo le za nekako pripravo na grozovit mesarski ples z Avstrijo. Ko se je začela ta vojska in so kratkovidni Italijani upali, da bodo v par tednih srečno končali, takrat so vse svoje vojaštvo, ki ni šlo v Afriko, zbirali na avstrijski meji, češ, kakor hitro imamo Tripo-]is, napaden*) svojo zaveznico Avstrijo, Še v enem o-ziru nam je Italija nevarna in vojska ž njo skoro neizogibna. Ako zasede Italija Albanijo, deželo južno od Hercegovine in Bosne, po kateri se ji že dolgo cedijo sline, morala bo Avstrija udariti proti polentar-jem, ker ako ima Italija Albanijo, nam je Sredozemsko morje zaprto in nobepa ladja ne more več ne notri ne ven. Srbija se je sicer že nekoliko pomirila, ker smo si Avstrijci vzeli Bosno in Hercegovino, toda sedanja vojska ji daje upanje, da se zaplete Avstrija s koiti drugim v vojsko, in potem bi Srbi piti trenotek ne o-mahovali, da prekoračijo Savo, Ni nobena tajnost, da je sovraštvo srbskega naroda do Avstrije neprimerno strastno. Vse kar leze in gre, diha, govori in hujska proti nam. Mi dobro čutimo to sovraštvb, zato pa se trudi naš zunanji minister, da nam pridobi prijateljstvo vsaj sosednjih držav Srbije, namreč Bolgarije in Črne gore. Pred kratkim sla bo v Ruš»h v prostorni Repoluskovi gostilni in na vrtu velika narodna slavnost, ki jo priredi ruška skupina Jugoslovanske strokovne zveze. Cisti dobiček se porabi za ra*i>e narodne namene, pred vsem pa za Dijaško kuhinjo v Mariboru Že sedaj vabimo vsa naša društva v bližini Ruš in Maribora, da nas ob tej priliki posetijo. Zabava bo izborna: godb«, petje, šotori itd. Na Petrovo pohitimo v Ruše! Nattnčni spored se še objavi m Jarenina. Na Petrovo, 29. junija se vrši tuk»j velik dekanijski dekliški shod. V cerkvi in na sh<"du zunaj cerkve govori dobro znani mladinski organizator g. dr Hohnjec iz Maribora. Shod zunaj ceriv» se začne takoj po poznem cerkvenem opravilu. Opozarjamo dekleta v bližini železnice, da se lahko pripeljejo po železnici do Pesnice. Vlak pripelje na postajo Pesnica ob pol 8. uri zjutraj, drugi vlak pa ob 10. uri; od postaje do Jarecine je pol ure hoda. Dekleta na Petrovo v Jareninol m J&renint. V proslavo petdesetletnice Slomšekove smrti priredi naše bralno društvo koncem julija veliko veselico. Ker se še starejSi ljudje živo spominjajo delovanja nepozabnega nam Slomšeka, zato hočemo petdestletnico slovesno obhajati. Dne 16. maja t. 1 je preteklo ravno 51 let, kar se je premilostni vladi t a tudi v Jarenini mudil, ter med drugimi obiskal tudi Schmirmaulovo, sedaj Supanif evo hišo r Vajgnu. m Št. Lsvrenc nad Maribor*«). V »obote, 29. t. m (praznik st. Petra in Pavla) se vrši v gostilni g. Pernat po večernicah občni zbor naše Kmečke hranilnice in posojilnice. Na občni zbor pride govorit g. nadrovizor Pušenjak iz Maribrra. Pričakuje se obilna udeležba vseh članov, vlagateljev, kakor tudi vseh drugih, kattri se zanimajo za napredek kmečke organizacije. m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Vsi posestniki našega Pohorja posebno pa lastniki vodnih sil se s tem vabijo na protestni shod proti, krivični vladni predlogi novega vodnega zakona, ki se bo vršil na praa nik sv. Petra in Pavla, dne !»9. junija ob 11. uri dop»ldne v gostilni g. Kodra v trgu Sv. Lovrenc nad Mariborom. Poročat prideta gg. po-slaica dr. Korošec in Pišek. Radi velike važnosti shoda je želeti, da se ga polnoštevilno udeležite, brez oiira na strankarsko mišljenje, ker se tukaj gre le za skupne zadeve kmetijstva. m Šmartno na Pohorju. Blagoslavljanje društvene zastave se bo vršilo v nedeljo, dne 7. julija 1912. Ptujski okraj. p Ptuj. Plačila je Ustavila usnjarna Jožefa Pi-richa v Ptuju. Dolgovi znašajo okrog 500,000 kron, od katerih se bo dalo pokriti okrog 212.000 K. Prizadete so razne usnjarske nemške in ogrske tvrdke. p Vurberg. Tukaj imamo eno gostilno v bližini cerkve, katera je last tukajšnje graščine, katere gospodar je strogo krščanski. V tej gostilni je najemnik, gostilničar in trgovec g. Golob, kateri pa si seveda tudi kaj rad privošči našo stranko, Akoravno je tukaj samo par Nemcev in nekaj liberalcev, ogromna veČina pa je v našem katoliškem taboru, vendar v tej trgovini že po večkratnem opominjanju ni dobiti naših vžigalic in tudi ne enega našega časopisa ni gostom na razpolago. Tudi. druge pritožbe se oglašajo. Mi ne zahtevamo, da bi moral biti gostilničar naš, ampak mi zahtevamo od g. Goloba, da bi bil toliko dosleden, da bi imel naprodaj reči tudi za našo stranko, da so v gostilni naši časopisi na razpolago in d& se javno čez našo stranko ne zabavlja. V zadnjem čar su se v tej gostilni pogostoma zabavlja čez našega poslanca in pri tem se posebno razvnema nek mož„ kateremu je poveril na Telovo tukajšnji gostilničar službo natakarja, da je pri cerkvi točil pivo. Kar moramo odločno grajati, je to, da se je popivalo celo takrat, ko se je vršila procesija in se je pustilo, da so tamkaj prepevali ter dajali s tem ljudstvu očitno pohujšanje. Ce se bo tako godilo naprej, bomo primorani storiti kak daljni korak in takrat bo tudi klenkalov pa ne BrenČiČu, ampak komu drugemu. p Sv. Vid pri Ptuju. Dne 3. junija t. 1, je umrl priden fant, Vnuk Andraž iz Tramberga. Rajnemu želimo večni mir in pokoj, sorodnikom pa iskreno so-žalje! — Dne 6. t. m, je umrl Gabrovec Vid, oženjen. ofer iz Barislovec. Rajni je padel iz podstrešja; previden s sv. zakramenti za umirajoče je mirno v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva! — Dne 8. t. m. ZV^er je utonila v mlaki deklica Hujski Marija iz ßoyiö. Pazite na otroke! j,... Rogaška Slatina. Sezona ali Čas za zdravljenje . hajilu jih je bilo veliko. s Skale. Bralno društvo v Šalah priredi v nedeljo, dn» 23. jun. veselico in sicer z gledališko predstavo „Čevljar" s tamburanjem in petjem. ŠirSi in natančnejši vspored objavimo pravočasno Društvo je nameravalo prirediti to stvar prej. a smo se ozirali na sosednja društva ker imajo tudi prireditve prejšnje nedelje, in se hočemo tudi mi istih udeležiti, kar pa potem tudi obratno pričakujemo. Skalčani vedno v velikem številu poa^čajo narodne prireditve pri sosedih, zlasti v Šoštanju, Šmartnn itd., ter prosimo, da se nam v isti meri vrne. Konjiški okraj. k Konjice. Volilci kmečkih občin so prav dobro volili v. okrajni zastopi; čast jim. Izvoljeni so: ravnatelj Clarici, župnik Koželj, dr. Rudoli; župani: Cvahte, Pučnik, Winter; posestniki: Drobne, Sadek, Zidanšek. Nekaj bi pa vendar k tej volitvi radi pripomnili. Razpošiljala se je namreč pred volitvijo o-krožnica s podpisom „,Več volilnih mož", na kateri so se priporočali kandidati. Odkod je ta okrožnica izšla, vemo, zato se je splošno Čudno zdelo, da je bil med priporočanimi kandidati tudi dopro znani pristaš štajerčijanske stranke, Matija Fijavž, slučajno Župan na Stranicah. Na dan volitve pa smo opazili, da je neki gospod silno zanj agitiral. Vprašali smo se, kdo pa je ta? To je straniški nadučitelj BobiČ. A tako, tega pa Še nismo poznali. Toda bilo je zastonj, in tudi če bi 10 Bobičev zanj agitiralo! To črno piko izmed kandidatov smo volilci tako pošten» zbrisali, da mu bo za vselej upadel pogum, se še kedaj siliti med po-titično-značajne, poŠteno-slovenske kandidate v kmečki skupini. Oh, zdaj pa nikdar več, veselje preč je preč! Fijavž, „Stajerc", BobiČ, živio! k Konjiška okolica. Mnogo je starišev, kateri svoje otroke' pošiljajo v nemško-tržko ponemčevalni-co. Razširjena je .nemška šola s pomočjo Sulferajna v petrazrednico. To da misliti! Veliko otrok iz bližnje okolice bi se dalo rešiti, Če bi imeli pri okoliški slovenski Šoli otroški vrtec. k Spilalič. V špitalski fari je precej dobro mislečih ljudi, ki so krščanskega prepričanja, Lepo Število jih je, ki imajo naročenega „Slov. Gospodarja" in „Naš Dom", Tudi nekaj ^Straže" zahaja semkaj. Toda ptoleg teh dobrih listov se hodi tudi potepat k nam par iztisov „Nar, Lista" in „Štajerca". V zad- njem času je zašel v naš hribovski kot tudi „Slovenski Narod". Pa nikar ne bodita jezna gg. A. M, in J. K., če vama to povem. Vidiš ga lahko v trgovini, kjer se zavija razno blago v to grdo liberalno cunjo, ki bi naj seveda Še ogrdila bralce, ki so željni berila. G. J. K., če nimate kam drugam vrivati to smrdljivo cunjo, jo pa porabite, taj veste kje? Sicer Vam bomo drugokrat natančneje povedali in pokazali. Take smrdljive liberalne cunje raje za-se ohranite, ne pa da jih okoli trosite. Ljudje bi od njih še za kugo umrli, če bi se preveč nalezli liberalne bolezni. Ste slišali ? k Ljubnica. V Vitanju zahtevam za gotoT denar vžigalice v korist obmejnim Slovencem v neki prodajalni. Norčevali so se iz mene, češ, ali hočeš take, ki bodo svetniki gori.. O, naš denar jim diši, a blaga ne prodajajo takega, kakor ga zahtevamo,. k Dobrava pri ŽreČah, Tu je umrla Helena Hri-bernik, stara 46 let. Bila je deloljubna dninarica. Zanimala se je tudi za javno življenje, Vsled tega je povzročila, da je postal njen mož naročnik „Slovenskega Gospodarja", a sin dobiva „Naš Dom". Prvoime-novani list ima po naših krajih okoli 90 naročnikov, med njimi večje Število delavcev, ki morajo prebivati pod tujo streho, a med naročniki pogrešamo še marsikaterega premožnega občana, ki bi časnik živo potreboval v pouk sebi in svoji družini. In če zmore že ubožen dninar 4 K za list, bi pač za revežem v izobraževanju ne smel zaostajati noben posestnik. Po-kojnici naj sveti večna luč! k Konjice. Kmečka hranilnica in posojilnica bo imela svoj četrti redni občni zb< r v nedeljo dne 23. t. m pop. ob pol 4 uri v posojil-ničnih prostorih. Udeležijo se ga naj člani v kolikor mogoče obilnem številn, pa tudi diugi, katere zanima zadrežna smisel, so povabljeni. Celjski cikraj. c Celje. Volitve v mestni zastop so se končale pretečeni teden. Narodna stranka, ki Koče veljati za vodnico celjskih Slovencev, je mesece in mesece pred volitvami klicala na korajžo in res smo mislili, da krik in viki liberalcev ni prazen bav-bav. A volitve so pokazale drugače. Liberalci so zadnja leta tolikto storili za poslovenjenje Celja, da si letos se niti še pokazati niso upali v volilni sobi. V vseh treh razredih so izvoljeni Nemci brez protiodpora Slovencev, Ce si bodo liberalci še nekaj let lastili vodstvo slovenstva v Celju, se bo število slovenskih volilcev zopet zmanjšalo, Kako vse drugače nastopajo naši pristaši v obmejnih