LETO XXX., ŠT. 45
Ptuj, 17. novembra 1977
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Danes referendum v TGA in Impoiu (stran 2)
Garaže DA, vendar KJE? (stran 4)
Nasveti za srčne bolnike (stran 5)
800000 km šoferja Edija Šeruga (stran 6)
Pred srečanjem Drava-Unior v Ptuju (stran 9)
V športni dvorara »Mladika" v Ptuju
19. in 20. novembra
Pod naslovom proslave dneva lepublike - 29. novembra in velikih
jubilejev, prireja dništvo za varstvo in vzgojo ptic Ptuj 2. republiško
Evenstvo in razstavo ptic. Na razstavi bo sodelovalo 18 društev iz raznih
ajev Slovenge. V letoši^em letu, ki šteje kot leto organiziranega varstva
za ohranitev naravnega živ^enjske^ prostora, se velika skrb posveča
zunanjim pticam, kar bo tudi eden izmed pomembnih motivov razstave.
Razstava pa nima samo vzgojnega pomena, temveč se njen delež odraža
še v tekmovalnem znač^u.
Ptice, ki jih bomo lahko občudovali v času razstave, so letošnje
vzgoje in so bile predhodno ocenjene na društvenih tekmovalcih. Za
uvrstitev na republiško prvenstvo so morale osvojiti določeno število
točk. Ocenjuje se samo eno leto stara ptica. Za dosego kvalitete ptice, ki
je sestav^ ena iz ocen o postavi, barvi aH križanja, je potrebno veliko truda
in znanja. Pravi uspehi so zato ptod številnih naporov in vlaganj, ki včasih
trajajo tudi več let. In prav ta trud se športno vrednoti.
Prvenstvo in razstava obenem omogočata strokovno izmenjavo
izkušenj na področju ornitologijo ter dogovor o skupnih akc^ah na
področju varstva zunanjih ptic.
V pripravo prvenstva in razstave so se aktivno vključile poleg članov
tudi družbeno-poUtične organizacpe, delovne organizacije in drugi.
Svečana otvoritev prvenstva in razstave bo v soboto, 19. novembra
ob 8. uri zjutraj. Nagrade n^bopim bodo podelili v nedeljo ob 15. uri,
zakjuček je določen za 17. uro.
Društvo za varstvo in vzgojo ptic vabi, da si ogledate prvenstvo in
razstavo v čim večjem številu. Pernati prijatep vas pričakujejo.
MG
Kvalitetno
in odgovorno
v ptujski občini je primarna na-
loga OO ZKS temeljita razprava o
vsebini knjige Edvarda Kardelja
„Smeri razvoja političnega sistema
socialističnega samoupravljanja''.
Razprave bodo zaključene do 10.
decembra. Posebne trojke, lahko
bi jih imenovali predavateljske
trojke, bodo obiskale večino os-
novnih organizacij. Njihova nalo-
ga bo, podati uvodne misli o ome-
njeni študiji in se aktivno vključiti
v razpravo. Tam, kjer bodo
komunisti knjigo že preštudirali,
pa bo vloga trojk predvsem v tem,
da bodo poskušale podati smernice
za delo, ki bodo temeljile na vsebi-
ni študije. Razprava bo tako po-
dlaga za akcijske programe, ki jih
je potrebno vključiti v programe
dela, sprejete na volilnih konferen-
cah osnovnih organizacij ZKS.
Vsaka trojka bo izpostavila pred-
vsem tista področja, ki zadevajo
OO v določeni sredini.
Res je, da morajo vsebino po-
znati vsi komunisti. Vendar pa je
jasno, da glede na zahtevnost knji-
ge vsi člani zveze komunistov ne
morejo brez strokovne pomoči
temeljito spoznati vsebine in jo
vnesti v prakso. Komite OK ZKS
Ptuj bo pripravil še posebno pre-
davanje o študiji Edvarda Kardelja
in to za vse vodstvene strukture v
občini. S tem predavanjem želijo v
stalno akcijo izobraževanja komu-
nistov pritegniti vse vodstvene
strukture kot najodgovornejše čla-
ne zveze komunistov.	n. D.
TUDI SINDIKAT
G SLADKORNI TOVARNI
Praksa je že, da se izvršni odbor
sindikata delavcev v kmetijstvu
živilski in tobačni industriji Slo-
venije sestaja na terenu. V ponede-
ljek so člani republiškega odbora
sindikata kmetijskih delavcev bili v
Ormožu, kjer so v razpravi ocenili
osnutek resolucije o politiki
izvajanja družbenega plana SR
Slovenije za obdobje od leta
1976—80 in sicer za prihodnje leto.
Prav tako so v nadaljevanju seje, ki
jo je vodil Anton Jereb, obravna-
vali tudi naloge republiškega odbo-
ra pri ljudski obrambi in družbeni
samozaščiti. Tudi tukaj imajo vsi
kmetijski delavci pomembno vlogo
pri uresničevanju koncepta vsesplo-
šnega ljudskega odpora.
Ob koncu je beseda bila še o
gradnji sladkorne tovarne v
Ormožu. Ob tej priložnosti so v
Ormožu pripravili predavanje o
vseh prizadevanjih pri gradnji to-
varne sladkorja. Tako so se seje
udeležili tudi predstavniki sladkor-
ne tovarne v izgradnji, predstavnik
občinskega sindikalnega sveta,
Boris Polak, sekretar republiškega
odbora sindikata kmetijskih delav-
cev, Dalibor Hladnik in kot član
republiškega odbora Ivan Hržič iz
Ormoža.
Gostje so si skupaj s predstavniki
občine Ormož in delavci
Jeruzalema ogledaH še vinsko klet.
zk
foto: zk
Pogovora so se udeležili tudi predstavnici sladkorne tovarne v
izgradnji
Še več akcijskega dela
v zvezi komunistov ormoške
občine je čutiti vsebinske
premke. Se je odprtih in
nerešenih vprašaiij, vendar so
komunisti na voliliii konferenci
bih mnenja, da je bilo v 4-letnem
delu veliko narejenega, bodisi to
po akcijici kot tudi po
idgnopolitični in organizacgski
plati.
V razpravi so se razprav^alci
dotaknili vseh problemov. Največ
besed so namenili organiziraj u
komunistov, vkBučevargu mladih
in kmetov v ZK in uresničevaigu
zakona o združenem delu v
občini Prav tako je beseda tekla o
problemih in organizirargu kmetfl-
stva, V občini Ormož je 445
članov ZK, ki so o^aniziraniv 22
osnovnih organizac|. Med rgimije
le 12 kmetov. Ugotov^eno je bilo,
da so komunisti v kr^evni
dcupnosti premalo delavni in
ang^iranL Njihovo aktivnost je
čutiti v združenem delu.
Ko so spregovorili o uresniče-
vanju zakona o združenem delu,
so ocenili, da je v občini
precejšiga aktivnost in so v vsaki
delovni sredini že stekle razprave,
pa tudi konkretne rešitve so že
nastale v samoupravnih aktih.
Največ je doslej napravljenega v
Zarji, tovarni Jože Kerenčič,
Jerzualemu, Komunalnem podjet-
ju in drugod.
V nadaljevanju volilne konferen-
ce so razreših staro vodstvo in
izvoUli nove organe in vodstvo
občinske konference ZKS Ormož.
V komiteju OK ZKS je 13 članov,
za sekretarja pa so izvolili Antona
luskoviča, ki se je ob tej
priložnosti zahvalil za zaupanje in
razložil program dela v naslednjem
mandatnem obdobju.
zk
Dvodnevni delovni dogovor
Poročali smo že, da je bil
prejšnji teden (v petek in soboto)
seminar za predsednike in tajnike
krajevnih konferenc SZDL in za
jpredsednike svetov krajevnih
skupnosti. K temu lahko dodamo
le, da je seminar v celoti uspel in je
pomenil delovni dogovor, kako
številne zahtevne in odgovorne
naloge, ki so pred SZDL v nasled-
njem obdobju, kar najboljše opra-
viti.
Gre za izjemno pomembno vlo-
go Socialistične zveze delovnega
ljudstva v našem političnem siste-
mu, o tem je podrobneje prav tista
dva dni govoril E. Kardelj v Za-
grebu, pred občinsko in krajevnimi
konferencami SZDL pa je, da bo
ta najširša socialistična organizaci-
ja množic in socialističnih družbe-
nih sil tudi uresničevala začrtano
smer kot demokratična ustvarjalna
sila delegatskega sistema. Poveza-
no s tem bo treba tudi neposredno
uresničevati naloge s področja
ljudske obrambe in družbene sa-
mozaščite.
Drugi splet nalog se nanaša na
ustavno preoblikovanje krajevnih
skupnosti, dopolnitve statutov
krajevnih skupnosti v skladu z
določili zakona o združenem delu,
sistem družbenega planiranja in
uresničevanje plana v prihodnjem
letu, s poudarkom na razvoju in-
frastrukture in malega gospo-
darstva, nalog na področju kme-
tijstva in podobno.
Neposredna operativna naloga
pred organizacijami SZDL pa so
priprave na volitve in njihova iz-
vedba spomladi prihodnjega leta.
Prav od predvolilnih priprav bo
odvisno, kakšna bo sestava delega-
cij samoupravnih skupnosti, to je
temeljnih organizacij združenega
dela in krajevnih skupnosti, za
delegatske skupščine tako občine
kot samoupravnih interesnih skup-
nosti.	FF
„NA HITRO
IN PREMALO PRIPRAVLJENI"
Na raznih sestankih in zborih pa tudi v
osebnih razgovorih o ustavnem preoblikovanju
krajevnih skupnosti na območju Ptuja, Hajdine
in Rogoznice, smo pogosto slišali tudi očitek, da
smo šli v akcijo prehitro in premalo pripravljeni,
da ljudje ne vedo za kaj gre in podobno.
Poglejmo, če imajo ti očitki kakšno podlago?
O ustavnem preoblikovanju — prostorskem in
samoupravnem — je bilo že veliko povedanega
ob javni razpravi o osnutkih ustave iz leta 1974,
potem ob volitvah, sprejemanju statutov itd.
Govorili smo in modrovali o tem, konkretno
naredili pa le toliko kot nič. Ugotovitev republiš-
ke konference SZDL Slovenije:.....razprave o
oblikovanju ljudem bolj približanih KS tečejo v
številnih občinah in mestih v nedogled. . ."
popolnoma drži tudi za naše območje, vsaj do
nedavnega je držalo.
V stališčih RK SZDL je tudi zapisano, da
,,kriteriji za prostorsko preoblikovanje
obstoječih in oblikovanje novih nastajajočih
krajevnih skupnosti morajo biti predhodno
oblikovani in širše družbeno preverjeni v
organizacijah Socialistične zveze delovnih
ljudi. . ." Sledeč temu stališču in ljudski mo-
drosti, ,,da je človeka treba vreči v vodo, če se
sam noče naučiti plavati" je mestna konferenca
SZDL Ptuj prišla s predlogom, zapisanim v
informaciji o ustanovitvi 13 krajevnih skupnosti
na urbanistično predvidenem mestnem območju
Ptuja.
Ta informacija je bila osrednje vprašanje
razprave na zborih delovnih ljudi in občanov.
Povsod so občani dali podporo predlogu za
ustavno preoblikovanje krajevnih skupnosti (le
kdo bi upal javno nastopati proti vsebini usta-
ve), fx)stavljili pa so vrsto vprašanj, na katera ni
bilo moč dati sproti kvalificiranih odgovorov. V
tem je morda tudi upravičen očitek, da smo šli
na zbore premalo pripravljeni, vendar do
referenduma je treba dati ljudem konkretne
odgovore, pripraviti enotna stališča, na podlagi
strokovno preučenih ocen, kako bodo nove
krajevne skupnosti lahko samoupravno zaživele.
Sklepe zborov delovnih ljudi in občanov
imamo, o razpisu referenduma bo sklepala
občinska skupščina, na nas vseh je, da bomo to
pomembno nalogo opravili kar najboljše.