občinah. Dan za dnevom Čitamo o uspehih obmejnih Slovencev pri občinskih volitvah. Naše vrste ne poznajo strahu pred Nemci in nemškutarji, pač pa se kažejo izvrstne strahopetneže slovenski liberalci. c Celje. Umrl je dne 17, junija bivši upokojeni profesor na celjski gimnaziji g, Anton Kosi v starosti 64 let. Pogreb se je vršil dne 18. junija popoldne. Rajni je bil zaveden Slovenec. N, v m. p.! c Hmelj. Kljub temu, da je zaloga lanskega hmelja majhna, se vendar le malo hmelja proda. Cene polagoma padajo. Ker je upanje na ugodno hme-ljevo letino., lastniki hmelja radi popuščajo manjše zneske, samo, da bi spravili stari hmelj pred novim v denar. Žatečki hmelj se prodaja: slab hmelj 'i00 do 365 K, srednji 365^-375 K, srednje-lepi 375- 385 K, prima 385^-396 K 50 kg. Za tuji hmelj se zelo malo povprašuje in se plačuje le po 250—320 K. — Iz Češkega se poroča, da rastlina zelo lepo napreduje. Tudi škodljivcev se je dosedaj Še le malo pojavilo. c Vrbje. Prosim g. urednik, sprejmite te-le vrstice v Vaš cenjeni list kdt v odgovor „Narodnemu Listu" na napade zaradi kipa Matere božje w iarni oerkvi, V eni izmed številk „Narodnega Lista" mesecca maja piše neki dopisnik, kak truŠČ da so zagnali „klerikalci" ob državnozborskih volitvah, da ima Mati božja, kojo je darovala gospa Roblekova farni cerkvi, jetiko. Iz dopisa „Narodnega Lista" se razvidi, kako znajo liberalci iz muhe napraviti konja, da zlobno podtikajo celi stranki, pred vsem pa članicam Marijine družbe to, kar je govorila neka ženska in česar noben trezno misleč Človek ne more odobravati. Hinavski dopisnik smatra za zlobnost, ker se je zamenjal, ozirbma nadomestil kip Matera božje z novim, katerega so še celo po volilnih shodih oponašali Častilci, ne Marijini, temveč Roblekovi, V tem oziru je bila res že skrajna potreba, da se je farna cerkev preskrbela z novim kipom Matere božje, ki se bo smel imenovati njena popolna last, in torej nima nihče vzroka, se nad tem spodtikaii, kdor je le zdrave pameti, Grda laž je tudi ta, la se raznaša ne samo po časopisih, ampak od ust do ust, da se je vrglo Marijin kip za vrata, in še več takih hudobnih čenč se širi med ljudstvo. O tem se pač lahko vsak sam prepriča, kdor veruje v take podle laži, da se je kip Marijin, darovan od gospe Roblekove, postavil na dostojno mesto. Dopisnik podtika ta Čin vlč, g. provizorju, kot da bi bila to samo njihova volja, in stavi obenem prav hinavska vprašanje, če hočejo s tem okrepiti verski čut liberalnih tržanov. Bodi povedano enkrat za vselej, ker se nam ne zdi več vredno odgovarjati „Nar. Listu" na njegove napade, da je bila to volja vseh dobrih faranov, katerim je za lepoto hiše božje. Dopisnika pa naj to ne briga, ker njegova mošnja gotovo ni trpela zavoljo tega nobene Škode, ako se je preč, g. Schreinerju poverilo to naročilo in katero so zelo modro dovršili in se jim tem potom prav srčno zahvaljujemo, za vso skrb v tej zadevi. Tega pa nobeden ne more misliti, da bi se s tem okrepil vaš verski čut, ker vas preveč razodevajo vaša dejanja za časa volitev in misijona, kakšni kristjani da ste. Dopisnik „Narodnega Lista" pa Še na poseben način ka- že svoje krščanstvo s tem, da si drzne zahtevati od p remi 1. g. knezoškoia duhovnike, kateri bi bili slepi in gluhi za vse početje liberalnih prosvitljencev, bolje rečeno rogoviležev, da bi jih Še celo hvalili, to bi jim bdo seveda najbolj všeč, in da bi smeli Še vrhu tega liberalci diktirati duhovniku, kaj naj na leči govori, To bi vam bila lepa svoboda! Razmer, kakor-Šne so na Francoskem in Portugalskem, si pač v Avstriji ne želimo in je torej v vsakem oziru bolje poslušati duhovnike, kakor pa laži-apostole, k alte rib se nikjer ne manjka, in vemo, komu je zaupati in komu ne verjeti. c Šmarje pri jelšah, V sladkem spominu nam je Še slovesnost dne 8. oktobra lanjskega leta, ko so nam prevzvišeni g. knezoškof blagoslovili Štiripajste-re prenovljene kapele in postaje križevega pota k Sv. Roku. Ni še preteklo leto, in zopet smo imeli milega Nadpastirja med seboj, S Sladke gore, kamor so do-Šli na praznik presv. Srca Jezusovega dne 14. junija črez PoljČane in kjer so dne 15, junija po sveti maši in po pridigi z rekom „Evharistično Srce Jezusovo, usmili se nas!" o zgodovini zveličavne pobožnosti do Srca Jezusovega birmali 237 otrok, so isti dan proti 5. uri popoldne dospeli v šmarski trg, ki jih je v lepi složnosti sprejel prespoštljivo in prisrčno. Razen duhovščine, odličnih tržanov in neštete množice ljudstva, so Jih pozdravili predstojniki tržke in okoliške občine,, okrajnega zastopa, sodnijskega in davčnega urada in tukajšnjih šol, potem gasilno društvo, Šolska mladina in Marijanske družbe. Med sviranjem šmarske godbe se je skozi trg, ki je bil okrašen s slavoloki, z zelenjem in zastavami, vršil vhod v cerkev, in tam izpit Šolarjev iz veronauka. Zvečer so tukajšnji pevci v zvezi z godbo in z gasilci priredili Nadpastirju dobro uspelo podoknico in bakljado, Dne 16, in 17. junija je bilo v naši farni cerkvi birmova-nje in je bilo birmanih prvi dan 723, drugi dan pa iz župnij Sv. Štefana, Sv. Vida, Zibike in Zusma 232 otrok. Oba dneva so prevzvišeni knez zbranim množicam navzlic svoji utrujenosti oznanjevali božjo besedo. Enkrat so z ozirom na vzdihljej „Naša ljuba Gospa od presv. zakramenta, prosi za nas!" poslušalce iz-podbujali k evharistični veri, k evharističnemu upanju in k evharistični ljubezni, drugikrat pa so na podlagi ^svetopisemskih besed „ Jaz in moja hiša bomo služili Gospodu" primerjali krščansko hišo s liišo božjo ter s to primero podali hišnim gospodarjem in gospodinjam globoko v srce segajoče, za družinsko življenje prepomenljive nauke in opomine. K sklepu so se z besedami pohvale in zahvale poslovili od Šmar-skega dekanata, v katerem so 29<39 otrokom podelili zakrament svete potrdbe. V nedeljo sta prihitela k slavnosti celjski okrajni glavar baron Miiller in o-pat Ogradi, in ta večer so s hriba Sv, Roka švigale rakete kakor zlate ribe po zračnem morju in je žarel umetni ogenj. Ta kakor drugi dan se je zbralo o-krog svojega Nadpastirja do 20 duhovnikov, med njimi gg, dekani iz Konjic, Ljutomera in Slov. Bistrice. Iskreno želimo, da bi mogli skoraj pričeti s stavbo nove župnijske cerkve in da bi pri tisti priložnosti mogli prevzviŠenega Nadpastirja, ki so pri pridigi tudi izrazili željo po novi palači v proslavo evhari-stičpega Boga-Kralja, zopet pozdraviti v hvaležno jim vdanem Šmarju. Žalec. Nagle smrti je umrl tukajšnji žjvino-adravnik gospod Josip Zupančič, V pondeljek ob 10. uri Zvečer se mu je v drevoredu v trgu vlila kri in v kratkem je umrl. Bil je obče priljubljen in spreten žifvinozdravpik. c Braslovče. Strašni pok eksplozije iz Wollers-dorfa smo tudi pri nas istega dne okrog 549. uire slišali. c Sv. Frančišek v Sav. dol. V predzadnji številki „Narodnega Lista" se zopet zaganja neki dopisnik v naše Katoliško bralno in izobraževalno društvo. V omenjenem članku se predbaciva g. kaplanu iz Ljubnega, kako se v njegovi navzočnosti po gledaliških predstavah pleše. Da so se predstave dobro obnesle, na katerih so naši igralci od jeseni že 6krat nastopili, to seveda lažnjivemu dopisunu ni všeč, ker mu je to društvo trn v peti, zato si je izbral že zadnje sredstvo, namreč laž, katero potem v celjski cunji objavlja. Da boš pa imel dopisnik Ieljske cunje kaj „kšefta", se ti bo razpisala nagrada. Torej potrudi se in dokaži, kdaj da se je tukaj pri gledaliških predstavah plesalo, in to ravno v navzočnosti preča-stitega g. kaplana iz Ljubnega. Tukaj se ti kaže lep zaslužek, samo z imenom na dan in z dokazom. Ce pa tega ne storiš, pa ostaneš nesramen lažnjivec in ničvreden Človek. c Polzela. Tudi sosednje občine je zanimal naš lov, vsled tega sta dva lovca-opazovalca moško pri-mahala na Polzelo, prodajat svojo modrost, na kar pa se Polzelani nismo ozirali, ker nam je znapo, da je oseba lovskega najemnika v dotični občini „tituli-rana", a občinska blagajna pa „ignorirana". Vsa Čast pa našim možem, kateri so se potrudili, da se je dosegel tako krasen uspeh, pomilovalen posmeh pa onim purgarjem, katerim pred oskrbnikom Vodopiutzem kar hlačice zatrepetajo. Zapomnili si bomo to: pod Sene-kom župana ne bo! c Parižlje. Gospod urednik! Večkrat se nahaja kak dopis v Vašem cenjenem listu, pisan od ženske roke; zato se tudi jaz nadejam, da mi ne boste odrekli malega prostorčka, posebno, ker tudi jaz Čutim z Varni. Jaz bi želela, da bi bila vsaka hiša naročena na „Slovenskega Gospodarja", Naša vas šteje 30 hiš; od teh jih bere časnike 23, in sicer 19 katoliške, 4 pa liberalne, tv ostalih 7 hiŠab so pa sami prati-karji. Najbolj nerazumljivo se mi zdi, da pustijo sta- riši otrokom brati brezverske časnike, ker je to strup za mlada sroa. Kako si upajo enkrat dajati odgovor pred večnim Sodnikom* Pa kaj si hočemo, med pšenico je bila vselej ljulika. Za take ljudi velja izrek našega Zveličarja, ki pravi: „Pohujšanje mora priti, pa gorje tistemu, po katerem pride.