Zavedati se je treba, da zaradi uveljavljanja
zakona o združenem delu oziroma zaradi dohod-
kovnega povezovanja dela in sredstev so se
bistveno spremenili in se še spreminjajo odnosi
— ne le na družbeno-ekonomskem, temveč tudi
na družbenopolitičnem področju. Za člane ZK,
na območju, ki ga bo zajel referendum jih živi
okoli 1.200, pa bo to najlepša priložnost, da
študijo E. Kardelja ,,Smeri razvoja političnega
sistema socialističnega samoupravljanja"
preučijo ob že praktičnem reševanju nalog.
Nekatere stvari bo nujno v okviru občine
globlje strokovno preučiti in nakazati enotne
rešitve. Ker tega doslej ni bilo, tudi ni bilo moč
dati občanom prepričljivih odgovorov. Pred-
vsem menim, da bi morali oblikovati enotna
stališča in najti enotne odgovore na vprašanja:
1. Kadri in prostori, ki so temeljni pogoj za
delovanje in razvoj krajevnih skupnosti. Ni
dovoli reči samo ,,vse bo na volonterski
osnovi", treba je konkretno povedati, kaj se bo
lahko opravljalo v skupnosti skupnih služb, kaj
bodo morali predsedniki in tajniki opraviti sami
in kakšno nadomestilo bodo morali za to dobiti,
kje se bodo sestajali, kje bo arhiva in podobne
sicer drobne, vendar za uspešno delo včasih
pomembne stvari.
2.	Uresničevanje zamisli KS kot družbeno-
ekonomskega odnosa zahteva kvalitetno
drugačno povezanost delovnih ljudi in občanov
v KS z delavci v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela, zato mora biti
napravljena določena shema iz katerih TOZD
bodo delegati v zborih delegatov tistih KS, ki na
svojem območju ne bodo imele nobene TOZD,
stanovali pa bodo na njenem območju delavci iz
večine TOZD, saj mora zbor delegatov KS
odsevati celotno strukturo interesov delovnih
ljudi in občanov.
3.	Delegacije za delegiranje delegatov v zbor
krajevnih skupnosti občinske skupščine in v
skupščine samoupravnih intersnih skupnosti.
Nastaja vprašanje, ali bo imela vsaka nova KS
svoje delegatsko mesto v skupščini, ali bo treba
uveljaviti konferenco delegacij KS.
4.	Vprašanje samoupravnega združevanja
sredstev delovnih ljudi in občanov z delavci v
TOZD, saj je to eno od osrednjih vprašanj nove
ustavne zamisli krajevne skupnosti, kaj se bo
financiralo iz splošne porabe in podobno.
Vse to so pomembna vprašanja za delo novih
krajevnih skupnosti, če hočemo, da bodo delale
v skladu z ustavno zamislijo. Za razjasnjevanje
teh vprašanj bodo vedno na razpolago tudi
strani v našem Tedniku. Zlasti pa mislimo v
naslednjih številkah dati poudarek vprašanjem
organizacije samouprave v krajevni skupnosti
(glej stran 3), krajevna skupnost v delegatskem
sistemu in družbeno-politične organizacije v KS,
s poudarkom, da je SZDL kot enotna fronta
vseh družbeno-političnih organizacij eden
glavnih nosilcev uresničevanja ustavne zamisli v
krajevni skupnosti.	FF
Ptuj je bil 14. novembra pod tanko snežno odejo, saj je mc^er
sneg zemlja hitro vpijala, zato razen pretrganih eldctrovod^ih
in telefonskih žic ni bilo večjih problemov. Cestna služba
Komunalnega podjeQ'a Ptuj je začela s phiženjem prometidh
cest in ulic že ob ^Inoči, zato je zjutrsg ob šestih lahko povsod
tdcel promet neovirano,
Foto: M. Ozmec
Vse potrošnike vode na ptujskem
območju je v nedeljo zvečer in v
ponedeljek dopoldan močno priza-
del nenapovedan izpad vode. Zlasti
so bili potrošniki ogorčeni zaradi
tega, ker jih odgovorni niso prej
obvestili vsaj po radiu. Tam, kjer
ni bilo v bližini studenca, so si
ljudje pomagali tako, da so v
loncih topili sveže zapadli sneg.
Iz komunalnega podjetja Ptuj,
TOZD vodovod so ri2.ni sporočili,
da so nenadoma usahnile vodovod-
ne pipe zaradi tega, ker je sveže za-
padli moker sneg pretrgal vodnik
daljnovoda, ki napaja vodovodno
črpališče s potrebno električno
energijo. Torej višja sila, ki je ni
bilo moč v naprej predvideti.
Ob tem se nam postavlja vpraša-
nje, ali ne bi bilo pametno in
potrebno razmisliti o možnosti
napajanja z električno energijo
tako pomembnega objekta iz dveh
vodov. Tako do podobnega izpada
elektrike in s tem usahnitve vodo-
vodnih pip ne bi moglo priti. Pro-
blem ima namreč širšo razsežnost,
saj v takem primeru ostanejo brez
vede poleg potrošnikov tudi vsi
hidranti, ki 50 namenjeni
protipožarni zaščiti.
FL
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. november 1977 —
TEDiriK
TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK
SZDL ustvarjalna sila
delegatskega sistema
v knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega
samoupravljanja, je avtor Edvard Kardelj, namenil tudi precejšnjo
pozornost nalogam vodilnih subjektivnih sil druibe pri nadaljnji
graditvi našega političnega sistema. Tako med drugim obširno
obravnava tudi SZDL kot demokratično ustvarjalno silo delegatskega
sistema, ki ji moramo posvetiti izjemno pozornost pri nadaljnji
graditvi političnega sistema in krepitvi demokratično vlogo SZDL, ker
ta velika socialistična organizacija mnoiic in najširših socialističnih
dmibenih sil, še ni dobila tistega poloiaja in vloge v naši družbi, ki bi
jo takšna organizacija prav zaradi demokratičnega razvoja našega
sistema morala imeti, je v uvodu med drugim zapisal tovariš Kardelj.
SZDL je bila celo zrinjena s tistega poloiaja, ki ga je z narodno-
osvobodilno vstajo in revolucijo dobila v naši druibi. Posledica tega
pa je slabitev povezanosti te organizacije, s tem pa tudi zveze
komunistov in drugih druibenopolitičnih organizacij, z vsakodnevni-
mi interesi delovnih mnoiic.
V nadaljevanju tovariš Kardelj govori, da je takšno stanje posledica
omahljivega in neaktivnega, pogosto pa tudi napačnega odnosa
komunistov oziroma forumov zveze komunistov do te organizacije, ki
se zelo pasivno obnašajo do uresničevanja druibene vloge in nalog
socialistične zveze, včasih pa jo obravnavajo malodane kot nekakšno
konkurenčno organizacijo. Dokajšnje število članov zveze
komunistov, zlasti tistih iz zdruienega dela, ne sodeluje v aktivnosti
socialistične zveze in drugih druibenoepolitičnih organizacijah v kra-
jevni skupnosti in občini. Takšno podcenjevanje vodi do tega, da
forumi zveze komunistov sami rešujejo druibene probleme, ki bi jih
bilo treba demokratično reševati — skupaj z vsemi drugimi
socialističnimi silami — v okviru socialistične zveze delovnega
ljudstva. Po drugi strani se v SZDL zaradi tega pojavljajo tendence
paralelizma, se pravi, da o istih vprašanjih in enako razpravljajo
forumi socialistične zveze. Zaradi tega mnoge resolucije ostajajo na
papirju, ne spreminjajo se v organizirano akcijo mnoiic. Takšen
paralelizem, prisoten tudi v drugih organizacijah, je vsekakor eden
izmed glavnih virov pretiranega števila sestankov in sej naših poli-
tičnih forumov, kar je postal resen problem našega druibenega
iivljenja.
Vsestranska aktivnost zveze komunistov v socialistični zvezi — v
demokratičnem sodelovanju z vsemi organiziranimi socialističnimi
silami v njej — je eno izmed najvainejših področij in oblik uresniče-
vanja takšne vloge zveze komunistov.
Pri delu organizacije SZDL se v dokajšnji meri kaie ozkost pri
političnem delovanju, prakticizem pri delu organizacij in vodstev,
nezadostna usposobljenost za skladno akcijo vseh organizacij in
faktorjev, ki predstavljajo fronto socialistične zveze, nedoslednost pri
uresničevanju dogovorjenih akcij, posplošenost in verbalizem. Zaradi
teh slabosti tudi socialistična zveza pogosto ureja probleme bolj navi-
dezno, se pravi z resolucijami in deklaracijami, manj pa dejansko, se
pravi s konkretnimi dogovori o akciji vseh organizacij, zdruienih v
njej in z angaiiranjem najširših delovnih mnoiic v teh akcijah.
Izredno pomembno je tudi vprašanje spremljanja tekoče
problematike delegacij in delegatskih teles kakor tudi samoupravnih
skupnosti na raznih področjih dela in druibenega iivljenja in na tej
podlagi organizirati demokratično razpravo o konkretnih perečih
vprašanjih ob udeleibi vseh zainteresiranih druibenih dejavnikov.
Res je tudi, da so mnoge organizacije socialistične zveze pri
svojem delu dosegle pomembne uspehe s katerimi pa ne smemo biti
zadovoljni, če hočemo, da opravlja svojo demokratično druibeno
vlogo kot nadaljevalka aktivnosti naše narodnoosvobodilne fronte, mš
Referendum za sprejem samoupravnega
sporazuma o združitvi v SOZD„UNIAL
Okoli 4.000 delavcev Tovarne
glinice in aluminija ,,Boris Kidrič"
v Kidričevem in Industrije metal-
nih polizdelkov — IMPOL v
Slovenski Bistrici se danes na
referendumu odloča za sprejem
samoupravnega sporazuma o
združitvi v SOZD „UNIAL" —
združene delovne organizacije
aluminijske industrije Maribor. V
obeh kolektivih so se na danaSnje
glasovanje skrbno pripravili, saj so
o gradivu razpravljali v vseh
TOZD in delovnih skupnostih.
Tako se bodo lahko vsi zaposleni
odločali o vskladitvi obstoječega
sporazuma z določili zakona o
združenem delu.
Predlog sporazuma, za katerega
bodo danes zaposleni v TGA in
IMPOLU glasovali, je bil sprejet
in potrjen na delavskem svetu
SOZDa, z njegovo vsebino pa so
soglašali vsi zbori delavcev v
TOZD in delovnih skupnostih.
Torej danes ne gre za ponovno
glasovanje o združitvi, temveč novi
sporazum, ki ga danes na referen-
dumu fX)trjujejo, pomeni dopolni-
tev obstoječega sporazuma, s
katerim so se delavci v obeh delov-
nih organizacijah odločili že leta
1974, da bodo združevali delo in
sredstva v SOZD UNIAL. Novi
sporazum, ki je vsklajen z določili
zakona o združenem delu, vsebuje
vsa bistvena vsebinska dopolnila,
ki jih glede SOZD predpisuje
zakon o združenem delu in so
pomembna za uresničevanje
skupnih zadev in ciljev.
In kaj je bilo že doslej storjenega
in kaj so pomembnega dosegli v
SOZD UNIAL?
V okviru obstoječega samo-
upravnega sporazuma o združitvi
so zagotovili v poslovnih odnosih
večjo mero dogovarjanja in spora-
zumevanja, kar že prispeva k
poslovanju. Zagotovili so prodajo
oziroma dobavo aluminija v
okviru začasnega sporazuma o
dohodkovnih razmerjih, kar je
doslej v vseh obdobjih prineslo
nadplanske dohodkovne učinke za
vse sodelujoče. Pripravili so
sporazum o združevanju dela in
sredstev, ki bo omogočil največjo
možno dohodkovno povezavo vseh
delavcev, ki ustvarjajo dohodek s
svojim delom v katerikoli fazi
proizvodnje skupnega proizvoda.