* c Dobrna. Te dni se je mudil tukaj g, državni in deželni poslanec dr, Verstovšek. Radovedni smo, kake vtise je dobil o naših toplicah. Stara resnica je, da je vsak gost razočaran nad divnostjo kraja in domačih ljudi, manj pa nad upravo toplic, Slovenci in Hrvatje le pridite sem! Priporočamo vam hotel Union, c Šmihel nad Mozirjem. Dne 9. junija je bilo tukaj pri posestniku Gr, Vrbuč blagoslovljenje nove kapele. Po blagoslovljenju je imel preč. g. župnik J. Gunčer lep govor. c Sv. Jedert. Neki trboveljski liberalec se zaganja v „Narodnem Listu" dne 30. maja v našega č. g. župnika. Obregnil se je ob njegovo pridigo dne 15, maja pri Sv. Mihaelu. Dopisnik, ki mu ni bila pridiga ljuba, se huduje nad g. župnikom in zavija pobožno svoje liberalne oči ter daje liberalne nauke našemu, pri vseh faranih priljubljenemu dušnemu pastirju. Ce dopisniku pridiga ni bila Jjuba, ni to nič kai novega, ker imajo liberalci najrajše pridigo pri alkoholu ali pa kje pod kako lipo. Gotovo se je pa Čutil tudi sam prizadetega; zato hoče v svojem dopisu o-lepšati življenje liberalnih bratcev, Bodi vam trboveljskim liberalcem povedano, da pustite našega Č. gosp. župnika pri miru, c Jurklošter. Tukaj je sedaj nastanjenih nad 20 italijanskih rodbin, ki Žgejo oglje v graščinskih gozdih. Dne 13. junija so imeli Italijani svojo poboŽ-nost v tukajšnji farni cerkvi na čast sv. Antonu Pa-dovanskemu, ki je deželni patron italijanske dežele. DomaČi vlč. gospod župnik Karol Tribnik so jim služili slovesno sveto mašo in jim pridigovali v italijanskem jeziku ter opisali in razložili življenje sv. Antona Padovanskega, kar je Italijane posebno razveselilo. Pobožni italijani so se prav vspodbudno obnašali. c Dobrna. Tukajšnja ku.etiji.ka podružnica priredi 23. t in. ob 3. uri popoldne v tbčinski uti podučno zborovanje, pri katerem govori obče nam priljubljeni direktor Bellei Pridite torej kmetje in še zanimajte za našo važno stvar. Vprašajte gospoda in bcste dobili odgovor. c Sv. Frančišek. Tukajšnje kat. bralno in izobraževalno društvo bo imelo prihodnji mesec občni abir, na katerega pride govorit č. g. dr. Hohnjec iz Maribora. Pričakuje se »elike udeležbe. Čas in vspored občnega zbora se bode še pravočasno objavil. c Teharje. Dolgo smo mirovali, zato pa vas tembolj sedaj vabimo, da za go'ovo pridete na prireditev našega k. s. izobraževalnega društva v nedeljo, ¡¿3. junija po večernieah. Na sporedu je petje, de-klamacija in igri „Novi zvon na Krtinah" in „Vaški skopuh". Ne bo Vam žal, .ako posetite našo prireditev. c Št. Jur ob juž. žel. Vabilo k okrožnemu shodu, kateri se vrši v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani „Katol. doma" v Št. Jnrju ob juž. žel. Dnevni red: Občni zbor Hranilnice in posojilnice. Izvolitev predsedstva in določitev kraja za prikodnji zadružni shod. Novi zadružni zakon, (poroča g. nadrevizor Pušenjak). Zadruge v Celju, Petrovčah, Grižah, St. Petru v Sav. dolini, Št. Jurju ob Taboru, Polzeli, Št. Jurju ob juž. žtl, Dramljah, Novicerkvi, Dabrni Laškem, Galiciji, Trbovljah in Šmarjeti pri Rim. toplicah se pozivajo, da pošljejo k shodu člane načelstva in nadzorstva. oreziski okraj. b Brežice. Oh, gospod urednik, pri nas kmalu ne bo več nobenega Orla. Morda se boste vprašali: Zakaj neki? Le poslušajte, kaj vam bom povedal! V svoji zadnji številki se je blagovolila ptujska i,,Šnop-sarska cunja" ali po starem „giftna krota", spomniti tudi moje malenkosti. Ubogi, kratkovidni dopisunček, oziroma njegova narekovalca, menita, da je Število naših Orlov že tako „narastlo", da jih je še samo 3; meni se pa to le zdi Čudno, saj nas je vendar že samo v predsedstvu 7. Dalje pravi, da se jaz rad ponašam v vsaki družbi in bratovščini, Ce je dobra in katoliška, zakaj ne? Saj to menda ni graje vredno, če je kdo dober katoličan; ona Šnopsarska družba pa tako ne mara ne za božje, ne za cerkvene zapovedi. I-menuje me podrepnika, ne vidi pa sebe, da je sam naibolj zagrizen podrepnik' štajerčijapske nemškutarije v Brežicah', Svojo kratko pamet kaže v tem, da niti ne ve, kaj se pravi „inteligent" (izobražen) biti, ter imenuje moj nos „inteligentno—orlovsko—Čukovsko" zakrivljen (•! ?). Pri Orlih ne gledamo, kakšen nos ima kdo, ampak imeti je treba plemenito srce, krepko voljo in trdno vero. Tak mora biti Orel in vsak slovenski mladenič. Tak hočem ostati tudi jaz. Vse vaše vpitje ne bo pomagalo nič; jaz grem naprej po poti, ki sem si jo začrtal, ne oziraje se ne na levo, ne na desno, kjer bevskajo sestradana ščeneta. Naš Orel pa bo rastel naprej, saj po številu že davno presega vse prave Nemce v Brežicah. Imeti pa mora Štajer-Čijanska družba zelo dober tek; ker jim nisem bil jaz sam dovolj, spravili so se tudi nad mojo sestro. Očitajo ji, da se Šopiri kot pav in da ima rada Marijine hčere, a Še raje „sinčke". No, no, ko bi se le nemšku-tarske frajlice tako pošteno obnašale kot ona, bi bilo že dobro. Pa naj raje pogleda nekdo izmed vas nekoliko nazaj v svoja mlada leta; morda se spomni dogodkov v tihih nočeh na gotovem kozolcu v nekem dolgočasnem grabnu, Za naju je to seveda le velika čast, da naju obrekujejo take propalice. Nasprotno bi naju moralo biti sram, ko bi naju štajerčijanci hvalili. Tisti Kristusov izrek, ki ste ga navedli v „Štajercu" (ne pregovor) pa le raje na-se obrnite in skrbite malo lepše za dušni blagor svojih otrok kot dosedaj! Pometajte pred svojim pragom, kakor pravi pregovor; saj i-mate Še veliko preveč. Kadar spravite to strani, tedaj se še-le vrzite drugam. Ce vam morda ni kaj prav, pa se oglasite, sem na razpolago. Na zdar! — Josip Šetinc, načelnik brežiškega Orla. b Pilštanj. Prav veseli dan nam je priredilo naše Izobraževalno društvo na Binkoštni ponedeljek. Podali smo se pod vodStvom našega g. župnika in predsednika na eno uro oddaljen grič „Vrhe" na izlet, Tamkaj je imelo društvo poučen in zabaven shod. Shod je otvoril preč. g. predsednik ip v prav iskrenih besedah pozdravi mnogoštevilne udeležence in u-dde Izobraževalnega društva. Nato sta sledila dva govora in tri deklamacije. Med posameznimi točkami nam je naš dobro izvežbani pevski zbor zapel več krasnih narodnih pesmi. Shod zaključi g. predsednik in se zahvali za obilno udeležbo. Potem je bila v gostilni g. Baba.prosta zabava, b Bnžice. Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, dne 23. junija ob pol 4. uri pop. na vrtu Narodnega doma v Br«žicah velik pevsko-glasbeni koncert. Sodelujeta hrvatsko pevsko društvo „Sloboda" in vojaška godba c in kr. pešpolka št. 58 iz Zagreba Najnovejše. Maribor. Na c. kr. gimnaziji v Mariboru se vrši letos vpisovanje v I,, razred v poletnem roku dne 30. junija in v poletnem roku dne 19, septembra; vsakokrat od 9—12. ure dopoldne v gimnazijski risalnici. V spremstvu starišev ali namestnikov naj prinesejo učenci seboj: krstni in rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vsprejemni izpiti se vrše dne 6. julija od 10, do 12. ure dopoldne in 17. septembra ob istih u-rah. Sv. Barbara v Halozah. Gledališko predstajvo priredi Izobraževalno društvo na Petrovo dne 29. junija ob 3, uri popoldne v prostorih g, Reiherja, Igralo se bo: „Tri sestre", igra v treh dejanjih, in „Kmet in fotograf", smešen prizor. Vmes bo zapel domači pevski zbor marsikatero ljubko pesem. Državni zbor. V včerajšnji seji se je sprejela predloga o uradniških plačah in službenem redu v drugem in tretjem branju. Ker jo večina v to postavo sprejela določila, katera cesar gotovo ne bo potrdil, se zanesljivo pričakuje, da ta predloga ne postane zakon. Tudi gosposka zbornica bo sklenila Še več sprememb, na kar bo uradniška predloga seveda vrnjena državnemu zboru. — V včerajšnji in današnii seji se nadaljuje razprava o vojaški ali brambni predlogi. Razprava gre gladko naprej, ker vse domoljubne stranke priznavajo, da mora imeti država za brambo domovine dovolj vojaštva. Bramhna predloga bo najbrž v nekaj dnevih sprejeta, na kar se bodo vršili vojaški nabori, na katere naši slovenski fantje že čakajo, — Poljaki so bili radi nameravanega cesarjevega pisma na Rusine in zavoljo postopanja ministra Heinolda tako užaljeni, da so hoteli poljski ministri kar odstopiti. Minister Dlugoš je bil že pri cesarju in mu je javil svoj odstop, katerega pa cesar ni sprejel. Pričakuje se. da se bode spor med Poljaki in ministrom Heinoldom kmalu poravnal. Dne 19. t, m. je poslanec dr. Verstovšek interpeliral trgovskega ministra radi ustanovitve zadruge „Zucker-Zentrale" v Gradcu. Zadruga ima namen, v obliki kartela si prilastiti vso kupčijo sladkorja na celi deželi. Malim trgovcem in tudi odjemalcem preti velika nevarnost, ker hoče zadruga narekovati cene sladkorju in delati v lastni dobiček, a v Škodo trgovcev in odjemalcev. Tako n\ pr. je Že v drugič postal meseca junija sladkor za 2 K ceneji; toda to znižanje cene ne pride v korist niti malim trgovcem niti odjemalcem. Poslanec dr. Verstovšek zahteva od ministra, da varuje, prosto trgovino pred špe-kulaati. —1_ I ............. ..... —-——— Vestnik mlad. organizacije. Hoče. Naš Orel je imel v nedeljo, dne 16. junija, zopet svoj mesečni sestanek, na katerem so govorili: predsednik Orla č. g. Baznik, Fr. Zebot iz Maribora in domaČi Orel br, Hergoutl^ Na novo se je vpisalo v Orla lepo Število mladeničev in podpornih Članov, vkljub temu, da „Stajerc" in njegovi hoč-ki pristaši uprizarjajo gonjo proti mladeničem, ki so člani Orla. Ob koncu zborovanja nam je zapel zbor mladeničev dve lepi narodni pesmi. Dne 4. avgusta se bomo udeležili vsi hočki Orli Slomškovega slavlja pri Sv. Križu nad Mariborom, na Petrovo pa gremo v Ruše. Ormož. Naša Mladeniška in Dekliška zveza je priredila pretočeno nedeljo redni mesečpi sestanek, na katerem je predavala zastopnica središke Dekliške zveze, Ivana Luci; za njo je prišla na vrsto Članica domaČe Zveze, Terezija Malec. Za tem je Še govorila predsednica domaČe Dekliške zveze, Jožefa Kralj. H koncu zborovanja so se poslovili duhovni voditelj vlč. g. kaplan Polak, ker si gredo zaradi bolezni iskat zdravja v Busav na Moravsko, od naše Zveze, Želeč, da bi se tudi v njih nepavzočnosti ista krepko razvijala, ter člani in članice med seboj v edinosti in slogi živeli. Ob koncu se je zahvalil predsednik Mlade-niške zveze, M. Sever, č. g, Polaku za dosedanji trud ter mu želel ljubega zdravja. — Dekanijsko o-krožje, ki se je ustanovilo dne 16, maja, ter združilo vse mladinske zveze celega okraja pod en prapor, je imelo dne 9. junija prvo redno odborovo sejo in sicer pri Sv. Tomažu. Sklenilo se je marsikaj važnega. Potrdila in odobrila so se pravila za celo dekanijsko okrožje. Potem se je določil 7. julij, da se vrši prvi dekanijski shod pri Sv, Tomažu. Ta shod je namenjen najbolj v proslavo obletnice nepozabnega Škofa Slomšeka, Ker se je pri ustanovitvi izvolilo samo predsedstvo, se je sestavil odbor tako-le: vsi voditelji posameznih mladeniŠkih zvez so obenem odborniki dekanijskega okrožja. J zmed teh so si izvobli kaplana pri Sv. Tomažu, č. g. Močnikas za duhovne- :-«- ga voditelja, Filipa MeŠko pa za blagajničarja, Antona Kosi pri Veliki Nedelji za tajnika in Korparja od Sv. Lenarta njega namestnikom,. Temu so sledili razni važni in nujni medsebojni razgovori. Bog daj, da bi novo okrožje vseh a?|ez uspevalo, se Širilo, delovalo z velikim uspehom ter doprinašalo obilo sadu. Talne znanosti, kako se živino hitro odebeli, kako se jo pred boleznije obvaruje, kako se reč in boljšega mleka dobi, kako se hrome konje ozdravi, kako se kokoši pripravi do tega, da pridnejše nesejo itd. se lahko priuči. Piše se dopisnica za knjigo Mr. Paraskovich, Dnnaj, Mariahilferstrasse 51, PoBtfach št. 14. Veliki konjski prekupsc, ki poizkuša vsa sredstva, si naroči le Paraskeviieve preparate! ,Od Vas za poskuinjo kupljen konjski flaid n»m izredno dobro služi in posebno naSim konj«m dirkačem, ki ao izpostavljeni velikim napetostim, izvrstno storil. Med tem, ko nameravamo se vedno tega sredstva posluževati, Vas prosimo, da nam takoj pošljete večjo množino 20 do 25 steklenic. Veleipoštovanjem Novi dueajski „Tatterstall1 W. Schlesinger M Ime pridelka. -o 3 h O C a! S e ke Na ta način se skuša omejit v Berolinu razširjanje nalezljivih bolezni. (Mosse). 270 mmm Trije vozovi za težko vožnjo, so na prodaj, v dobrem stanju. Proda se tudi voz na škatlja za kremen vocit, kripa, verige, rezni stroj, konjska oprava. Kje, pove upra»ništvo. 658 Mlinarski učenec za dvel«tno uč»o dobo, močan in zdrav, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme pri g. J Gsinspergir, Gut Schmelzhofen, P. Wolfsberp, Koroško. 688 Učenec, zmožen slovenskega jezika, z dobrim šolskim spričevalom, in ima veselje do trgovine, se takoj sprejme pri trgovcu Oto Svaršnik, Majšperg pri Ptuju. 701 Dve dekleti z dobrimi šolskimi spričevali se sprejmeta v nk v trgovino z mešanim blagom pri Ad. Eichberger, Slivnica ob juž. železnici. 704 Gostilna se proda pri Sv. Križu na Murskem polju tik cerkve, Da najlep šem prostoru, so telika potkopja, ki obstcjijo iz pet sob, dve kuhinji, mesnice, kajilnice mesa, ledenice in velike spodnje kleti, tri velike kleti pri hUvu, dva velika hleva, skedeDj in uta, posebej stoječa hiša, ena soba, kuhinja, klet, klavnica za živino, pokrito novo kegljišče s pedjo, da se lahko po zimi keglja, vrt za zeleojad in sadoiosnik. Vpeljana je že bila dolga leta trgovina in gostilna. Cena 24000 K, lahki plačilni pogoji, natarčneja pojasnila daje Anton Vrabl, veleposestnik in trgovec, p. Križevci Štajersko. 707 Loterijske ¡Številke: Dne 15. junija 1912. Trst 55 25 59 13 63 Line 45 67 10 60 12 Vitega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že zastarano. Steklenica stane K 4"— z navodilom o uporabi, dobiva se samo v lekarni Apctheke „zur goldenen Sonne" Gradec, Jakominlplatz 24. 168 Proda 80 takoj 11 zelo lepih stavbenih prostorov med okrajno in dvema občinskima ceetama pri D. M. v Brecju pri Mariboru, zraven cerkve in šole, s «stojijo iz 2 parcel njiv, krog 12.900 □ metrov velike. Vpraša se v upravništvu. 364 Oanaiiilo. Hriwttov le«. Za streflje, rušte, trame, vsake dolgosti in debelosti, les za pr«Se, mostove, spWh za teeacje in mizarje, dege za sode, poatfcno za dna vsake veliko«ti, ves sodarski les, drve bukove, hrastove in hejkove ima na prodaj Franc Vogrinee, posest. Sv. Andraž v Slov. gor. žel. post. Ptuj. 486 Vinogradniki pozor! Kdor potrebuje močno, trpežno, hojkovo kalauo kolje iz starih smolnatih hojk. katerega se ne prime trohnoba in ga «e zlomi z lahka vihar, naj se »brne na podpisanega kdor m postavi tako kolje v vinograd ima gotovo čez 20 let ir ir zaradi kolja; kdor kaj razume temu ni treba dalje govoriti, ker moramo v prvi vrsti gledati na trpežnost blaga. Gane franko do postaje Ptuj z« tisoč komadov (2 m dolgo) 8 i kron, m 2'30 dolgo 90 kron. Kdor vzame 10.000 kom. franko na vsako postajo. Franc Vogrinee, posestnik S/. Andraž v Slov. gor. Sel. postaja Ptuj. 487 Lepo posestvo na prodaj, 15 minut od mesta Slov. Bistrica, obstoji iz zfdav-e hiše s tremi sobami, kuhinjo, kamrco, lopo, dve obokani kleti, zidano gospodarska poslopje za osem glav živine, štiri svinjaki, preša, drvarnica, studenec pri hiši, lep sadonosnik, braj -de, kjer zraste do pet polovnjakov vina, njive, travniki ia gozdi Vpraša se pri Matevž Lipko, Spod. Novavas pri Slov. Bistrici. 678 Na prodaj nova hlfta pri Mariboru, 20 minut od glavntga trga z dvema sobama, ena kuhinja, klet, vrt na leptm prostoru. Ponudbe pod A. N. glavnopoštno ležeče, Maribor. 680 Lepa nova hiša s kletjo in gospodarskim poslopjem ter vrtom, 11 let davka proeta, donaša veliko stanarine, 1 uro od Maribora, tik kolodvora, se pod jako ugodnimi pogoji takoj po ceni proda. Naslov pove upravništvo. 679 GostilnoTel;g0d,t0idpt dajo tobaka in žganja, ob okrajni cesti v zelo premetnem kraju blizu kolodvora takoj prodam. Več v upravništvu. 674 Na prodaj je velika, Upa hiša s trgovino, sposobna tudi za gostilno. Zraven je velik, lep sadovnjak in mnogo brajd. Nahaja se * lepem bogatem kraju na. Spod. Štaj. Vprašanja pod J- Č. Da upravništvu Slov. Gospodarja 666 500 kron! Vam platam, če Vam moje sredstvo „Rias mazilo" v treh dneh ne odpravi brez bolečin kurjih očes, stiskov in vkoreuinjene trde kože Ona 1 lončku z jamstvenim pismom 1 K. Kemeny Kaschau I, Postfach 12/76. Ogrsko. 685 Lepo p»8»stvo 3/4 nre od Maribora, lepi veliki sadonosnik, rodovitne njive, zidan aram, se po nizki ceni proda. Vpraša se pri Jožefu Šenakar v Krčovini pri Mariboru št. 48.Wien»rgraben 660 Izkušen kavalki pomočnik za vsako delo, želi pri kovaški vdovi ali xa domačega kovača v d*lo stopiti. A. Novak, Zg. PoUkava Štaj 662 Nove vojaške bluze iz ruskega platna se oddajo za polovično ceno. Pripravne t&di za požarno brambo. M. Gajšek, Dravska ulica 12 Maribor. 670 Iščem majerja zanesljivega s 5. delavskimi močmi. Vstop v jeseni J 912. Zelo ugodni pogoji. Rihard Ogriseg, lastnik u-metne vrtnarije Maribor. 671 TTiSft 8 Parnim zemljiščem JILISIJ proda gospodinjska šola na Tehirjih. 708 Na prodaj je dobroidoča gostilna, eno uro hoda od Maribora, poleg velike ceste s popolno koncesijo in tobačno trafiko, iztoči na leto 18 polovnjakov vina, 7 polovnjakov žganja, piva 180/4. Skupaj 8 orali zemlje, živine se redi lahko 3 goved. Vpraša se pri Franc Deuč man, Fraustaudnerstrasse štev. 14 Poberž, Maribor. 712 Trgovci pozor! V najem se da trgovina na prav dobrem kraju pri farni cerkvi s 1. julijem. Kje, pove upravništvo Slov. Gospodarja. 715 Gepelj, deovprežni, dobri ohranjen, se proda vsled nabave motorja. Več se izve pri F. Kramberger, velepos. v Gočovi, p. Sv. Lenat v Slov. g. 713 PfDmnn- izvrsten kakor v X ItJIIlUg prejšnjih letih prodajam v Šegi pri Makolah. Kdor pravi, da ta premog ni dober, je moj sovražnik. Dobi se ga kolikor kdo rabi. S Spoštovanjem Matija Babšek. 714 Malo posestvo, pol ure od mesta Breüce za glavno cesto, stanovanje zidano in z opeko krito, zraven je hlev za kravo in svinjo, uta za steljo in drv», vodnjak pri hiši, vrt in nji'», prostor tu sadonosnik. Se za 4000 kron proda. Več se iz>e pri I. Damiš v Zrerinjaku št. 41. p. Brežice. 706 KrwnW >elik' T dobrem \ stanju proda gospodinjska šola na Tebarjih 709 T ort crnvf] sP°dnje in Gor-Jr O nje Resevno pri Teharjih na< Bu*onovo tov. za stole se proda. Kupci naj se oglasijo v sredo dne 26. junija 1912 dopoldne ob 9. uri na licu mesta. 710 Novozidana hila 15 minut od Glavnega trga v Mariboru, s 3 stanovanji, gospodarskim poslopjem, zele»jfcdnim »rtom; veliko nji»o, se zaradi prevzetja druge posesti po ceni proda. Vpraša se pri Vračku, Poberška ala ta 5. 700 Izjava Jse, Janez Siderič, posestnik v Kicarjih sem Janeza Vidotič, pre-viitkarja in zastopnika francosko-ogerske zavarovalnice v Scbetincih obdolžil, da je od strank večje zneske zahteval, kar jih imajo plačati. Ker sem se prepričal, da to ni res, prosim Janeza Vidovič za odpuščanje. Janez Siderič. 687 V Kicarjih, due 6. jin. 1912. Na prodaj srednje voliko posestvo, 7 minut od f»r»e cerkva, 13 oraj lov zemlje, travniki, njive, nekav novoaasajenega vinograda, smrekoo gozd, nova, zidana hiša z opeka krita, hlev za 8 glav živine, preš, in mlin s stopo. Cena 10 kron 3 tisoč lahko oetane vknjiženo. Vei po+e iz vljudnosti Simom Blatnik, Sladkagora p. Šmarje. 686 Gostilničarji pozor! Več polovnjakov izvrstnega belega vina po 52 v liier je na prodaj. Oglasiti se je pri Mihael Gobec, Mestinje 6, Šmarje pri Jelšah, Štajersko. 689 Hiša v Mariborn (Melje), pripravna za vsako obrt z devetimi stanovanji, z lepim vrtom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri lastniku, Maribor, Khisl-gasse 3, 1. nadstropje. 695 .- -i.,«;- ' -^aismsmt•-»^¡amsmihi. Darila za birmo! »»«a £3 •ca o E- £ Velika zaloga ur, (fragase- MistUreisrnififl in optičnih stvari po vsaki sani. Ia« u «trsk«! Illustr shIK faituj Srsaefois« «d 20 d« 200 K. Nlklasta remont. nra K 5-60 Pristna srabrna ura „ 7'— Original ornega ura „ IS1— Kuhinjska ura x 4-'— Bndiijk», niklasta 8'- Forožni prsteni „ 2,— Srebrne verižie ^ 3 — — Večletna jamstvt - Nasl. Dietinger Tiieod. Fehrenbach urar In o&alar IfiiriiiOr, «8*pma ■!>!>. 2E ¡U?«j«n ziatafei Ia tr*hro. *3M Krščansko-socialna zveza priredi letos na Trsat. Romarski vlak Vlak bo Sel iz Maribora dne 8. Julija zjutraj in pride nazaj v Maribor 9. juhja zvečer. Sprejemal bo romarje na vseh štajerskih postajah Vozni red in vozne eene so sledeče: Vlak odhaja 8. julija ob Postaje Vlak se vrne 9. julija ob Cene za tja in nazaj. III. razred Odhod 12 uri 45' zjutraj M Maribor 1 i Dohod 7. uri 50' zvečer 16 kron 22 kron » 12. » 56' » s Hoče » 7- B 40' „ rt 77 n 1. 77 2' Slivnica a 7. H 34' „ 77 1. 7) 8' a Kače a 7. 9 29' „ 7J j) » 1. n 19' a Pragarsko a 7. a 16' a 77 77 » 1. » 31' n Slov. Bistrica a 7. a 5' a 15 K 50 v. 21 K 50 v. n 1. » 46' » Poljčane „ 6. n 51' a 77 79 n 2. 77 9' Ponikva » 6- a 28' j, n 2. 77 17' Grobelno » 6. a 21' a _ jy it 2. n 23' 9 Sv. Jurij „ 6. a 15' a 77 77 n 2. 7) 32' jp otore » 6. a 6' a j) n 2. 71 42' 9 Celje » 6- a 56' „ 15 kron 21 kron n 2. 77 57' 9 Laško » 5- a 42' „ i» 3. 77 9' n Rimske Toplice » 5. a 32' „ a n 3. 77 28' 9 Zidanmost a a 15' « 14 K 50 v. 20 K 50 v. n 3' 7) 40' g Hrastnik a &• 5' „ _ 7) 3. 77 50' 9 Trbovlje 4. » 58' „ 9 — _ » „ 5. 77 1' 9 Ljubljana >• 3. » 62' „ _ Dohod 6. 77 47' » Postojna _ _ Odhodll. 77 30' dopold. Postojna — — - — — — _ _ — — — — Matulje — _ - — — — _ _ Dohod 1. 77 36' popold. 