O tem sporazumu bo delavski svet
SOZD sklepal in predlagal
poprejšnjo obravnavo še v tem
mesecu. V okviru SOZD-a UNIAL
so strokovno vskladili tudi
izhodišča za razvoj delovnih orga-
nizacij do leta ^980 ter pripravili
metalno bilanco za to obdobje, kar
bo služilo kot osnova za izdelavo
srednjeročnih planskih dokumen-
tov, obenem pa omogočilo
normalno preskrbljenost s surovi-
nami. Omeniti velja, da je bil v
okviru SOZD-a UNIAL ustanov-
ljen skupni računalniški center, ki
je pričel z rednim obratovanjem
koncem septembra letos in že daje
prve uspešne rezultate na področju
avtomatske obdelave podatkov. S
tem je zgrajena skupna tehnična
osnova za uspešno informiranost
in upravljanje.
Iz zapisanega o dosedanjih
uspehih lahko ugotovimo, da je
bilo veliko napravljenega, doseženi
rezultati pa so hkrati solidna
osnova za nadaljnje delo v SOZD
UNIAL. Morda bo kdo vprašal:
Zakaj sploh referendum in
ponovno sprejemanje sporazuma,
ki so ga prvič sprejeli že leta 1974
in s tem ustanovili SOZD UNIAL?
Odgovor bi lahko strnili v
naslednje Štiri točke:
1.	Kot vsi pomembni sporazumi
mora biti tudi UNIALOV
vsklajen z zakonom o združenem
delu.
2.	Izkušnje treh let so pokazale
na obilico stvari, ki jih je
pomembno spremeniti, da bi
zagotovili nadaljnjo vsebinsko
izgradnjo SOZD.
3.	Skupno planiranje in združe-
vanje dela in sredstev je možno
šele na osnovi jasnih izhodišč v
sporazumu o združitvi. S tem je
povezana poslovna perspektiva in
socialna varnost vseh zaposlenih
delavcev združenih v SOZD
UNIAL.
4.	Sodna registracija SOZD je
možna šele s sprejemom spora-
zuma na referendumu.
Tako smo na kratko odgovorili
na nekatera bistvena vprašanja, ki
so povezana z današnjim referen-
dumom za sprejem samouprav-
nega sporazuma o združitvi v
SOZD UNIAL. Prepričani smo,
da bodo delavci TGA „ Boris
Kidrič" in IMPOLA z jasnim
,,ZA" še enkrat pokazali svojo
trdno odločenost za sodelovanje v
SOZD UNIAL!
G. B.'
Motiv iz TGA „Boris Kidrič"	foto S. Kerbler
Notranjost nove vaijame v Impdu
foto M. Ozmec

Razvoj mlekarske iiidustrije ¥ TOZi
Mlekarna kmetijskega kombinata Ptuj
Pred nekako desetimi leti smo v
Sloveniji sprejeli zakon o pospeše-
vanju živinoreje in zdravstvenem
varstvu živine. Ta zakon oziroma
njegova določila na nekaterih
področjih več ne zadostujejo. Zato
so zbori skupščine SR Slovenije
pred kratkim sprejeli nov zakon.
Kaj prinaša novi zakon in koliko se
določila prejšnjega razlikujejo od
novih, nam je pojasnil Milan Jager
veterinarski inšpektor pri SO Ptuj.
Letos oktobra so zbori SR
Slovenije sprejeli zakon o varstvu
živali pred kužnimi boleznimi. S
tem zakonom smo varstvo živali
vskladili z ustavo, nekatera
vprašanja v zakonu pa so tudi na
novo urejena, predvsem o zdrav-
stveni problematiki in razmerah v
sedanji živinorejski proizvodnjji.
Novi zakon ne prinaša bistvenih
novosti v načelih zatiranja kužnih
bolezni pri živalih. Bistvene
spremembe so v vsebini urejanja
problematike varstva živali pred
kužnimi boleznimi.
TOZD Mlekarna Kmetijskega
kombinata Ptuj se je vključila v
program pospešene investicijske
izgradnje mlekarske industrije v
SR SLOVENIJI v letih 1977 in
1978.________ . _______
V TOZD Mlekarna je odkup
mleka porasel v prvih šestih mese-
cih za 19 odstotkov in sicer odkup
iz lastnega odkupnega območja.
Kaže, da se bo ta trend nadaljeval
do konca leta. Izkoriščena zmog-
ljivost je v TOZD Mlekarna 90 oH.
stotrid, glede ha zmogljivost
sprejema in pasterizacije v eni
izmeni.
Ena najpomembnejših vsebin-
skih sprememb je ta, da bodo
odslej preventivni ukrepi varstva
živali potekali na podlagi kratko-
ročnih in dplgoročnih programov,
ki jih bodo sprejemali delegati
zborov občinske skupščine. Ze
sedaj velja živinorejce opozoriti, da
se kot delegati oziroma kot delegat-
ska baza vključijo v razprave, ki
bodo v osnutkih teh programov.
Pričakujemo, da bodo ti programi
na dnevnem redu zasedanja zborov
skupščine nekje v prvi četrtini
prihodnjega leta.
Druga pomembna novost je
uvedba zdravstvenih spričeval tudi
za čebele in perutnino. Do sedaj so
morali rajci imeti zdravniško spri-
čevalo le za parklarje in kopitarje.
Seveda je to veljalo za promet s
temi živalmi oziroma prodajo. Po
novem bo potrebno spričevalo tudi
za prevoz čebel na pašo in za
odpravo perutnine v klavnice. To
določilo je zelo pomembno za če-
belarje in rajce perutnine v
kooperacijski proizvodnji.
V TOZD Mlekarna predvidevajo
do konca srednjeročnega obdobja
posodobiti asortiment kazeinarne,
ki bi jo morali temeljito obnoviti
in dopolniti tehnološko linijo za
uvedbo novih izdelkov. Za takšno
investicijo bo vsekakor potrebno
združevati sredstva vseh udeležen-
cev enako kot jih je potrebno
združevati za razvoj hladilne mreže
na terenu.
Zaradi nenadnega porasta
odkupljenih količin mleka in zra-
ven redne srednjeročne investicij-
ske izgradnje predvidevajo še po-
spešeno razširitev kazeinarne.
V celotni republiki bomo uvedli
enotne pristojbine za varstvo živali
pred kužnimi boleznimi. Iz teh
sredstev, ki se bodo zbirala na
posebnih računih za zatiranje
živalskih kužnih bolezni v občinah,
bomo plačevali ukrepe za
preprečevanje kužnih bolezni. Ta
pomembna novost v praksi
pomeni, da bodo vsa obvezna
cepljenja živali in diagnostične
preiskave (ugotavljanje bolez-
ni) brezplačna. Brezplačne bodo na
primer tuberkolonizacija, cepljenje
perutnine proti kokošji kugi,
skratka ukrepi, ki bodo navedeni v
preje omenjenih programih.
Nadalje je v zakonu določilo, ki
obvezuje rejce živali, da so dolžni
skrbeti za zdravje svojih živali
tako, da ta ne ogroža zdravja ljudi,
drugih živali ali okolja. Povdariti
moramo, da z nekaterimi žival-
skimi boleznimi ki jih strokovno
imenujemo zoonoze, lahko
ogrožamo tudi zdravje ljudi. Zelo
znani so na primer steklina,
vranični prisad in sraminoloza.
Ptujska mlekarna odkupuje mleko
od organizatorjev odkupa in sicer
od obrata za kooperacijo, Slovina
Ormož in Kmetijske zadruge Lov-
renc ter v lastni proizvodnji TOZD
Kmetijstvo na zbiralnicah. Skupno
je v okviru Kmetijskega kombinata
Ptuj urejenih 128 zbiralnic, od te-
ga je 35 opremljenih s hladilnimi
bazeni, 65 zbiralnic pa je oprem-
ljenih s hladilniki za hlajenje mle-
ka v vrčih. Nekaj zbiralnic pa za-
radi manjših in neprimernih
prostorov ni opremljenih.
Pri izgradnji zbiralnic za mleko
so veliko naredili proizvajalci
Rejci imajo tako, izhajajoč iz tega,
pravico do zdravstvenega varstva
živali, ki ga bodo izvajale
veterinarske organizacije združe-
nega dela. V naši občini je to
Obdravski zavod za veterino in
osemenjevanje, ki je nastal iz
Živinorejsko — veterinarskega zvo-
da in Veterinarske postaje Ptuj.
Zakon ureja tudi pristojnosti pri
urejanju oziroma izvajanju
ukrepov iz zdravstvenega varstva.
Te pristojnosti razmejuje med
veterinarsko inšpekcijo in veteri-
narskimi organizacijami združe-
nega dela. Pri veterinarski
inšpekciji je poudarek zlasti na
izvajanju inšpekcijske dejavnosti.
Tako bodo zmanjšana vsa tako-
imenovana operativno — tehnična
opravila, ki so jih do sedaj
opravljali inšpektorji. V naši občini
smo del teh opravil že prenesli na
delavce veterinarske postaje, to so
veterinarska inšpekcija v klavnicah
živine, del pa so opravljali
inšpektorji pri SO Ptuj. Tu mislimo
predvsem na veterinarsko kontrolo
sami, ki so zgradili veliko zbiralnic
s prostovoljnim delom, z združe-
vanjem sre^tev proizvajalcev in s
krediti organizatorjev proizvodnje.
V letošnjem letu je v TOZD
Mlekarna opaziti precejšnje pove-
čanje proizvodnje in zasičenost tr-
žišča z mlekom in mlečnimi izdel-
ki.
Glavni problem pa predstavlja
plasman kazeina, ki ga sicer v našo
državo uvažamo. Uvožen kazein
pa je več kot polovico cenejši od
domačega. Pri ostalih izdelkih je
sicer plasman omejen, vendar do-
sega normalno vsakoletno rast.M. P
v mlekarni in na kontrolo v
prometu.
Novost je tudi ta, da v bodoče
zakopavanje trupel poginulih živali
ne bo več dovoljeno. Trupla bodo
morala biti predana kafilerijam.
Namen tega določila je, da bomo
varovali okolje in po drugi strani
ekonomsko izkoristili živalska
trupla za predelavo v živalsko
krmo.
Novi zakon o varstvu živali pred
kužnimi boleznimi daje poudarek
tudi izobraževanjju rejcev. Tako je
v zakonu določilo po katerem si
morajo rejci živali v tečajih
pridobiti f)otrebno znanje o žival-
skih kužnih boleznih. V starem
zakonu to ni bilo opredeljeno.
Takšno izobraževanje smo v praksi
že izvajali. Tu mislimo na tečaje po
vaseh, ki jih je pripravila kmetijska
pospeševalna služba. Ti tečaji bodo
tako dobili novo vsebino, bolje
bodo organizirani, potekali bodo
po enotnem študijskem programu
in kar je najvažnejše, postali bodo
obvezni za Živinorejce.
Zakon nadalje določa, da si
morajo živinorejci pred pričetkom
gradnje živinorejskih objektov
zagotoviti soglasja veterinarskega
inšpektorja oziroma republiške
veterinarske uprave kadar gre za
večje objekte. Namen tega je, da se
že pred gradnjo odpravijo napake,
ki bi se mogoče pojavile takrat, ko
je potrebno izvajati določene
zoohigijenske ukrepe.
Zakon tudi poostruje določila o
veterinarski kontroli živil žival-
skega izvora z ozirom
prisotnost antibiotikov oziroma
drugih bioloških ali kemijskih
sestavin v živilih. Torej snovi, ki
lahko škodujejo in ogrožajo
zdravje ljudi. Pri tem velja omeniti,
da antibiotiki niso le zdravilo, v
določeni meri lahko ogrožajo
zdravje ljudi zlasti še otrok.