1 'Reka ñ Odhod 11. a 25' predpol. — — II. razred !SS Avenarius karbolinej 644 (Patent) že nad 35 let najboljše sredstvo za konserviranje lesa. — Pred ponarejanjem se svari. — Prospek itd. zastonj. Karbolinejum tovarna R. Avenarius, Amstetten n. Oe. Edina prodaja za Maribor in okolico Opekarna Melje in Rszvanje. Telefon 136. Kdor hoče imeti tako karto, s katero se lahko nazaj pelja z vsakim osebnim vlakom in lahko tudi enkrat izstopi, naj priloži z» njo posebej še za II. razred 4 K, za III. razred pa K 2 50. V voznih cenah je zapopadena tudi vstopnina v postojnsko jamo in pa cena za vožnjo po morju. Na potu tja se ustavimo v Psstojni tur si tam ogledamo svetovnoznano postojnsko jamo. Na Trsat je iz Reke peš malo uro. Vspored pobcžnosti na Trsatu bo ta-le: Dne 8. julija : Ob 3. uri popoldne slovesen vhod in kratek govor. Nato epovedovasje. Ob 7. uri popoldne pridiga. Po pridigi večernice in rimska procesija. Dne 9. julija: Od 3. ure naprej sv. maše. Ob 5. uri zjutraj pridiga nato slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo. Ob '/,8. uri zjutraj slovesen obhod. Od 9. do 10. ure se vozimo po morju. Romarji naj vzamejo seboj dežnik in pa kako svršno obleko, da se morejo ogrni1 i v postojnski jami, kjer je precej hladno. — Karte se naj naročajo in densr se naj pošlje prsj ko je mogeče, najpozneje pa do I. julija. Romarji se upozarjajo, da letos nikdo več ne dobi karte na vlaku ali pa na postajali tisti dan ko vl&k odhaja. Karte se naročajo po pošti edinole pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, tiskarna sv. Cirila. V Mariboru se izjemoma osebno lahko Kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila od 25. junija naprej. Po pošti se karte pred 1. julijem ne bodo razpošiljale. ' 668 Romarski odbor. Pohištvo razpošilja na vse strani trgovina s pohištvom Kari Pi»eis, Maribor, Stolni trg 6, lepe postelje na valjar, nastavne postelje 19 K, kuhinjska oprava predalčne omare 28 K mize 9 K stoli K 2'60, trde, polirane postelje 24 K, polirane mize 28 K, toiletno ogledalo 15 K, spalni divani, otomani, 30 K, jedilne mize na poteg 34 K, u*njati stoli 9 K, vse vrste lesnega in tapeciranega pohištva, posebni oddelek pohištva iz žeieza in medenine. Edini štajers. izdelek. Izvirne tovarniške cene. Žičaste podloge 8 K matrace 6 K, železne postelje z ograjo 16 K, postelje iz medenine 68 K, emaj- lirane postelje 40 K. Slobodno na ogled. Sloboden nakup. Ceniki zastonj in franko. 0) M £ » a O k CL Ne pozabite Volno, s akno (štofe), cajge, modno perilno blago, preproge, odeje, koče, platno in vse manufakturno blago kupite najbolje in najceneje v domači trgovini M. E. Šepec, Maribor. Grajski trg. 1086« Burgplatz. 0 N » 1 (D Zanesljivega hlapca, ki je zmožen tudi nekobko nemškega jezika, ki je vozil kruh, takoj sprejme in dobro plača Jans z Böhm, mlinar v Framo. 689 Od j. julija naprej se nahaja moja Vabilo na trgovina s tkaninami, perilom in 1 ® 1 • 1 obleko v Freihaussasse-Nag». rettlll ODCM ZOOr strasse (od novega Glavnega trga v novo« proti Narodnemu domu) sezidanem skladišču. Zahvaljujem se vsem p. n. odjemalcem, za dosedanjo meni izkazano zaupanje in naklonjenost ter prosim, da se me tudi v mojem novem trgovskem prostoru ess pridno obiskuje z naročili. Velespoštovanjem AcBolff VeZŽaN« Anton Kocuvan Celje Ring-cesta št. 2 nova modna trgovina, v posojilniški hiši priporoča za lbii*mmii.M & lepo zgotovljene bele oblekce zgornje in spodnje za 6 do 12 letne deklice, nogavice, rokavice, solnčnike in vence. — Prodaja tudi najlepše kravate, srajce, manšete, ovratnike, svilnate robce, prave švicarske vezenine za telesno in posteljno perilo in vezane obleke, različne predtiskovine in ročna dela. Nagrobne vence. Za č. g. duhovnike ovratnike »Leo« v najboljši kakovosti. 618 Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanjn ki se vrši 83. jnnija t. 1. ob 8. nr\ zjatraj v posojiloičnih prcštorih o sledečim dnevnim redom: 1. Črtanje in odobrenje zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjen je računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 693 Darujte za Slov. Stražo ! Vinska posoda. Prodajo se iz hrastovega lesa delani močni todi držeči po 60., 100., 150., 200., 300 do 1000 litrov, ci-meotirani, novi, od železniške postaje Ljutomer po nizki ceni. Kdor sode potrebuje, se naj oglasi pri Antonu Vrabl, trgovcu in veleposestniku p. Križovci, Štajersko. 651 Lepo posestvo v Št. Iljski fari je takoj na prodaj. Meri 6 oralov in 232 klaft-rov. Kdor posestvo kupi, stori ja-ko imenitno narodno dele. Ni drago. Oglasiti se je treba kakor hitro mogoče pri Janezu Kolarič, Dobrne 42. p. Št Ilj v SI. g. 659 Sprejmejo se za vse večje kraje v slovenskem ozemlju spasoani akviziterji za neko veliko zavarovalno dražbo, ki Bklepa zavarovanja tudi brez zdravniškega preiskovanja. Jako pripraven posel za vsakogar, ki želi dobrega postranskega zaslužka, delovanje olajšano z reklamo in priporočilnimi pismi. Ponudbe n«j se pošiljajo pod „Ljudsko zavarovanje" na Slov. Stražo v Ljubljani. ^MPI^ ^ VSAKE VRSTE N k. K fi r n e k Dt GRAVER «v '¡¿OS, HrajsttjS; ' Predam lepo, novozidano hiio, z gostilno, pri veliki cesti in tudi pri železniški postaii in sploh v vasi na Zbflovem (Plankenstein). Blizu je v.lika tovarna, hiša obstoji iz več kot 9 sobami in tremi kletmi in kuhinje in novozidana močna hiša z opeko krita, zraven je lepo sadiio drevje in nekoliko zemlje, lep vrt in studenec pred hišo. Prodam pa prostovoljn >, ker se podam v Gradec v mojo obrt, ker sem prtkajaJee mesa. Cena je 10.200 K, vknjiženih lahko ostane 3000 K. Kupec naj vpraša na Zbelovem pri Sv. Duhu v Ločah pri Alojziju Schider. 650 Dober mošt, jabolčni in hruževi, liter od 22 do 26 vin., je na prodaj, vsaka množina, po povzetju. Vzorci so na razpolago. Franc Kaučič v Stu-denicah pri Poljčanah. 664 Z mojo Franc Krosi, Maribor, Tegethofova ul. 40 (zraven gostilne Nekrep) priporoča posestnikom najboljše belo Cene nižje kot povsod drngod. 698 umetno moStovo esenco si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo 529 v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. 90%nA 11 Köüacha ter naj-boljSi premog in drva. ■ Ilj ako se imenuje ? najboljši pridatek za kavo; Pravi „Franck" z kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne. Poskus dokaže resnico zgoraj navedenega in vsakogar prepriča o vrlinah tega pridatka, ki se kažejo v slasti, moči, barvi, izbornem okusu in nizki ceni. n7 Belgijski kunci! lahko spite! Proda jih Alojzij Dolinar, Rozsahegy Fonfgynr Nr. 286. Zg. Ogrsko. Mladi, dva mesca stari po 8 K, par od starih ki im*jo težo 15 kg. Na vprašanje odgovarjam, če se priloži znamka!__OSO Notar® dr. Firbas ima svojo pisarno nasproti prejšne št. 17 Viktringhofgasse v Mariboru. Če ste namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom „Ženska hvala". Izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in lahko se opere perilo potem z milom „Schichl" znamka Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" m milo „Schicht" belita perilo 1 kakor solnce Najnovejši pfeifer-Jev motor na bencin ali surovo olje. ¿a gonidbo ralatilnic, rezalnic, mlinov in drugih strojev. Ta konstrukcija je najmočnejša, zanesljivejša in priporočljivejša za neizrežbane kmete. Posebni ceniki naj se zahtevajo zastonj in poštnine prosto. T Dffliffl* tovarna polje-U. rlCUClj deljskih strojev, livarn* železa in medenine. Hočah pri Mariboru. Domača tvrdk«. 646 Zahvala. Povodom prebridke smrti in pogreb« našega nam ne-pozabljivega, preljubega moža, blagega očeta, ozir. dedeka Franc-a Kosi, posestnika na Grabah, se iskreno zahvaljujemo vsem tiitim sorodnikom, dragim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ljubega, Se komaj 56 let starega t četa v času dolgotrajne bole»ni večkrat obiskali, nas tolažili ia v tako obi nem številu jih spremili k rečnemu počitku. Prav posebno s» še zahvaljujemo veleč. g. župniku J. Weixl in č. g. kaplanu Fr. Oitriu za njihov v srce segajoči nagrobni g .vor, za večkratni obiBk in tolaibo v bolezni. Bog plačaj vsem stotero. Ohranimo pokojnega očita v blagem spominu in za njih molimo. Le eno nas naj tolaži, da bi enkrat vidli se nad zvezdami. Sv. Križ, dne 5. junija 1912. 684 Žalujoči ostali. Nobena kapljica, ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likčr Kupim suhe in sveže gobe v vsaki množini _________po najvišji ceni. Fdialka Ignac Pisehler vodja Jos. Perko, Leitersberg, pošta Pesnica. 148 Vabilo na. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Dobrni, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 30. junija 1912 po prvem sv. opravilu v posojilniških prostorih. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1911. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob napovedanem Č3su ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestn in po istem dnevnem redu drogi občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov. 703 Blizu in daleč § rt»» Vse ga pozna, i Kdor ga ima, Ima zdravje doma! Zahtevajte pristni „FLORIAN" Zavračajte ponaredbe! Naslov za naročila: „Florian", Ljubljana. Oklic. Dne 1. majnika t. 1. umrla je v Celju gospa Avgusta Krajnc, roj. Brstanič Poživljajo se «tem vsi oni, katerim je bila imenovana zapustnica fcrstna ali birmska botra, da se do 1. avgusta t. 1. ali sami ali po svojih postavnih zastopnikih oglasijo pri tej sodm j i ali pri kuratorju dr. Šandorju Hrašovec, od vetniškem kandidatu v Celju, ter istočasno pri tešejo krstni list, domovnioo in potrdilo župnišča v Št. Ilju, da jim je bila rajna g. Avgusta Kranjc v resnici krstna oziroma birm-ska botra. C. kr. okrajno sodišče v Celja, odd. I., dne 12. junij» 1912. 702 Vinograd ki meri približno 2 orala, na novo zasajen in že popolnona rodi, blizu Štor pri Celju, lepa solnčnata lega s prijaznim razgledom, se z gospodarskim poslopjem in vso opravo radi prevelikih drugih opravkov vredno in pod ugodnimi plačilnimi pogoji proda. Vpraša se naj pri posestniku: Florjan Gajšek, Loka pri Žusmu. 706 Proda Naznanilo. Najboljši in najcenejši mlatilni stroji, gepeljni, slamo-reznice in vse vrste drugih strojev, ee dobijo iz Ježekove tovarne na Blanskem. Lahki plačilni pogoji na tri ali štiri leta. Prevzel sem tudi zastopstvo od najnovejših parilnikov za svinjsko kuho, gnojne sesalke, najnovejša perilne stroje ia najnovejše glavne pečnice, ter vse vrste drugih peči z veliko prihrambo drv. Naznani se lahko pismeno ali ustmeno pri Joiefu Gungl, posestniku v Jareniai pri Mariboru. 711 se lokomobila na bencin, S 6 konjskimi silami, le malo obrabljena, močna, vozi popolnoma brez vsake hibe. Proda se takoj poc eni in pod jako ugodnimi pogoji. Tudi si jo lahko vsakdo ogleda. 