Nepravilna uporava antibiotikov
oziroma raznih sestavin lahko
povzroči odpornost nekaterih
povzročiteljev bolezni ravno na te
sestavine, ki jih drugače
uporabljamo ravno za zatiranje le-
teh. Zlasti v živinorejski
proizvodnji se antibiotiki pogosto
nekontrolirano uporabljajo, prav
tako jih uporabljajo tudi čebelarji.
Ta kontrola živil bo v prihodnje
poostrena. Živila, v katerih bodo
ugotovili prisotnost teh snovi, se ne
bodo smela uporabljati za
prehrano ljudi.
Zakon je že pričel veljati v
oktobru. Izvajanje določil pa je
vezano še na določene izvršilne
predpise. Ti predpisi bodo sprejeti
ob koncu tega in v prvih mesecih
prihodnjega leta. S preventivnimi
akcijami (akcijami preprečeva-
nja) bomo po novih predpisih
pričeli že naslednje leto. Menimo,
da ni razlogov, da nova cepljenja,
nove tuberkolonizacije, ki bodo v
programu za prihodnje leto v naši
občini, ne bi izvajali že po novih
določilih, torej brezplačno. Kot
smo že omenili, je to vezano na
sprejem izvršilnih predpisov zlasti
na predpis o določitvi pristojbin za
zdravstvena spričevala in za
veterinarsko — sanitarne preglede.
Ta predpis bo sprejel Izvršni svet
skupščine SR Slovenije in bo
enoten za celo republiko. Ko bo ta
predpis sprejet, ni več razlogov, da
zakona ne bi pričeli izvajati.
Tako je za naše bralce izdvojil
najpomembnejša določila novega
zakona Milan Jager. Verjetno bo
ob tem potrebno še več pojasnil.
Zato vam spoštovani bralci
predlagamo sodelovanje! Pišite
nam o vsem, kar vas s tega
področja zanima, kar bi radi
prebrali v časopisu ali morda slišali
v nedeljski kmetijski oddaji Radia
Ptuj. Vaša vprašanja bomo
posredovali strokovnjakom, ki so
nam obljubili, da bodo na vsako
poskušali odgovoriti. Vprašanja in
odgovore pa bomo objavljali v
Tedniku in v Kmetijski oddaji.
Vaša vprašanja so lahko s
celotnega področja kmetijstva in ne
le iz vsebine novega zakona o
varstvu živali pred kužnimi
boleznimi Naš naslov je: ZAVOD
RADIO—TEDNIK Ptuj. Vošnja-
kova 5, s pripisom ZA
KMETIJSKO RUBRIKO —.
1. kotar
TEDNIK
— 17. november 1977
DELEGATSKA SPOROČILA - 3;
AKCIJA ^.KOMUNISTA" V
PTUJSKI OBČINI
Kot povsod v naši republiki je tudi v ptujski občini
program akcij ,,Komunista" pester in bogat.
Akcija, ki bo tekla pod geslom ,,Človek, znanje,
produktivnost" v vseh delovnih sredinah, vodila pa
jo bosta Občinski svet ZSS Ptuj in Raziskovalna
skupnost, naj bi dala odgovor na vprašanja o pro-
duktivnosti, boljši organizaciji dela, racionalni pora-
bi delovnega časa in podobno. Raziskovalna skup-
nost bo pripravila javno tribuno o produktivnosti de-
la in o inventivni dejavnosti v ptujski občini. Ob-
činski svet ZSS Ptuj pa tribuno o nagrajevanju po
delu. O omenjenih temah bo spomladi razpravljal tu-
di zbor združenega dela SO Ptuj, na tem zas^anju
pa bi naj delegati na osnovi ugotovitev akcije sprejeli
smernice za nadaljnje delo.
Akcija ,.Družba in knjiga" bo pokazala, koliko
knjižnega fonda je v krajevnih skupnostih in TOZD,
vzpodbudila pa naj bi ustanavljanje temeljnih
knjižnic in voljenje svetov temeljnih knjižnic. Ob tem
bodo tekla tudi razmišljanja o ustanovitvi Temeljne
samoupravne interesne skupnosti za knjigo. Akcija
bo sprožila prizadevanja za pridobitev novih članov
Prešernove družbe. Tudi v okviru te akcije bo orga-
nizirana javna tribuna na temo družba in knjiga.
Akcija predkongresne aktivnosti že vključuje te-
meljito poznavanje vsebine študije Edvarda Kardelja
Smeri razvoja političnega sistema socialističnega
samoupravljanja. V okviru te akcije bo tekla tudi
razprava o konceptu slovenske izdaje Komunista, o
delu aktiva poverjenikov. Občinska organizacija zve-
ze komunistov in uredništvo slovenske izdaje Komu-
nista pa bosta organizirala ustni časopis.
N. Dobljekar
V	ustavi je zapisano, da je kra-
jevna skupnost obvezna temeljna
samoupravna skupnost, v kateri
delovni ljudje in občani
neposredno in skupno prek delegat-
skega sistema sodelujejo pri oprav-
ljanj u družbenih zadev in
odločanju o vprašanjih skupnega
pomena v občini in v širših druž-
benopolitičnih skupnostih. Med
nalogami krajevnih skupnosti
ustava postavlja na prvo mesto
usklajevanje medsebojnih odnosov
v naselju, urejanje naselij in
drugega prostora ter prebivanja,
upravljanje stanovanj itd.
Ce hoče krajevna skupnost te
naloge opravljati je nujno, da se
oblikuje in zaokrožuje v take
okvire, kjer bo delovnim ljudem in
občanom omogočeno čimbolj
neposredno in učinkovito urejanje
navedenih zadev, poleg tega pa še
cela vrsta nalog s področja otroš-
kega in zdravstvenega varstva, so-
cialnega skrbstva, vzgoja in izo-
braževanje, prosveta in kultura ter
druge naloge v okviru samouprav-
nih interesnih skupnosti. Vse to
bodo občani in delovni ljudje v kra-
jevni skupnosti lahko rdevali le, če
bodo primerno samoupravno orga-
nizirani. Prav zato je sedaj akcija
za pospešitev oblikovanja krajev-
nih skupnosti kot naravnih živ-
Ijenskih skupnosti. Ob tem so
sedanje meje krajevnih skupnosti
povsem postranskega pomena.
V	SR Sloveniji je sedaj približno
1100 krajevnih skupnosti, med
katerimi je najmanjša vaška KS z
nekaj nad 60 prebivalci, največje,
med njimi tudi Ptuj pa imajo celo
čez 15000 prebivalcev. Zaradi tega
je posebno pereče vprašanje mest-
nih krajevnih skupnosti. V Ptuju so
se resno in odgovorno lotili te
naloge, preučili kriterije in načine
za oblikovanje novih krajevnih
skupnosti, ki bodo urbanistično
zaokrožene interesne in življenjske
skupnosti občanov, kar je tudi
podlaga za nadaljnjo politično
akcijo v okviru Socialistične zveze,
ki skupno z vsemi drugimi družbe-
no-političnimi organizacijami pri-
pravlja referendum.
Da bodo občani v krajevni skup-
nosti lahko uresničevali vse te
naloge, morajo biti tudi organizi-
rani tako, da bodo delovni ljudje in
občani lahko neposredno odločali o
vseh zadevah znotraj krajevne
skupnosti in po svojih delegatih na
vseh širših področjih. Prav zato
mora biti samouprava v KS orga-
nizirana tako, da oblike same
omogočajo in zahtevajo nepo-
sredno povezanost in stalen stik sa-
moupravnih organov z delovnimi
ljudmi in občani ter obratno.
Najširša oblika samoupravljanja
v krajevni skupnosti je zbor delov-
nih ljudi in občanov, kjer ti najbolj
neposredno odločajo o vseh
najpomembnejših zadevah v kra-
jevni skupnosti (sprejemajo statut
KS, program in načrt razvoja KS,
sklepajo o razpisu referenduma za
krajevni samoprispevek in za druga
pomembna vprašanja, odločajo o
spremembah območja krajevne
skupnosti, volijo in razrešujejo sa-
moupravne organe KS in dru-
go). Pri tem se je treba odločno zo-
perstaviti proti neodgovornemu ob-
našanju do pobud, predlogov in
stališč delovnih ljudi in občanov,
saj ti prav s tem uveljavljajo nepo-
sredno upravljanje na vsebinsko
bogat način.
Zbor delegatov krajevne skupno-
sti, v KS Ptuj imamo skupščino,
ima v krajevni skupno.sti podobno
funkcijo kot v temeljni organizaciji
združenega dela delavski svet. Zbor
delegatov mora biti sestavljen tako,
da odseva celotno strukturo inte-
resov delovnih ljudi in občanov v
KS. V zboru morajo biti delegati iz
terena, iz TOZD v katerih delajo
krajani in delegati družbenopoli-
tičnih organizacij, društev in
drugih interesnih združenj občanov
z o bmočja KS. Takšna sestava bo
omogočala, da pri sprejemanju sa-
moupravnih odločitev sodelujejo
vsi pomembnejši interesi delovnih
ljudi in občanov KS.
Svet krajevne skupnosti je iz-
vršilni organ zbora delegatov, voli
pa ga zbor delegatov, kateremu je
za svoje delo tudi odgovoren. Da bi
svet krajevne skupnosti čimbolj
uspešno opravljal številne naloge
na vseh že naštetih področjih, ima
še vrsto stalnih in občasnih komisij,
odborov in drugih delkovnih teles,
ki spremljajo, preučujejo in
pripravljajo predloge rešitev za
posamezna vprašanja. Pri tem ima
odbor za ljudsko obrambo in druž -
beno samozaščito, skupno s
štabom teritorialne obrambe, civil-
ne zaščite in enoto narodne zaščite,
še posebno pomembno in odgo-
vorno nalogo.
V mnogih krajevnih skupnostih
na podeželju uspešno delujejo
vaški odbori in zbori vaške skup-
nosti. Na območju mestnih KS pa
bo nujno ustanoviti ulične odbore,
svete sosesk in podobno. Tega
doslej v Ptuju nismo imeli, čeprav
so bili poskusi, vendar se je ustavilo
pri ugotovitvi, da v tako veliki
krajevni skupnosti ne pridejo do
izraza, iniciativni odbori za usta-
novitev novih KS pa o tej obliki
neposrednega upravljanja občanov
že razmišljajo.
Kot eno od oblik neposrednega
odločanja delovnih ljudi in
občanov opredeljuje ustava ZBOR
STANOVALCEV KRAJEVNE
SKUPNOSTI, ki ga v Ptuju zaradi
^preobširnosti sploh nismo uvelja-
vili, bo pa krepko prišel do izraza v
novih krajevnih skupnosti. Prek
zbora stanovalcev KS stanovalci
uresničujejo pravice pri delu sta-
novanjske skupnosti in pri obrav-
navanju drugih vprašanj s področja
stanovanjskega gospodarstva.
Zbor stanovalcev krajevne skup-
nosti voli in odpokliče delegate sta-
novalcev v stanovanjski skupnosti,
daje delegatom smernice, obrav-
nava poročila delegatov in daje k
njim pripombe, mnenja in
predloge, obravnava splošno pro-
blematiko stanovanjskega gospo-
darstva in seznanja s svojimi
stališči stanovalce, krajevno skup-
nost in druge organe v zvezi z
gospodarjenjem s stanovanjskimi
hišami.
Vse to kaže. kako nujno je, da
oblikujemo nove krajevne skup-
nosti, v katerih bodo vse te oblike
neposrednega upravljanja in
odločanja občanov in delovnih
ljudi.
FF
„ V krajevni skupnosti delovni ljudje in občani — v
sodelovanju in povezanosti z delovnimi ljudmi, organizirani v
drugih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih —
odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in o solidarnem
zadovoljevanju osebnih in skupnih potreb na stanovanjskem
področju, na področju komunalne dejavnosti, otroškega in
socialnega varstva, izobraŽevanja, kulture, telesne kulture varstva
potrošnikov, splošne ljudske obrambe in druibene samozaščite in
na drugih področjih svojega iivljenja in dela.