696 Vprašanja je nasloviti na J. Hajny. Maribor, Ženitna ponudba. Mladenič, v maribofski okolic?, odločno katoliško-narodnega miSljenja, neomadeženega značaja, se želi poročiti z kmečko mladenko ali vdovo, ki bi imela veselje do kmetije in ima premoženja od 16000 do 20000 K. Mladenič prevzame po stariših eno najlepših veJepoeestev mariborske okolice, tri-četrt ure od Maribora, lepe velike zidane hiSe, vse v najlepšem in najboljšem stanu. Veleposestvo je vredno 120 tisoč do 140 tisoč kron. Le resne ponudbe se naj pošljejo na upravništvo „Slov. Gospodarja". Tajnost strogo zajamčena. 697 imipis? ■. Tî.iV -V Koroška cesta 5 MARIBOR lastna hiša Državni telefon št. 113 ima najboljše stroje, črkostavne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor: časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike: pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede, vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. Vsa naročila se najhitreje in ceno izvršujejo. tiskarne sv. Cirila priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notaije, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir, kan-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, papir za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Album) itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo. Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo, Marija žalostna mati, Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. R. Telesu. Šmamice jeruzalemskega romarja, Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa, Duhovni vrtec ali molitvenik za katol. mladež, Marija, mati dobrega sveta, Vrtec sv. devišlva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr. : Katekizem o zakonu, Katoliška liturgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika, Razlaga velikega katekizma, A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organiste, mali ročni Officium deîunctorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nikljasti leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gospé, Čistega Spočetja. Posebno se priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah ; tudi križci za rožne vence. BB KBffi m Isdajatety in saložnik: Katoliško tinkovnn di Odgovorni urednik: i». Ti»k takarae »r. Ciril» v Maribora Iz celega sveta« Dva junaka-duhovnika. V Novem Jorku izhajajoči list „Amerika" prinaša slefleče zanimivo poročilo glede na strašno nesrečo „Titanika" na morju: „Vsi rešeni potniki, s katerimi smo govorili, bilo jih je nekako 40, so nam pripovedovali o pretresljivem dogodku, ki se je zgodil pri tej nesreči... Benediktinski duhovnik p. 'Jos. Perušic iz kraja Scheyern na Bavarskem, in P. Byles iz Angleškega, sta zjutraj in zvečer na „Titaniku" za katolike v nedeljo opravila službo božjo in sta nemško ter angleško pridigovala. Vsi smo molili tudi rož.ni venec in pevali litanije. Ko se je zgodila nesreča, sta bila oba duhovnika takoj pripravljena, pomagati svojim ovčicam. Ko je bila razburjenost največja i.n so klicali posamezni prestrašeni potniki po duhovniku, je P. Byles dajal klečočim in molečim vernikom odvezo in jih tolažil. Duhovnik je hodil mirno od gruče do gruče kričečih in jih blagoslavljal ter vspodbujal k pogumu. Ko se je spustil zadnji čoln v morje ter se odstranil od .„Titanika", so videli potniki, ki so se nahajali v Čolnu, kako sta oba duhovnika molila rožni venec ostalim naprej in kako je veliko Število klečočih potnikov globoko vzdihujoče odgovarjalo. Nekateri, ki so prišli v tem tre-notku iz spodnjega krova, so v molitev zatopljene motili s tem, da so prosili duhovnika za odvezo; potem pa se je prekinjena molitev rožnega venca zopet nadaljevala; klečoča množica je bjla tem večja, čim bolj se je bližal potop ladje. Nekateri sb najprej od groznega strahu divjali po krovu sem in tja, ko pa se je začela ladja potapljati, so popadali vsi pa kolena in glasno molili. Potem so ugasnile luči, zato se tudi ni moglo videti, kaj se godi na ladji; le med pokanjem in vpitjem je glasno odmevala po širnem morju molitev rožnega venca, dokler niso morski valovi zagreb-li ladje in njene nesrečne potnike v globočino, Rešen-ci so zatrjevali, da nihče od njih ne bo pozabil tega pretresljivega prizora, kako so se potapljajoči zadnji hip v glasni molitvi zatekali k Bogu, med tem ko sta duhovnika z razprostrtimi rokami delila nesrečnežem milost in odpuščanje. Tisti, ki so videli ta prizor, so ga popisovali s posebno slovesnostjo in niso mogli zadržati solz," Ponesrečenci potopljene ladje „iTitanik0, lakote umrli. Parnik Oceanik družbe White Star Line, ki je v začetku junija pripeljal v Novi Jork, je pripeljal seboj žalosten ostanek ponesrečenega „Titanika", zložljiv čoln, ki so ga našli nekako 200 milj južno-zaiiod-uo od kraja nesreče. Čoln je pri krasnem solnčnem sijaju mirno plaval po gladki morski gladini. Mornarji Oceanika so ga vlovili in so našli v njem mrtva trupla treh mož, ki so po izreku ladijskega zdravnika dr. Frenlia oeividno umrli vsled gladu. „Strašen prizor se nam je pojavil", pripoveduje zdravnik, „Na spodnjem krovu Čolna je ležalo mrtvo truplo kurjača v taki legi, da se je videlo, da je bil s silo spravljen tje. Oba tovariša sta namreč, ko sta videla, da je tovariš mrtev, skušala mrliča vreči iz čolna, a sta bila za to preslaba. V sredini čolna sta ležali mrtvi trupli nekega mornarja in nekega potnika; zadnji je imel na sebi gosposko obleko in plašč s črkami T. B. Najstrašnejše je bilo to, da se je jasno videlo, da so nesrečneži po dolgih, strašnih mukali umrli vsled gla- PODLISTEK. Matija Ah&cel, Slovencev imeniten rojak in pisatelj. (Anton Martin Slomšek. Drobtinice, 1. 1847, str. 117, sL) (Dalje.) Veliko dobrih knjig so nakupili in razdelili med svoje rojake, pa se tudi povsod zavzeli za slovensko čast in poštenje. Ko so začele izhajati v Ljubljani „Kmetijske in rokodelske Novice", niso mogli naš Matija tega slavnega dela prehvaliti ter so jih priporočali pri vsaki priliki. — Tako ljubi vsak pošten mož svoj materni jezik in se ne sramuje svojega rodu, ampak le skrbi, da naredi čast svojemu rodu. Toda malo je takih domorodcev, kakor so bili naš Matija. Kakor materino besedo, so ljubili naš Matija A-Jiacel tudi svojo domovino. Slišati je bilo, da so jih svoje dni povabili, cesaričino Leopoldino, blago hčer našega rajnega cesarja Franca, spremljati v Brazilijo, ki se je omložila s cesarjem v Južni Ameriki. Ta ponudba je bila lepa; pa naš Aliacel so dejali, da .ne gredo. „Zakaj pa ne?" — so jih izpraše-vali. — „iZato, ker sem tukaj doma", so jim odgovarjali, Pozidali so si pri svoji sestrici čedno izbico za prebivat in vsake praznike so se napotili iz Celovca v svoj ljubljeni domači kraj. Ljudje so jih z veseljem pričakovali, in tukaj je bila tedaj po 2, 3 dni štola za kmete. Učili so jih žlahtuiti sadonosno drevje, popravljati polje, boljšati senožeti ter so vedeli za vsako potrebo na kmetih po moči svetovati. Celo pot od Go-renč do Sv. Jakoba so kmetje obdajali Matijeta in po sv. opravilu so jih obstopili pred cerkvijo ter po cele ure se žnjimi pogovarjali o koristnih in potrebnih rečeh. Neko nedeljo na jesen priporočajo Rožanom, naj si naredijo drevesnih sadišČ ali šol ter pridno sejejo peške. Kje jih pa hočemo vzeti? so dejali kmetje. A-hacelj pogledajo za cerkveni zid, kjer se je prodajalo sadje ter najdejo pešk in košic na kupe, pa tudi sem-tertja divjake rasti. „Glejte", so dejali, „kar abotni zavržejo, morajo modri pobrati in vsejati." Hitro vse poberejo in jih gredo sadit. du. Zložljivi čolni so narejeni na ta način, da so zaviti v .nekak pas iz probovine (tvarina, iz katere se delajo zatvori za steklenice). Nesrečneži so raztrgali z rokami platno, da so prišli do probiovine in so si ž njo skušali pregnati glad," V Čolnu so našli mornarji tudi dragocen prstan neke bogate gospe katerega so ji očividno odvzeli, predno so spustili'njeno od gladu umorjeno truplo v morje. Tudi nek dragol ceno obtkan plašč se je našel v Čolnu, ki je bil gotovo last kakega bogatega, za lakoto umrlega potnika Trupla od gladu umrlih treh mož v Čolnu so bila že močno razpadla in je ni kazalo spra/vljati na ladjo Mornarji so opravili kratko molitev za nesrečneže in so pogreznili nato trupla v hladni morski grob Najdeni Čoln ni imel nobene mornarske pOiprave, ne pitne vode, ne kompasa, nobene svetilke, še celo krmilo je manjkalo. Samomor vsled zakasnenja vlaka. Na Japonskem 30 se nedavno tega vršili cesarski manevri, katerim je prisostvoval sam japonski cesar in cesarski princi. Pripetilo se je pa, da je moral cesarjev dvorni vlak čakati na neki postaji, ker je neki drugi vlak skočil s tira radi krivega nameščanja ogibov. Dokler so ta (vlak splavili zopet na tir, je minulo več nego 1 uro. To zakasnenje dvornega vlaka je imelo radi tega ta^ ke posledice, kakoršnih si mi ne moremo niti predstavljati, Uradnik, ki je imel skrbeti in je bil odgovoren za dvorni vlak, je izvršil samomor s tem, da se je vrgel pod brzovlak, ki je v nagli vožnji pridrdral na postajo, V pismu, ki ga je zapustil, pravi, da je smatral za svojo dolžnost, da nepriliko, ki jo je doživel cesar, plača s svojim življenjem. Velika pristojbina. V soboto, dne 8, junija, je bilo pri dunajskem mestnem davčnem uradu vplačanih 8 milijonov kron kot zapuščinska pristojbina po baronu Rotschildu, Dunajska občina pa dobi letos Še 2 milijona kron za zapuščine umrlega viteza Gutman-na. Tvor niča za race. V Harrow-Wealdu blizu Londona se je na nekem posestvu, ki obsega 11 oral zemlje, ustanovilo veliko podjetje za vzrejanje rac. Zgradbe pokrivajo 7 oral zemlje In so razdeljene v 6 oddelkov, V prvem oddelku stoji 7,0 strojev za valjenje in se more v njih naenkrat izvaliti 20.000 rac. Mlade ra-čice pridejo najprej v prostor s 26 do 31 stopinj toplote, Cim starejše postajajo, v toliko hladnejše prostore jih spuščajo. Ko so dovolj utrjene, jih spuste na prosto. ToČiio v 9, tednih so prešle skozi vseh 6 oddelkov in preživele gotov Čas na prostem, tako, da so sedaj godne za klanje in tehtajo 6% iuntov. Spravijo jih v samodrč, ki jih v 50 minutah postavi v glavno londonsko tržišče. V posebnih, jako skrbno urejenih in zračnih prostorih se nahajajo pravi viri podjetja: stare race za nesenje jajc. Goji se pekinška raca, ki je najplodnejša; na leto znese do 135 jajc, dočim jih najplodnejša angleška raca znese le 90, Na vsakih 5 rac pride 1 racman. 