V krajevni skupnosti tudi v vseh drugih oblikah samoupravne
organiziranosti delovni ljudje in občani upravljajo in razpolagajo
z druibenimi sredstvi, se pravi odločajo o njihovi uporabi in jih
združujejo s sredstvi, kijih uporabljajo delavci in delovni ljudje v
temeljnih organizacijah zdruienega dela, v samoupravnih
interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in
skupnostih.
Krajevna skupnost kot specifična samoupravna interesna
skupnost delovnih ljudi in občanov v kraju, kjer stanujejo, je
demokratična in samoupravna oblika uresničevanja in zadovolje-
vanja celotnega kompleksa neposrednih interesov in potreb ljudi,
o katerih se neposredno, svobodno in enakopravno dogovarjajo in
o katerih samostojno odločajo. Pri tem postaja krajevna skupnost
vse bolj humana človeška skupnost, skupnost neposrednih
človeških stikov, ki v nasprotju s tendencami odtujenosti in
osamljenosti, značilnimi za sodobno civilizacijo — postaja oblika
humane integracije ljudi in solidarnega povezovanja ter
sodelovanja delovnih ljudi in občanov v kraju, kjer prebivajo. "
(£. Kardelj: „ Smeri razvoja
političnega sistema socialistič-
nega samoupravljanja" str. 119)
Izvolili so novo vodstvo
v petek 4. novembra 1977 so se
na redni letni konferenci sestali čla-
ni krajevne organizacije zveze bor-
cev NOV Kidričevo. Poleg okrog
40 prisotnih članov te organizacije
so se njihove konference udeležili
tudi predsednik občinskega odbora
ZB NOV Ptuj Janko Vogrinec ter
predstavniki KS in DPO — Kidri-
čevo. Po izvolitvi organov
konference je obširno poročilo
podal dosedanji predsednik Franc
Lončarič. Poročilo je zajelo kon-
kretno in kritično vsa področja nji-
hovega delovanja v minulih dveh
letih. Kot je bilo seveda tudi priča-
kovati, se je po poročilih razvila
izredno široka ter plodna in bogata
razprava, ki je dokazala, da borci
ostajajo tudi v sedanjem času prav
taki, kot so bili v času NOV.
Problemi, s katerimi so se sreče-
vali, so se vrstili, vendar lesnično
konkretno nakazani brez vsakega
ovinkarjenja in kakršnegakoli
olepševanja določenih problemov.
Ponosni so bili na vse dosežke, ki
so jih dosegli pri svojem delu ob
pomoči DPO v KS in same KS, zelo
ostro pa so obsodili ravnanje vseh
tistih članov ZK v KS, ki se zelo
radi izmikajo družbenopolitičnemu
delu in zahtevali, da se v njihovih
sklepih in zaključkih vnese tudi to,
da OO ZK v KS Kidričevo odločno
nastopi proti vsem tistim, ki
menijo, da so z dopoldanskim
delom v svoji delovni organizaciji
opravili vse. Tu ne more biti izgo-
vorov, da so vključeni v tovarni ali
kje drugje, kajti člani ZK morajo
biti vedno še kako prisotni pri vseh
dogodkih v KS v kateri živijo.
Spregovorili so tudi o vsakolet-
nem sprejemu kurirčkove pošte v
Kidričevem in menili, da bi se v
takšne akcije moralo vključevati
več članov ZB, ki bi mladim obujali
spomine iz časov NOV, kajti prav
naši mladini in pionirjem je treba
vcepiti duh iz časov bojev za našo
svobodo in današnjo neodvisnost.
Seveda niso mogli tudi mimo
določenih krivic, ki se še vedno
dogajajo članom ZB. Prav zato so
odločno povdarili, da kot borci ni-
kakor za nič ne prosijo, ampak le
zahtevajo vse tiste pravice, ki jim
kot borcem NOV tudi gredo. Zato
bo potrebno raznim negativnim po-
javom čimprej napraviti konec in
vsem tistim, ki skušajo ribariti v
kalnem odločno dokazati, da borci
niso kos s katerim se lahko po volji
nekaterih dela kar hoče. Sklenili so
tudi. da bodo v bodoče vsako
šikaniranje proti borcem iz katere-
koli smeri odkrito obelodanili v ča-
sopisih in navedli tiste, ki se proti
borcem NOV obnašajo skrajno
neodgovorno — in to žal predvsem
mladi v raznih ustanovah in zavo-
dih.
Tudi predstavnika KS in KK
SZDL sta v pozdravnih govorih
povdarila velik pomen in pomoč, ki
so jo dali prav člani ZB v KS
Kidričevo z upanjem, da bodo tako
uspešni tudi v bodoče. Prav zato ne
gre prezreti dejstva, da je prav KO
ZB NOV Kidričevo dobila letos ob
prazniku dneva borca 4. juliju
zvezno priznanje za trud in vloženo
delo.
Po končani razpravi so izvolili
novo vodstvo KO ZB NOV v KS
Kidričevo in sicer Andrija Topleka
kot predsednika. Ferda Sreiberja
kot namestnika. Franca Novaka za
blagajnika. Franca Vrežeta st. za
tajnika in Ernesta Jamerja za člana
novega vodstva. Zaslužnim aktivi-
stom so podelili knjižne nagrade,
prav gotovo pa je marsikaterega
borca le stisnilo pri srcu, ko so za
dolgoletno delo in predsedovanje v
KO ZB NOV izročali predsedniku
Francu LONCARICU darilo ob
njegovem odhodu iz te organizacije
in KS v drugi kraj. Vsi smo namreč
z tovarišem Lončaričem izgubili v
KS Kidričevo človeka in neumor-
nega borca za pravice delavca,
borca, občana in državljana naše
samoupravne socialistične skupno-
sti. Mnogo bo manjkal v KS, v
kateri je preživel toliko let in pustil
toliko bogatih izkušenj za vse nas,
ki bomo ostali tudi v naprej. Vedno
se bomo radi zgledovali na njegovo
delo saj bomo s tem dosegli tudi
uspehe. Tudi naše uredništvo mu
želi mnogo zdravih let v novem
okolju — novemu vodstvu pa obilo
nadaljnjih uspehov pri bodočem
delu!
France Meško
Letošnji sprejem kurirčkove pošte v Kidričevem. Predsednik
KO ZB NOV LONCARIČ prevzema pošto. Posnetek: K. Zoreč
Na nedavni seji skupščine Občin-
skega odbora Rdečega Križa Ptuj,
so zavzeli enotno stališče, da se je
tudi občinski odbor RK zavzemal
za uresničevanje delegatske orga-
niziranosti in samoupravnega
delovanja vseh krajevnih organiza-
cij RKS.
Trenutno deluje na območju
ptujske občine 25 krajevnih
organizacij in 30 aktivov, ki
vključujejo 5914 odraslih članov
RK, 881 mladine v srednjih in
poklicnih šolah ter 8205 mladih
članov RK v osnovnih šolah.
Zelo pomembno vlogo pri
vsebinskem poglabljanju in pri
uresničevanju delegatskega sistema
v RKS jeimel tudi sistem informi-
ranja v organizacijah RK, posebna
pozornost pa je bila posvečena
tudi proučevanju nalog RKS v
ljudski obrambi in družbeni samo-
zaščiti.
Na 2. seji skupščine občinskega
odbora RK Ptuj so sprejeli tudi
program dela za leto 1978 in
izvolili novo sekretarko občinskega
odbora Rdečega križa v Ptuju —
Marijo Gnilškovo, ki bo prevzela
dolžnost s prvim januarjem 1978.
mš
Slovenska Bistrica
8 Januar - praznik
občin severovzhodne
Slovenije
Prebivalci občine Slovenska
Bistrica so tokrat pričeli s pripra-
vami na praznovanja svojega
praznika 8. januarja mnogo prej in
še zavzeteje kot v preteklih letih,
čeprav je potrebno povedati, da so
bila tudi vsa dosedanja prazno-
vanja v okviru obletnic padca
legendarnega Pohorskega bata-
ljona v vsej bistriški občini nadvse
svečano proslavljena.
Vzrok, da so v bistriški občini, ki
si je prav 8. januar izbrala za svoj
občinski praznik, s pripravami na
svečanosti pohiteli bolj kot
pretekla leta je v tem, da bodo
tokrat 8. januar, praznik občine
Slovenske Bistrica, združili z
praznovanji 35. obletnice zadnjega
boja legendarnega Pohorskega
bataljona. Ob tem bodo širše
osvetlili tudi slavno preteklost ter
izročila partizanskega gibanja na
celotnem območju Pohorja in
občin katere nanj mejijo.
V ta namen že nekaj časa deluje
pri OK SZDL Slovenska Bistrica
posebni odbor za organizacijo in
izvedbo letošnjih proslav in sveča-
nosti kot tudi drugih dogodkov v
tem okviru. Odbor je pri svojem
delu tesno povezan s podobnim
odborom v Mariboru in drugih
občinah, ki segajo na Pohorje, kot
tudi tistimi, katerih zgodovina
NOB je tesno povezana z
osvobodilnim bojem in gibanjem
na Pohorju v obdobju 1941—45.
V praznovanja, ki bodo tokrat
trajala kar več dni in jih priprav-
ljajo povezano z vodstvi SZDL in
ZZB NOV občin skoraj vsega
območja severovzhodne Slovenije,
je tesno vključena tudi republiška
konferenca SZDL Slovenije. Njen
predsednik Mitja Ribičič je dal
tudi prvo pobudo za tako široko
manifestacijo in svečanosti v
spomin 35. obletnice padca
Pohorskega bataljona, kot tudi
vseh pohorskih partizanov in
aktivistov, ki so sodelovali v NOB.
Priprave že potekajo tudi na
območjih podravske, koroške in
celjske regije od koder se bodo
svečanosti udeležili številni borci in
aktivisti NOB, delovni ljudje in še
posebno številno tudi mladina.
Besedilo in posnetek:
V. Horvat
Venci in tihi spomini na dogodke pri Treh žebijih — vsako-
dnevna podoba v osrčju bistri^eg? Pohoija.
Tudi v Hajdini resno razmišljajo
Prejšnji teden se je v Hajdini
sestal na razširjeni seji izvršni od-
bor krajevne konference SZDL.
Čeprav je bilo*na dnevnem redu
več vprašanj, so glavni del seje
namenili razpravi o ustavnem
preoblikovanju krajevne skup-
nosti.
V prvi vrsti je Slo za predlog po
informaciji KS Ptuj. da bi se naj
na območju sedanje stanovanjske
gradnje ..Na obrežju" in delu Sp.
Hajdine. kateremu jugovzhodno in
zapadno mejo začrtujeta želez-
niška proga in magistralna cesta
Hajdina—Macelj, ustanovila nova
krajevna skupnost, ki bi imela ok-
rog 1(XK) prebivalcev, glede na
stanovanjsko gradnjo pa se bo Šte-
vilo prebivalcev v nekaj letih še
precej povečalo.
Ugotovili so, da bi imela ta kra-
jevna skupnost stvarne pogoje, da
se razvije v življenjsko skupnost
delovnih ljudi in občanov kot to
določa ustava. Dejstvo je namreč,
da je magistralna cesta, ne glede
na prejšnje tradicije, pomembna
ločnica, saj bo do te ceste segalo
tudi mestno območje. Predlagali
so, da bi se naj ta skupnost imeno-
vala Sp. Hajdina, ker je to ime
kraja že staro, končno besedo o
tem pa bodo imeli občani sami, ko
bodo o tem sklepali ng ^boru.
V odboru KK SZDL Hajdina pa
gredo razmišljanja še naprej, da bi
v smislu določil ustave oblikovali
krajevne skupnosti, kot naravne
življenjske, samoupravne in inte-
resne skupnosti občanov, še za
območje preostalega dela Hajdine
in Draženc ter za Skorbo, Hajdo-
še, Slovenjo vas in Gerečjo vas.
Tako bi na območju sedanje KS
nastale tri nove krajevne skup-
nosti. Tudi o tem bo stekla razpra-
va na zborih občanov in delovnih
ljudi, ki bodo sklicani po posa-
meznih vaseh v dneh do 26. no-
vembra.
Velja še omeniti, da se v KS
Hajdina tudi skrbno pripravljajo
na praznovanje Dneva republike.
Proslave in prireditve pripravljajo
po vaseh vaški odbori SZDL, kul-
turne programe pa osnovna šola in
mladinski aktivi.	FF
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
17. november 1977 —
TEDNIK
GLASUJMO. 7A" BOLJŠE SAMOUPRAVLJANJE!
MESTO PTUJ IMA SEDAJ ENO
KRAJEVNO SKUPNOST. PO
REFERENDUMU JIH BO DVA-
NAJST: V NJIH BODO
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI
LAHKO NEPOSREDNO ODLO-
Call..
Krajevna skupnost kot temeljna
samoupravna celica mora glede na
določila ustave o uveljavljanju
interesov in potreb delovnih ljudi
in občanov težiti, da bo mnenje
vsakega občana lahko prišlo do iz-
raza in da bo soočenje teh mnenj
lahko pripeljalo do enotnih stališč
in zahtev. Nedvomno so potrebe in
interesi občanov enotni le na
manjših območjih, res pa je tudi,
da lahko delovni ljudje in občani
uveljavljajo svoja stališča
oredvsem v svojem ožjem okolju
kjer so mnenja krajanov tudi več
ali manj podobna.
Vzemimo primer: V novi KS
Rabelčja vas (sedaj predlagano
novo ime KS Boris Ziherl) je velik
problem gradnje skupnih garaž.
To je interes občanov tega ob-
močja, ki lahko pride do izraza le
v samostojni krajevni skupnosti.
Taki in podobni primeri se lahko
rešujejo prek delegacij, kar se
odraža v občinski skupščini in
samoupravnih interesnih skup-
nostih. Ker občani sedaj občutijo
take razlike v interesih in vedo, da
se v sedanji veliki KS ne more
uveljaviti, je nujno, da se pristopi
k razdelitvi sedanje KS v manjše
zaokrožene celote, v katerih se bo
lahko slišal glas vsakega posa-
meznika.
Nova organiziranost bo zahteva-
la tudi materialne pogoje za delo-
vanje celotnega mehanizma v KS.
Predvidevamo, da bo vprašanje
prostorov tudi moč rešiti z
nadomestnimi sredstvi, kot npr. za
dodatno gradnjo doma občanov v
Budini in v naselju bratov RE§. V
drugih novo predvidenih KS bo
moč koristiti prostore domov
občanov, tudi prostore v stano-
vanjskih blokih, o tem se že dogo-
varjamo v samoupravni stano-
vanjski skupnosti.
V vseh predvidenih KS bo
mestna konferenca SZDL imeno-
vala pripravljalne odbore, ki bodo
morali po referendumu pripraviti
vse kadrovske rešitve za volitve
organov krajevnih skupnosti in
oblikovanje novih družbenopoli-
tičnih organizacij. Obenem bo tre-
ba pripraviti osnutke statutov, ki
jih bodo nato krajani po razpravi
sprejeli. 'Na volitvah pa bodo
izvolili delegacije prek katerih
bodo uveljavili svoje interese.
Socialistična zveza delovnih lju-
di bo morala kot frontna
organizacija veliko pomagati pri
oblikovanju novih organov krajev-
nih skupnosti in bo nosila glavno
breme, saj je po ustavi dolžna
voditi kadrovsko politiko.
Ko govorimo o referendumu, je
treba poudariti, da gre predvsem
za izpolnitev želja občanov, ki
hočejo uveljavljati svoje interese in
si prizadevajo za manjše KS, kjer
bo njihova beseda dobila potrebno
moč.
ap
O esperantskih kongresih
Izmed številnih esperantskih
seminarjev, konferenc in kongre-
sov, ki so bili letos v mnogih kra-
jih po svetu, omenjamo tri naj-
važnejše:
62. SVETOVNI ESPERANT-
SKl KONGRES je bil koncem juli-
ja v REJKJAVIKU. Udeležilo se
ga je 1.200 oseb iz 41 držav. Na
slavnostni otvoritvi so bili tudi
predsednik Islandije, generalni di-
rektor UNESCA in prosvetni mi-
nister, ki je kongres pozdravil v
ESPERANTU.
Od 30. 7. do 5. avgusta se je v
AUGSBURGU (ZRN) zbralo okoli
300 esperantistov na 50. SAT
KONGRESU (Svetovne delavske
esperantske organizacije). V reso-
luciji je povdarek za svetovno
razorožitev in spoštovanje sklepov
konference v Helsinkih. TEJO
KONGRESA (Svetovne esperant-
ske omladinske organizacije) v
POITIERSU (Francija) se je
udeležilo 300 udeležencev iz 42
dežel.
Po „H.d.E" J. D.
OBVESTILO
Bralce TEDNIKA obvešča-
mo, da so se ptujski
zobozdravstveni delavci
preselili v nove prostore, ki
so v neposredni bližini
ptujdce bohiišnice in nove-
ga zdravstvenega doma.
Garaže da, vendar kje?
Na zboru občanov in delovnih
ljudi, ki je bil prejšnji četrtek v
prostorih doma upokojencev v
Ptuju, za območje IV. terena
SZDL, so občani kritično in ostro
nastopili proti gradnji garaž ob
Volkmerjevi cesti v Ptuju. Slišali
smo očitke, da se občanov o tem ni
vprašalo in obratno, da občani
reagirajo šele sedaj, ko so začeli z
zemeljskimi deli, ne pa prej, ko je
bil zazidalni načrt razgrnjen. Kdo
ima prav?
Na vprašanje bodo odgovorili
na pristojnih mestih. Bralce naj
spomnimo le na to, da smo v na-
šem Tedniku, 7. oktobra lani, pod
naslovom ,,Novi garažni prostori v
Ptuju", med drugim zapisali: ,,Iz-
vršni odbor samoupravne stano-
vanjske skupnosti občine Ptuj je
na svoji zadnji seji sprejel sklep, s
katerim so dali soglasje za graditev
takoimenovanih ,,tripleks" garaž,
ki bi jih za začetek postavili v
Kvedrovi ulici in Volkmerjevem
naselju. Samoupravna stano-
vanjska skupnost bo zbrala prijave
občanov in na ta način ugotovila
interes za pridobitev tako zgraje-
nih garaž." Na zboru smo tudi
slišali, da načrt gradnje temelji na
planu iz leta 1%8, v zazidalnem
načrtu Rabelčja vas pa ni bil
obravnavan.
Občani so predvsem utemeljeva-
li, da garaže ,,tripleks" (trietažna:
podzemna, pritlična in
nadstropna) ne spadajo na zelenico
med stanovanjskimi stolpiči in
Volkmerjevo cesto ter predlagali,
da se naj poišče ustreznejša lokaci-
ja drugje, saj so garaže potrebne in
nujne, ker sedaj številni lastniki
parkirajo svoja vozila na dvoriščih
in s tem še bolj onesnažujejo
okolje in motijo nočni mir.
Zbor občanov in delovnih ljudi
je soglasno sklenil, da se naj z
gradbenimi deli takoj prekine,
izkopane rove pa zasuje, saj pred-
stavljajo nevarnost za male otroke.
Delegate za zbor KS občinske
skupščine pa so zadolžili, da spro-
žijo o tem delegatsko vprašanje.
FF
Sveže zapadli sneg je začasno prekril izkopano zemljo, globdce
jame pa še čakajo... Volilci so rekli „stop" tudi za gradnjo
triplel« garaž na tem mestu.	Foto: M. Ozmec
Obrambni dan na OŠ „Franc Osojnik" Ptuj
ŠLO JE KOT ZARES!
v soboto, 12. novembra, je na
osnovni goli Franca Osojnika v
Ptuju potekal obrambni dan, na
katerem so razen pripadnikov enot
JLA, enot teritorialne obrambe in
civilne zaščite, sodelovali vsi
učenci višjih razredov in učitelji.
Posebno vlogo so imele posamezne
interesne dejavnosti — taborniki,
planinci, gasilci, miličniki, radio-
telegrafisti ter člani rdečega križa z
intendantsko službo.
Ivo Težak, ravnatelj OS Franc
Osojnik, nam je uvodoma dejal:
,,Namenoma smo obrambni dan
izvedli v začetku šolskega leta, da
bi seznanili učence s čim hitrejšim
umikom iz šolskih prostorov. Ta-
ko smo lahko pripravljeni na
kakršnokoli elementarno nesrečo,
pa tudi na najhujše.
Moram reči, da so učenci ob-
rambni dan organizirali popolno-
ma samoupravno. Učitelji smo bili
samo mentorji. Tako so učenci
izvolili iz svojih vrst komandanta
šole — Izidorja Korparja, polit-
komisarja šole — Leonido Cebek
in ostale komandirje po razredih in
oddelkih. Razen tega pa so po raz-
redih izvolili še politkomisarje, ki
so imeli nalogo pripraviti kulturni
program in vzdušje za obrambni
dan.
Ze v predpripravah smo se
dogovorili, da morajo sodelovati
vse izvenšolske dejavnosti, pa
JLA, saj smo z njihovimi
starešinami že od začetka stro-
kovno sodelovali. Izkazal se je tudi
Aeroklub Ptuj, ki je improviziral
zračni napad. Vsem sodelujočim se
v imenu učencev in učiteljev naj-
lepše zahvaljujem."
In kako je potekal obrambni
dan? Ob 7. uri 50 minut je zvok
sirene dal znak za neposredno ne-
varnost — zračni napad. Učenci so
organizirano brez panike zapustili
šolo v rekordnem času. Umaknili
so se v park. Sola je bila v hipu v
plamenih, gost dim se je valil pod
nebo. Brnenje letal so prestrezali
poki granat, streljanje pro-
tiavionskih enot je bilo vse
močnejše, kriki, ranjenci, vse je
bilo, kot da bi šlo zares. Pionirji
prometniki so urejali promet,
naredili so zaporo, pionirji gasilci
so se hrabro spopadli z ognjem,
sanitetske enote pa so se prebijale
skozi gost dim in odnašale ran-
jence. Vsi so bili učinkoviti, od
prvega do zadnjega.
Učenci so v gozdu, na varnem,
naredili tabor. Taborniki in pla-
ninci so postavili šotore. Na težko-
dostopnem prostoru je v hipu
,.zrasla" zasilna bolnišnica za težje
ranjence. Vse se premika, bolni-
čarke, nosači, kurirji, vezisti, vse
je v teku, kot v pravi borbi.
Dim se je počasi razkadil, nasta-
la je tišina. Pionirji so postali
nestrpni. Kaj sedaj? Komandant
šole, Izidor Korpar je nekaj po 9.
uri sprejel poročila vseh koman-
dirjev razredov.
Za tem so prišli na račun pio-
nirji intendanti. Po vsaki borbi se
prileže zalogaj in zato so hitro
razdelili utrujenim pionirjem mali-
co.
Naloga je bila opravljena. V
grabi je zagorel taborni ogenj,
okrog njega pa so se zbrali vsi
sodelujoči, še gostje so pristopili.
Kulturni program je spominjal na
partizanski miting. Pravo doži-
vetje.
Stanko Omerzu, starešina
ptujske vojašnice, je obrambni dan
na 0§ Franc Osojnik takole oce-
nil: ,,Posebej uspelo je bilo
zapuščanje šolskih prostorov.
Vsak je vedel za svoje mesto,
nesporazumov ni bilo. Solo so
zapustili v rekordnem času. Vse to
kaže, da so bili zares dobro pri-
pravljeni. Tudi samo vzdušje je
bilo popolnoma podobno borbe-
nemu. Lahko rečem, da bom nekaj
izkušenj ponesel s seboj v kasarno.