1000 rac znese na leto 100.000 jajc, iz katerih se izvali v valilnicah do 80.000 račic. Pio 9. tednih ima vsaka žival tržno vrednost štirih šilingov, in ker znašajo stroški vzreje za vsak komad le 1 K 50 vin., ostane podjetju precejšen Čisti dobiček. Otrok s tremi trupli. V Novem Jorku je porodila žena Muckenhaupt otroka, katerega označujejo zdravniki kot največji čudež v zgodovini zdravniške Tak nauk prav očitno izda, ki se sliši in vidi, in to je bila Ahacelnova najlepša navada, da kar so rekli, so tudi pokazali, in kar so druge učili, so tudi sami storili, V tistem kraju, kjer so bili naš Ah'acel doma, so bile posebno prebrisane glave. Ko so prišli dijaki o praznikih domov, so hoteli domaČi bratje vse poiz-vedeti. Česar se v šoli učijo. Dobili so stare bukve in se jeli učiti ede.n latinskega, drugi grškega, tretji se je lotil zemljepisov itd. Neki Ahacelnov sosed, < Izop po imenu, je privezal latinski besednjak na oralo in se po ogonih gor in dol učil latinskih besed ter je gladko latinsko govoril. Ko je to opazil njegov sosed, se le podstopil grškega jezika, si kupil sveto pismo, pisano v grškem jeziku, ter ga je bral, in kadar so prišli naš Matija domov, jih je po grško pozdravil. Take učenosti niso navadno za kmete; pa potreba je vendar kmečkim ljudem, da vedo, kako je kaj po svetu, Pa tudi boljše je, da kaj pametnega bero, kakor bi pa po gostilnah kupice žganja ali pa bokale piva praznili. To so bile misli 'Matijetove, ki so bili kmetov najboljši prijatelj. V Celovcu so imeli gospod Aliacel v tihem kraju lepo za vetrom svojo Čedno hišico in pred hišico sadonosni vrt, in v tem vrtu si našel, kar si le človek izmisli. Bila je ena greda rož, zopet druga zelenjave, tretja mladih dreves nasajena. V enem kotu je stal čebelnjak, v drugem sadonosno drevje, polno žlahtnega sadja, po solnčni steni velike brajde rumenega grozdja, V sredi vrta je stala košata hruška, pri hruški sta bili dve mizi in okrog klopi. iTukaj so imeli Ahacel svojo posebno šolo in kakor ptiči so se učenci šolali na zelenih vejah. In vse to so naš Matija izdelali s svojimi rokami; nobeno delo jim ni bilo pretežko, nobeno preslabo. Doma so sami sadili, sami kopali, tesali in vrtali. Računali so na svojih zrakome-rih, kako bo vreme, pa so Šli tudi drva cepit. Bili so ne le učenik kmetovanja, temveč tudi delavec, ne le gospod, ampak tudi hlapec. Kupili so si polje za 1700 goldinarjev in so poskušali, kako bi se bolje sejalo. Sadili so mlado drevje, cepili i.n redili, pa tudi sto in sto drevesc razdali iz gole dobrote. Svoje učence so peljali na polje orat, pa tudi v sadonosnik drevje sadit in žlahtnit. Po delu so jim pa tudi radi dali juŽi- vede. Otrok ima tri trupla, a samo eno glavo. Dve trupli, moški, imata, roke, a ne nog. ločeni sta bili od ženskega otroka, ki je težek 12 funtov, da vsaj temu rešijo življenje. Operacijo so podvzeli trije zdravniki. Zdravniki so mnenja, da ima živi otrok trojne možgane in da mora tedaj umreti že s 15 leti vsled starostne oslabelosti. Umor v sodni dvorani. Iz Varšave na Ruskem poročajo: V Rizaniecu je bil kmet Kadykov obtožen radi ponarejanja uradnih spisov. ¡Med obravnavo je napadel obtoženčev sin z nožem neko pričo, ki je o-bremenilno izpovedala, ter jo sunil v prsi., Priča je bil takoj mrtev. Morilca so prijeli. Lastno mater umoril. Iz Berolina poročajo: Neki 171etni deček je v odsotnosti svojega očeta napadel lastno mater ter jo s puškinim kopitom udaril po glavi, Žena je padla v klet, ki jo je sin zaklenil in je tam par minut nato umrla. Morilca so prijeli. Prednosti kitajske kite. Kitajski upor je zahteval poleg drugih žrtev tudi to, da so morali Kitajci odrezati svoje kite, ki so star, Častitljiv znak „božjih sinov". Čeprav je nova vlada zapovedala, da si mora vsak Kitajec odrezati kito, vepdar je še mnogo takih, ki se kar ne morejo ločiti od nje. Neki kitajski list pripoveduje, da se mora kita vsak dan izmiti in počesati, da dostikrat ovira glavo pri svobodnem gibanju, da pa ima tudi sledeče prednosti: kita varuje u-šesa; če se namreč dva Kitajca stepeta, se ne pri-meta za ušesa, nego za kite; kita je tudi imenitno rešilno sredstvo; Če pade kdo v vodo, ga potegnejo čolnarji za kito iz vode, ga hitro privežejo k robu čolna in rešijo še druge. Tudi orožnikom je Kitajec ljubši, s kito, ker ga lahko drže kar za kito, kadar ga ženejo. Miroljubne meščane varuje kita pred sitnostmi policije, ki gledajo z nekim zadovoljstvom na Kitajce s kitami, ker pri teh se ni bati revolucionarnih nakan, Ako izbruhne ke požar, tedaj zapre policija najprej one, ki so brez kit. Možje s kitami so nedotakljivi. Pijančevanje v Italiji, V Italiji se izda na leto za alkoholne pijače 1760 milijonov lir. Kaj pomeni ta Številka, nam Še lepše pokaže primera z drugimi izdatki, za žito (moko) 612 milij., za olje 440 milij., za turšico 252 milij,, za kavo 59 in. za sladkor 53 milij. lir. Za Šole gre 56 milij., za pravosodje pa 40 milij. lir na leto. Torej se na leto več zapije kakor zaje in izda za duševno izobrazbo ljudstva, Steklost v Bosni. V Drventi in okolici je zavladala med. domaČimi živalmi splošna steklost. Ne le psi in mačke so bili stekli, temveč tudi krave, voli itd. Najbrže je najprej steklo nekaj psov, ki so nato ogriz-li druge živali in te so zopet okužile druge. Tudi veliko ljudi je bilo ogrizenih; več jih je že umrlo, drugi iščejo pomoči v Pasterjevem zavodu v Pešti. Zadnji čas steklost ponehuje. Na dan 251etnice svoje poroke utoniL Sredi meseca maja je utonil v Blejskem jezeru Nikolaj Tušek, ln sicer ravno isti dan, ko je obhajal 251etnico svoje poroke. Njegova svakinja iz Celovca se je te novice tako prestrašila, da jo je zadela kap in je umrla. Veliko gledališče pogorelo. Kinematografsko gledališče v vili Real blizu 'Madrida na Španskem je pogorelo, 80 oseb je mrtvih, mnogo pa težko ranjenih. ne, zdaj izvrhan jerbas ČreŠenj, pa tudi drugega sadja, kruha in Še piti zraven, Ce jih je pa prišel kdo na jesep obiskat, dobil je vselej najžlahtnejših hrušk. Isto človeku najslajše diši, kar s svojimi rokami pridela, pa dobro srce najbolj razveseli, če premore kaj od svojega pridelka prijatelju podeliti. Po nauku svetega Pavla moramo pridno delati zato, da se pošteno preživimo; pa tudi drugič zato, da potrebnim lahko kaj podelimo. Po vzgledu velikega apostola so tudi naš Matija delali in so bili oče u-bogih. Da bi lahko in več dajali revežem, so sami borno, bolj po kmečko kakor po gosposko živeli. Namesto kave je bila prežgana juha ali župa Matijetovo kosilce. Za kosilo so jim bili žganci in pa sočivje najljubši, in da se ne bi preobjedli, so si dali po navadi narediti le eno jed, toda iste dovolj napraviti, rekoč: „Veliko vsakovrstnih jedi človeka omoti, da ne ve, kdaj je sit in se preobje, kar je potrata in zdravju Škodljivo. Jaz imam torej rajši eno jed in iste toliko povžijem, kolikor potrebujem. Kadar sem nasičen, se mi jed sama ustavi." — Namesto pšeničnega kruha so imeli najraje rženjak, ob večjih praznikih pa tudi ajdovšek, ki so ga prijateljem dali radi pokusit in ga hvalili. Njih pijača je bila Čista voda, katere so se napili za žejo, le vičasih so si vzeli za zdravilo vina. Sovražili so vse razvade, posebno pa kavo kot živež in gizdavost v obleki ter so le domaČe pridelke ljudem priporočali,, in čeravno so večjidel gluhim u-šesom trobili, so sami vendar to v dejanju pokazali, kar so učili, in kako seme je le padlo na dobro zemljo, Najhujši sovražnik so bili tobaku, naj bo že za kaditi ali ponosljati. Tobakarje so že od daleč ovohali in jih i*) pravici kregali, posebno mlade gospodiče, ki so se bahali s svojimi tobačnimi pipami, „Kaj mislite", so dejali pogosto svojim učencem, „da je kaj lepega tobak kaditi, kar najporednejši ljudje znajo? Vsak u-čenček že zdaj kadi, in vam mladim gospodom se zdi, da več veljate, če posnemate potepuhe, ki kadijo za kratek Čas tobak? Tobakar ima grdobo pod nosom v ustih'j Šnofavec pa nad usti v nosu; eno je tako grdo kakor drugo, pa vendar abotnim ljudem dopade! Bojim se, (Ia bodo začeli tudi v ušesa tlačiti tobak. Kaj si neumnost ljudi Še ne izmisli!" (Dalje prihodnji«.) IR F. P. Vidic & Komp., Vmm tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentiran dvojno zarezani strešnik — zakri vač s poševno obrezo in priveznim nastavkom .sistem Marzola'. Brez odprtin na vzgor! = Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše In najtrpežnejše kritje streh sedanjosti I Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. 485 Spretni zastopniki se iščejo. Trgovina t Ipeserijskim blagom Pozor Slovenci I Trgovina z moko in dež. pridelki Točna in solidna postrežba. Anton Kocuvan vCelju, Ring št* 2 |van Ravnikar Celie» bralka cesta 21. Glavni zastop in zaloga pravih švicarskih vezenin (šlinga-rjj) za posteljno in telesno perilo in vezano robo za cele obleke. Bele vezane oblekee za fcirmance. Vzorci na vse strani so na razpolago poštnine prosto. Cene izvirne tovarniške! — Priporoča tudi svojo veliko zalego najboljšega perila za dame in gospode, klobuke, čepice, dežnike, naramnice, nogavice, rokavice, žepne rute, svilnate robce in Serpe, predpasnike, bluze ovratnike in manšete najboljše kakovosti, kravate, šapote, moderee, preproge, parfama itd. Raznovrstne predtiskovine in druga ženska ročna dela. Nagrobne venee in trakove. Za mnogobrojen obisk prosi ¿os Anton Kocuvan. Slavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor: štrang, ujžd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firceža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd. 93 Zaloga vsakovrstnih semen Na drobno na debelo. Zaloga rudninskih voda. za moške in volneno za ženske obleke 83 zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljata« R. Siermecki v Ceiju št 300, Vzorci na zahtevo poštnine prosto. •eeseeese# i. železnato kina-vino Higien. runa*a Dunaj 1B06: Držam- ofi-:: lika in iastai diplas k zlati kaisjsi :: Krspiluo sredstvo «a ¡¡lafestne, male krvne in rekonvalesoente. Povrni voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izbore» okus. Nad 7000 slre?