Tudi zame je bilo to doživetje.
Osebno, kot oče dveh otrok sedaj
vem, da bi bili v slučaju "Vojne
moji otroci kmalu na varnem, da
ne bi bili prepuščeni stihiji, to pa
je tudi glavni namen obrambnih
dnevov na osnovnih šolah."
M. Ozmec
Ekipa grve pomoči v borbi z dimom previja ranjence. Kmalu se
bo znašel na varnem v zasilni bolnišnici
foto: M. Ozmec
Enotno praznovanje
novoletne jelke
s sprejemom samoupravnega
sporazuma o združevanju sredstev,
organizacij in praznovanju
novoletne jelke in prihoda dedka
Mraza v občini Ptuj, bomo vsem
otrokom v ptujski občini zagotovi-
li enotno praznovanje novoletne
jelke in prihoda dedka Mraza. Po
tem sporazumu se bodo delavci v
korist enotnega praznovanja dedka
Mraza odrekli vsem istoimenskim
prireditvam in sredstva za novolet-
na praznovanja prispevali v skupni
sklad. Samoupravni sporazum v
svojem 3. členu določa, da naj bi
vsaka osnovna organizacija
sindikata po članu prispevala v
sklad 20 dinarjev. V krajevnih
skupnostih bodo prav tako
pristopili k zbiranju sredstev.
Prireditve ob novoletni jelki bo-
do pripravili na vsaki šoli in
krajevni skupnosti, pri organizaciji
le-teh bodo sodelovale družbe-
nopolitične organizacije in društ-
va.
Samoupravni sporazum nadalje
določa, da posebni 13-članski od-
bor skrbi in vodi evidenco o zbira-
nju in porabi sredstev, pripravlja
program ter organizira praznova-
nja. Manjši odbori bodo
ustanovljeni še pri šolah in krajev-
nih skupnostih. Njihova naloga je,
da po končanih prireditvah
poročajo osrednjemu odboru o
opravljenem delu. Osrednji odbor
je po določilih sporazuma dolžan
vse podpisnike sporazuma obvesti-
ti o poteku prireditev in porabi
zbranih sredstev.
Družbena prizadevanja, da se
vsem otrokom od 2. do 7. leta
omogoči enotno praznovanje
novoletne jelke, bodo po tem
sporazumu le dorekla, da
socialistična družba kakršna je na-
ša ne more dovoljevati razlik v
obdarovanju otrok ob praznova-
nju novoletne jelke in prihodu
dedka Mraza.
Osnutek samoupravnega
sporazuma o združevanju sredstev,
organizaciji in praznovanju
novoletne jelke in prihodu dedka
Mraza v občini Ptuj, bo v prihod-
njih dneh predmet razprave. Prvi
odmevi naj že dokazujejo, da bo
naša odločitev enotna.
MG
Enotno praznovanje in ve-
selje n^ml^ših
Foto: R
V novo obdobje
Pretekli teden, od ponede^ka (7. novembra) pa vse do četrtka (10.
novembra), je bilo občinsko središče Slovenska Bistrica „iwmlajeno" za
nekaj sto mladih s področja celotne občiiie Slovenska Bistrica. Z nageljni
so oznanjali, da stop^o v novo obdobje svojega življenja.
Pred naborno komisgo so se odločali o rodu v JLA kjer se bodo že
čez nekaj dni ali mesecev pričeli usposab^ati, da bi kar najuspešneje
branili naše meje in socialistično neodvisnost.
Letošnji nabori so bili velik dogodek za mlade, saj so potekali v
znamenju Titovih in partgskih jubilejev. Bodočim branilcem naše
neodvisnosti in samoupravne ureditve so o vlogi kot tudi pomenu in delu
v JLA »spregovorili predstavniki narodne obrambe in civilne zaščite v
občini kot tudi starešine bistriške garnizije, ki so jo naborniki tudi
obidcali. V okviru kulturnih prireditev, ki so jih nabornikom pripravili
njihovi mlajši vrstniki, so si ogledali tudi razstavo v bistriškem gradu, pod
naslovom „Socialistični razvoj Svetozareva", Za tem pa so obiskali še
delovno organizacijo Steklarna v Slovenski Bistrici, kjer so se seznanili s
proizvodnjo svetlobnih teles.
Naborna komisga je ob zak^učku dela menila, da bo potrebno v
prihodnje Še nadaljevati in širiti sodelovanje med mladimi naborniki,
družbenopoUtičnimi organizacgami in delovnimi kolektivi. Mlade bo
potrebno že pred odhodom v JLA \4c:yučevati v družbenopolitično,
kulturno in tudi rekreativno življenje kraja in oko^a v katerem živgo.
Bes^lo in posnetdc: Viktor Horvat
Ali skrbimo za čisto okolje?
Skoraj ne mine dan, da ne bi na
straneh časopisov brali o raznih
primerih onesnaževanja okolja v
katerem živimo. Okuževanje voda
in množični pogini rib, odlaganje
smeti vseh vrst v naših gozdovih,
je vsebolj prisotno. V zadnjem ča-
su pa se pojavljajo stanovalci, ki
jim, kot je vsaj razvidno iz našega
posnetka, ni kaj prida mar za lepo
in čisto okolje. O problemu čiste
okolice v naselju Kidričevo in o
odvozu smeti ter o vse več uničenih
posodah za smeti smo že poročali,
toda zaenkrat je vse bob ob steno.
Stanje kakršno je bilo pred časom
se na žalost vsebolj širi namesto,
da bi se le spremenilo na bolje.
Stanovalci v Kidričevem (to pa
seveda velja tudi za druge) bi
morali bolj paziti na izgled svoje
okolice, predvsem ko gre za
smetnjake pred vhodi v stano-
vanjske bloke, prav tako pa bi
morali tudi tisti, ki so odgovorni
za odstranjevanje smeti, bolj
paziti na posode. Resnično me
zanima ah res mora biti pred naši-
mi bloki vsak dan več uničenih po-
sod za smeti. Na fotografijah je le-
po vidno kako stanovalci v enem
izmed stanovanjskih blokov v
Kidričevem skrbijo za lep videz
pred svojim blokom, prav tako pa
se tudi lepo vidi kako uničene ozi-
roma obtolčene so posode za sme-
ti! Kdo je za to kriv in ali res ne
gre drugače? Kdo naj kupuje
vedno nove nič kaj poceni posode
za smeti? To so vprašanja, ki nas
stanovalce in plačnike še kako
zanimajo! Vsekakor naj stanovalci
skrbijo, da v kante za smeti pride
le tisto kar spada, pa tudi okolica
bi lahko bila mnogo, mnogo lepša
in čistejša. Poglejmo okrog sebe in
storimo vse za lepši videz našega
kraja!
Besedilo: France Meško
Posnetek: Peter Gegič
Lep {»rimer „čistega" okolja.
Pred naoorno komisijo.
TEDNIK
— 17. november 1977
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Dem9covičevi v svojem vinogradu v Okiču.
Posnetek: Jože VrabI
V Halozah je še čas
za jesensko kop, rigolanje
in planiranje
Po spravilu grozdja in mošta v
kleti sta prispela pod strehe že
krompir in koruza, na dvorišče pa
še kurjava — drva za mrzle
vetrovne, deževne in snežne dni.
Pri vsem tem delu je veljala med
družinami in sosedi vrnitev pomoči
pri delu in pri prevozih. Nekaj
medsebojnih letošnjih pomoči bo
še vrnjenih ob jesenski ter
spomladni kopi, pri rigoliranju in
planiranju.
V	pr^elu Okiča in Slatine in
drugod naberejo s težavo za jesen-
sko in spomladno kop in za
planiranje po rigolanju 10 do 15
ljudi, vštevši družinske člane,
sosede in drugo pomoč. Rigolanje
opravlja kooperantom buldožerist
Obrata za kooperacijo Kmetijskega
kombinata Ptuj v najugodnejšem
času, ko je iz vinograda
pospravljeno kolje, posekana stara
trta in zakoličena smer oranja.
V	lepih dneh prejšnjega tedna je
bilo zanimivo pogledati v
zrigolanem vinogradu kooperantov
Dernikovič iz Pristave v Okiču
planiranje zrigolanih površin vino-
grada površine 37 arov, ki je bilo
opravljeno v 3 ali 4 dneh na
prilično strmem vinogradniškem
pobočju. Prvi dan je bilo na delu,
vštevši Dernikovičeve in druge
kopače, 8 moških in 3 ženske,
naslednji dan pa se je del skupine
menjal in je bilo med kopači 7
žensk in 5 moških hitrih rok in
vinogradniške motike ter dobre
volje kljub trdemu in napornemu
delu. Obljubljeni, ki niso mogli
priti prva dva dni, so prišli tretji ali
četrti dan. Najstarejšemu med
zbranimi, Ferdu Dernikoviču so
prepustili lažje delo, drugo pa je
prevzel sin Ferdo ml. in sokopači.
Gospodinji Ani so ostali opravki v
kuhinji.
Ko bo opravil rigolanje buldože-
rist, bo sililo planiranje tam kjer
bodo imeli vrstni žični zasad, pa
tudi, kjer se odločijo za nasad na
terasah. Potem sledijo do saditve
kvalitetne trte še drugega dela in do
prve trgatve v 3-letnem nasadu še
vrsta del, ki morajo biti kvalitetno
in pravočasno opravljeno; dogno-
jevanje, škropljenje, podkašanje
ali podkapanje trave itd. Vedno
ostaja upanje, da ne bo pozebe in
toče.
Pogled na vse strani Haloz je
sedaj v jeseni kot pogled skozi
okno z razgrnjenimi zavesami. Ker
ni na drevju več živobarvnega
listja, lahko vidite visoko in niže po
hribih vsako še najbolj oddaljeno
hišo in hišico in vse kar jo obdaja.
Vsak glas in vsako brnenje motor-
jev avtomobilov v tej hriboviti
haloški pokrajini še bolj odmeva.
J. V.
O celoviti turistični ponudbi ptujskega obmo^a
VLAGANJE - POGOJZA OVREDNOTENJE
TURISTIČNIH ZNAČILNOSTI
Razvneta razprava brez
dorečenosti, je osrednja značilnost
posvetovanja, ki je bilo pred dnevi
in na katerem so skušali dati
osnovne napotke za oblikovanje
celovite turistične ponudbe
ptujskega območja ob upoštevanju
vseh značilnosti tega območja. Zal
je potrebno povedati, da se
nekateri osnovni nosilci Se vedno
ne zavedajo vloge oziroma
odgovornosti, ki jo nosijo v
turistični ponudbi. Vsak člen v
turistični verigi še vedno ostaja
ograjen od drugega in ne išče
povezave z drugim razen seveda v
nujnih primerih. To pa so primeri,
ko je ,,odvečne" goste potrebno za
vsako ceno nekje nastaniti. Drugih
novosti o sodelovanju turističnih
dejavnikov nismo slišali.
Gostinci še vedno mislijo, da je
začetek in konec turistične ponud-
be prav pri njih. Celovita
turistična ponudba je mnogo
več... Naštevanje ni potrebno.
Iskanje okvirov za celovito
turistično ponudbo je skupna
naloga vseh neposrednih in
posrednih udeležencev v njej in
nikakor ne nekoga od zunaj. Šele
ko bomo izoblikovali enotno
turistično ponudbo v občinskem
merilu, bomo lahko uspešno
nastopali tudi izven občinskih
okvirov.
Celota turističnih motivov ostaja
ob teh ugotovitvah neizkoriščena
in deluje zgolj slučajno ali pa tudi
ne. Cestokrat jo mora šele
obiskovalec sam odkriti.
Veliko so govorili tudi o tem,
kaj turistu še ponuditi na ptujskem
območju. Razmišljanje je pozitiv-
no. Zavedati se moramo, da mora-
mo obiskovalcu najprej ponuditi
to kar imamo v taki kvaliteti, da
bodo gostove želje in hotenja
izpolnjena in da se bo rad vračal v
te kraje. Zgodovjnsko izročilo
ptujskega območja je neprecenlji-
va zakladnica. Izkoristiti ga ne
znamo ali pa nočemo?!