-niškib »pričeval. rPkMto-SaPOOiifc Kipi M i taScsmsk v «ioklecieak pp pet 1 i S ^Si ta pa M» i 1 i K 4US, Na debeio! Veletrgovina s papirjem. Na drobno! •♦♦♦♦4MM»* Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina LesMh) Celje : Graika ulica štev. 7. j Celje, RotovSfca ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. Fr. Kampuš: Zg. Poljskava pri Pragaiekem Velefrgs^inai s ipecerijo in 2 deželnimi pridelki Anton Kolenc C^ Gcaška ulica št. 22. Na debelo! N» IrobnoS pr07An ioWovwrkrda se mora blas° kupovati rrazen je izgovorpri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenj. gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobrojen obidk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenioo, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakotvrstna poljska in vrtne, semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko luoerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do 15 K per 100 kg. Poštna naroČila se izvrfiujjejo z obratno pošto. vsem kmetom naznani in se jim priporoča, da bi prišli k njemu stroje kupovat, ker zdaj jih rn>a okoli 2- do 300 doma, vsake vrste, ima zdaj najnovejše rečne mlatilnice, tudi geplne-mlatilnice, slamoreznice, repo-reznice, pluge, brane, okopalnike in osipalnike, mline za sadje in grozje mlet, stiskalnice ali preše, najnovejše sesalke ali pumpe za studence in gnojnico, s katero se lahko napumpa v eni minuti eden pdovnjak vode ali gnojnice, vsake vrste male in tudi velike tehtnice, tudi vsake vrste mostne tehtnice, katere pustim sam postavit na svoj odgovor, stroje za seno kosit, obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja; ima tudi vsakovrstno železje za mline in žage, tudi moterje na bencin, sesalni plin, surovo olje, sopar ali „dampf, največje mlatilnice, zraven ima vse kar kdo rabi, stroje za šivat „Central Bobin" po najnižji ceni, vsakovrstne stroje za kovače, lončarje, opekarje, tudi opreme za pekarije, kotle za kuho, brzoparilnike prave „Alfa Separator", po najnovejšem izdelane, pri katerih se prihrani zelo veliko časa in drv. Najnovejše mline za zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma vsakovrstno zrnje melje in doma vsakovrstno moko napravi, goni se lahko na roko, gepl, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, dam tudi vsakemu kmetu na poskušnjo; kolesa ali bicikelne, pisalne stroje vsake vrste. Zmerne nizke cene, ugodni plačilni pogoji, tudi na več let. Kdor k njemu na dom pride, ali ako mu piše, da se on sam pri kmetu oglasi, dobi vsak kmet vse stroje 10 odstotkov ceneje, kakor drugače, vsakemu pride na svoje stroške na dom, da ee dogovorita, ne na kmetove stroške. Vse varstvene priprave za mlatilnice se pri njem dobijo, katere mora vsak kmet imeti, kdor ima mlatilnico. 42g štaiers. narodna steklarska trgovina na debelo in na drobno Franc Strupi :: Celje Grašfca cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. Prevzetjegvseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. Josip Brandl, izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr., izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. — Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Transponirharmonista z 28 akordi. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto. 4Z flloizii Pinter, trgovec pri farni cerkvi v S8. Bistrici priporoča celi okolici veliko zalogo raznovrstnega blaga: galico, gumijeve trake, ličje, škropilnice, gumijeve cevi, iavrstne kose, bruse, grablje, vile, kosiša, srpe, vsake vrste železo ia železnino, ključavnice, kovanje za nove šta be, trsovine, cement itd. Lepa zaloga modernega blaga za vsakovrstne moške in ženske obleke. Razprodaja klobukov, čevljev, velika zaloga zgotovljenega blaga itd. vse po zanesljivo nizki ceni. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim prave voščene kakor tudi druge vrste sveč, najboljšo olje za večno luč, kadilo, Kadilni premog itd. 623 K**KKKtt*KKKXXKftft*KKKK Na debelo! TSsl drobno! Priča & Kramar Celje Graška in krožna ulica priporočata svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga ter velikansko izbiro birmskfh daril mc in potrebščin Cene nizke. 6:2 Postrežba točna« Nabavite si: nosilce, okovje, strešno lepenko, črpaljke, ** vodovodne cevi, štedilnike, stavbene po -tiebšcine, poijedeljske stroje in orodje, vozne plahte najboljše kakovosti, kose znamka „Merkur" in „Triglav", žič- 479 nato mrežo in ograje, trnjevo žico in vse drug predmete želtzninske stroke pri veletrgovini Z ŽelezniSlO .Merkur1 P. MiM!i» feiie. 960 SK f91 itania 386 l/l SH as SH KS Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva še prihrani. Zastopniki se iščejo „Titania" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pri dene zato posebna priprava. , .Titania-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko. Največja specialna tovarna za parilnike na Avstro-Ogrskem, Glavno zastopstvo FranC Asen, Gradec, Mariangasse 22. — Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušnjo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej nepokverljivi. Prva juinoštaier. kamnoseška industrijska f družba v Celju Nova ul.11, »raven slov, šole. Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz «•••a« tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kufiantni plal. pogoji. Ferdo Rogač, Maribor, Fabriksgasse št. 11. priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586 judska Hranilnica in Posojilnica v Celju pegistFOTana zadpuga se neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr. obpestuj e Hranilne vloge po 41/,0/» brez odbitka rsntaega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. upaduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo v*ak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje. poiojuje na zemljišča po 5% do 57»%? z amortizacijo ali brei nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k leke. V 58 v lastni hiši v Narodnem domu. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 4 74% 'n ^Vi0/» v tekočem računu po 474% oziroma po dogovora. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila daje: na hipotekami kredit in zaslave vrednostnih listin oziroma knjižic po 5 74%, na hipotekami kredit s poroštvom po 53/4°/0, na osebni kredit po 6%. Eskomptuju menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. Rezervni fond K 333745*13, stanje vplačanih deležev K 118.780, lastno premoženje K 516.010*99, Zadružnikov 3*050, Enaintrideseto upravno leto. Delniška glavnica 8 milijonov kron. filfl -/^JöCr Podružnica kreditne v Celju Rezervni zaklad 800.000 kron. anke sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. o Vloge na tekoči ra {un obrestuje naikulanfneie. Lajtersperška opekarna pri Mariboru ob D. H priporoča svoje izkušene in trpežne glinaste Izdelke, kakor raznovrstno opeko za najnižje cene in pod li najugodnejšimi plačilnimi pogoji. 15 komadov mojih stisnjenih strešnih opek pokrije eden kvadratni meter strehe. Na voz, ki drži 10 ton, se lahko naloži 6000, ali 5000 ali 4000 komadov opeke, kakoršne vrste se pač vzame. Pošiljati v se vrši na nevarnost prejemnika. Prodajalna: Roman Pachner-jev naslednik, Edmund Sčhmied-gasse. Šaloge: H. Andraschitz. Schmiedplatz, zraven gostilne pri »Zlatem levu«, A. Maček, Tržaška cesta. 23 in v lastni hiši, Reiserstrasse 26, kjer se tudi sprejemajo naročila in se strešna opeka radi ugodnosti dobi lahko za originalno tovorniško ceno. Z odličnim spoštovanjem m Franc Derwuschek, mestni stavbeni mojster in posestnik tovarne v Mariboru. Štefan Kaufman trgovina z ieleznino v Radgoni priporoča najboljše oeelne kose in srpe, pravo Staj. železo po najnižji ceni in solidni postrežbi. 601 Denar od 2 do 30 tisoč kron na posestva na prvi ali drugi prostor po 5 do 6 odstotkov obresti izposojnje F. F. Izve se pri poitnem uradu ? Za-vrču. 652 Svoji k svojim I Rntppki in hntpppi sv* birmo prip° JLJ\J\jL Vili Ali ročam najlepša darila kakor: ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilante in drugimi kamni. Vse po najnižjih cenah. En Ženine in nevestšce PoroCne Zlate prstane ter ženito-■ ——— vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA; OČAL, NAOČNIKOV, DALJNOGLEDOV ITD. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmic : Celje % Narodni dom. Krasno posestvo se proda, |f §forl$t Je ¥$aliei?iy ki leži na slovitem hribu K» pel a, 6 minut od farne cerkve, ima krasen razgVd na vse strani sveta. Obstoji iz modernega, še novega hišnega poslopja (vile), z tremi vhodi, je pri vsakem veranda, im» 6 gtanoval-nih sob, eno kuhinjo eno kamro, tri spodnje krasne suhe kleti, hlev za tri govedo, klet za žganjarno in droge potrtbe, gumno, pet svinjakov, prosto stoječa nosa velika preša. Je vse zidano, v najbolj&em stanu, lep vrt za zelenjavo, nova žlčasta ograja, posestvo meri 10 oralov, štiri orale sadonosnika in travnika, s če? 400 stoječimi sajenimi različnimi Siidnimi drevesi, dva orala gozda s starim bnkovim drevjem, 2 in pol orala njiv, 1 in pol oral* novosajen?ga vinograda, posestvo se drži vse skupaj, tik velike ceste, ki pelje pol ure od železniške po3taje Radinci (Bi d Radein), kjer je vrelec kisle vode in poletno kopališče, katerega obiščejo od vseh krajev in stanov veliko ljudi. Pri Kapeli je mesarija, pekarija, gostilne in vsak dan dva krat prinešena pošta na dom. Posestva imajo v okolici gospoda iz mest i! raznih stanov, obiskujejo radi poletno stanovanje, ker je zračno in krasna lega Posestvo se ceni na 20.000 kron, premičnine v sobah posebej po 3000 kron, so ngodni plačilni p. goji, posestvo bi se primerjalo vsakemu upokojenemu gospodu posebno č. g. duhovnikom, tudi vsakemu trgovcu, ker je le edina trgovina pri Kapeli. Natančnejša pojasnila daje Anton Vrsbl, trgovec in velepesestnlk, p. Križevci pri Ljutomeru. 624 in si prihrani veliko denarja, ee kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šošfaric : Maribor Gosposka ušica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 Cene veliko nižje kakor drugod. m Apno iz ¡¡«gorja, portlsnd in roman cement, opeka za ¡¿id in streho, traverze, želez» za vozne oko?e, štedilna ognjišča in posamezni deli za iste, kotli iz litega železa, bakreni kotli, najboljše zajamčene kose, deske, late in drogi, vse najceneje pri 479 Alojziju Maček, Maribor, Tržaška cesta 25, graven bolnišnice. Pozor na birmo! v Stefan Strašek. Celj'e' Koyačeva nIica 3, ' priporoča syojo prvo in največjo zalogo čevljev vseh mogočih vrst, zs otroke v raznih barvah in irpeljevah. Imam tndi veliko izber čevljev za možke in dame od najfinejših in najmodernejših do najcenejših. Čevlje predaje tndi na obroke 647 Bolezni o rane, odprte noge, tndi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaja, tu