Ne trdimo, da ne razpolagamo s
turističnimi motivi, ki so že našli
svoje stalne obiskovalce, vendar Se
zmerom delujejo v majhnem krogu
in predvsem neorganizirano za širSi
prostor. Pomembno vlogo imajo
tudi spominki. Razveseljivo je, ^
bomo kmalu razpolagali z večjo
količuio izvirnih spominkov.
število obiskovalcev iz leta v le-
to narašča. Ob določenih ,,špicah"
nastajajo problemi, kje nastaniti
goste, ker je v Ptuju nočitvena
zmogljivost nezadostna. Občanov,
ki oddajajo sobe je zaenkrat Se
malo. Kaj smo storili, da bi jih
pridobili?
Posebno mesto v celoviti
turistični ponudbi morajo odigrati
ustrezni kadri in ne samo to —
vsak zaposlen v gostinsko-
turistični in drugi spremljajoči
dejavnosti mora biti obenem „mali
center" turistične informacije.
Potem, ko so izstrelili vse pušči-
ce, so se udeleženci posvetovanja
le sporazumeli, da je potrebno
izdelati enoten turistični prospekt
in katalog ponudbe ptujskega
območja. To je prvi korak na poti
k organizirani in kompletni
turistični ponudbi. V izdelavo
obeh je nujno vključiti vse interese
turistične narave ptujskega
območja.	mG
Edini hotel v ptuj^i občini
foto M. Ozmec
PRIJATEUSKi OBiSK IZ ARANDJELOVCA
Izmenjava trgovskih izkušenj
v četrtek, 17. novembra, je
prispela na obisk v ptujsko občino
36-članska delegacija trgovskega
podjetja Kolektiv iz Arandjelovca.
Obisk spada v okvir srečanj
bratskih občin in utrjevanju tesnih
vezi med trgovskim podjetjem Ko-
lektiv iz Arandjelovca in Mercatcr
— Panonijo iz Ptuja. Gostje so
ostali v ptujski občini tri dni. Pro-
gram njihovega obiska pa je bil ze-
lo pester.
Prvi dan so namenili ogledu
zgodovinskega Ptuja in njegovih
znamenitosti. Obiskali so muzej na
gradu in bili izredno navdušeni
nad našo kulturnozgodovinsko za-
kladnico.
V	petek zjutraj so si ogledali
centralno skladišče Mercator —
Panonija na Rogozniški cesti v
Ptuju. V njihovem spremstvu sta
bila Branko Gorjup, predsednik
SO Ptuj in glavni direktor Merca-
tor — Panonije ter Oton Polič,
podpredsednik SO Ptuj. Gostje so
si nato ogledali še skladišče ga-
lanterije in plastike, nato pa so od-
šli Se v blagovnico, kjer so si z
zanimanjem ogledovali sodobno
urejene prodajne prostore in boga-
to založene police.
V	Ptujskih toplicah je nato od
11. do 13. ure potekal razgovor
med prijatelji iz Arandjelovca in
predstavniki SO Ptuj in družbe-
nopolitičnih organizacijah ptujske
občine. Razgovor je bil izredno
ploden in predvsem delovne nara-
ve. Popoldan so si Arandjelovčani
skupaj z gostitelji ogledali Se
Petrolov motel v Podlehniku.
V	soboto zjutraj so v Podlehni-
ku potekali še razgovori med
sodelujočima kolektivoma iz
Arandjelovca in Ptuja, po kosilu
pa so gostje odpotovali z avtobusi
do Brnika, od koder so se z leta-
lom vrnili nazaj v Beograd in po-
tem v Arandjelovac.
Branko Gorjup, predsednik SO
Ptuj in glavni direktor Mercator —
Panonija Ptuj, je o prijateljskem
obisku povedal: ,,Pomembnost te-
ga obiska je predvsem v nadaljeva-
nju in utrjevanju bratskih vezi med
dvema prijateljskima občinama in
dvema tesno sodelujočima kolekti-
voma. Člani trgovske delovne
organizacije ,,Kolektiv" iz
Arandjelovca občasno prihajajo k
nam, prav tako odhajamo mi k
njim. Menim, da jih sedaj najbolj
zanima naša blagovnica in cen-
tralno skladišče. K nam so prišli,
da bi si nabrali čim več izkušenj, ki
jih bodo vgradili v svoj sistem
trgovanja. Sami namreč gradijo
blagovnico podobno naši, zato jim
bodo naše izkušnje gotovo v po-
moč.
Dogovorili smo se tudi za iz-
menjavo učencev v gospodarstvu,
pomočnikov in aranžerjev. Naši
bodo v kratkem spet odšli za 10 —
20 dni k njim, oni pa nam bodo
tak obisk na podoben način vrnili.
Menim, da se na ta način med
nami izmenjujejo bogate izkušnje.
sočasno pa se širi bratstvo in prija-
teljstvo v konkretnih oblikah."
Dušan Uroševič, glavni direktor
trgovskega podjetja Kolektiv iz
Arandjelovca pa je o njihovem
obisku povedal: ,,Naša delegacija
je sestavljena iz članov centralnega
delavskega sveta in predstavnikov
družbenopolitičnih organizacij.
Naša delovna organizacija šteje
400 delavcev. Letno naredimo za
okoli 360 milijonov prometa. Dru-
gače smo organizirano podobno
kot Mercator — Panonija iz Ptuja.
Sedaj gradimo novo trgovsko
hišo s 4000 kv. m koristne površi-
ne, ter skladišče z 2500 kv. m po-
vršine. Sem smo prišli po izkušnje,
ki jih v Ptuju že imate."
Upamo, da so prijatelji iz
Arandjelovca odnesli iz Ptuja veli-
ko koristnih izkušenj, ter da so se
med nami počutili zares kot bratje.
M. Ozmec
Gos^ iz Arandjetovca pri o^edu centralnega dcladiSča na
RogozniSci cesti.	Foto: M. Ozmec
Dušan Uroševič, ^avni direk-
tor ,,Kolektiva" iz Arandje-
lovca.
NASVETI ZA SRČNE BOLNIKE
(1. nadaljevanje)
ZAKAJ MORA BITI ZDRAVLJENJE Z
DIGITALISOM REDNO?
Srce mora delovati nenehno, brez prekinitve, noč
in dan. Stalno mora skrbeti za krvni obtok — v
mirovanju in še prav posebno pri telesnem naporu.
Zato je nujno potrebno jemati zdravila tako redno,
kakor mora tudi srce redno delati.
NEREDNO JEMANJE ZDRAVIL JE
TVEGANJE: za čas je srce pravilno oskrbovano z
digitalisom, drugič pa nezadostno. Posledica: v
krvnem obtoku nastanejo motnje radi popuščanja čr-
palne sposobnosti srca in tako trpi srce in tudi celoten
organizem. In bolnik znova opazi, da se zdravstveno
počutje slabša.
ALI PRETI NAVAJANJE NA DIGITALIS IN S
TEM CELO POPUŠČANJE NJEGOVEGA DELO-
VANJA? Bolnik lahko uživa digitalis celo življenje,
le ravnati je px)trebno strogo po zdravnikovih navo-
dilih. Digitalis ne kaže znakov prilagajanja. Zdravilo
je brez prenehanja delovanja. Digitalis bi lahko
prišteli med čudodelna zdravila.
KAKO UŽIVAMO DIGITALIS? Najbolje je,
zdravilo jemati po jedi: tablete z malo tekočine,
kapljice pa po možnosti nerazredčene naravnost na
zadnjo polovico jezika. Redno dnevno jemanje
postane kmalu priučena navada.
ZELO VAŽNO JE: ne prekinjajte rednega jemanja
zdravil, če vam tega zdravnik ni izrecno naročil!
Četudi se ix) določenem času jemanja digitalisa po-
čutite občutno bolje, nikar ne napravite napake, da
bi iz tega razloga samo začasno, kaj šele za stalno
prekinili z rednim nadaljevanjem zdravljenja.
BOLNO SRCE NUJNO POTREBUJE STALNO
IN REDNO DOVAJANJE DIGITALISA — IN SI-
CER TOCNO PO POTREBI, KI JO NAJZA-
NESLJIVEJE DOLOCl VAS ZDRAVNIK.
Zato je potrebno prejemati digitalisova zdravila:
STALNO, REDNO IN VSAKODNEVNO. Tako
boste lahko z občutkom gotovosti in brez zaskrblje-
nega strahu izpolnjevali svoje naloge in dolžnosti;
preživljali tudi vesele urice ter uživali lepote življenja.
III.	Bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju z digita-
lisom.
Srčni bolnik občuti po zdravljenju z digitalisom
vidno naraščajoče izboljšanje svojega zdravstvenega
stanja.
Primeri se, da včasih v začetku zdravljenja pri
nekaterih bolnikih nastopajo izjemne težave — ob-
čutna ogabnost, včasih celo bruhanje. V slučaju
podobnih zapletov mora bolnik nazaj k svojemu
zdravniku na ponoven posvet in nove odločitve.
Potrebno je namreč, da zdravnik tekom začetnega
zdravljenja posamično — individualno UGOTOVI
PRAVILEN NACIN ZDRAVLJENJA: kolikšna
količina digitalisa je potrebna za pravilno izravnavo
učinka sposobnosti bolnega srca, oziroma izboljšanje
splošnega bolezenskega stanja. Vsak bolnik potrebuje
namreč svojo INDIVIDUALNO DOZO DIGITALI-
SA. Potreba po digitalisu torej ni odvisna samo od
vrste oziroma težine obolenja.
Za vsak posamičen primer pravilno doziranje ugo-
tovi zdravnik Šele tekom zdravljenja, ko vrednoti
stopnje izboljšanja začetnih težav. Pri tem lahko
merodajno podprete zdravnika tako, da mu čimbolj
samostojno, po lastnem nagibu in jasno opišete vse
spremembe, ki ste jih tekom dotedanjega zdravljenja
opazili.
IV.	Ali je dovoljeno med zdravljenjem z digitali-
som prejemati še kaka druga zdravila?
VAŽNO NAPOTILO: strogo so prepovedana vsa
različna zdravila, ki vsebujejo digitalisove pripravke,
oziroma njim podobno delujoče glikozide, kakor
imenujemo s skupnim imenom podobno učinkovite
snovi iz različnih drugih rastlin. NEVARNOST
PREDOZIRANJA IN KOPIČENJA!
Sledi 2. nadaljevanje
Obisk delegacije skopske televizije
v okviru izmenjave obiskov
novinarjev televizijskih hiš iz SR
Slovenije in Makedonije je našo
republiko pretekli teden obiskala 7
članska delegacija skopske televizi-
je, ki je v pičlih 6 dneh obiskala
vse večje kraje v Sloveniji, ter se
pogovarjala s predstavniki občin o
aktualnih temah. Poseben povda-
rek je bil v odkrivanju posebnosti,
zanimivosti in izmenjavi izkušenj
med našimi in makedonskimi
novinarji.
Delegacija novinarjev ljubljan-
ske televizije je že bila na podob-
nem obisku v Makedoniji, ta obisk
pa je bil vračilo makedonskih
kolegov.
V torek, 8. novembra, so
delegacijo skopskih novinarjev, ki
jo je vodil Bogdan Fajon, vodja
dopisništva ljubljanske televizije,
dočakali v ptujskih toplicah Bran-
ko Gorjup, predsednik SO Ptuj,
Dimče Stojčevski, organizacijski
sekretar komiteja OK ZKS Ptuj,
ter novinarji dopisniStva RTV in
naše časopisne in radijske hiše.
Za tem, ko je Branko Gorjup
zaželel našim gostom dobrodošli-
co, jih je podrobneje seznanil z
razvojem ptujske občine, o trenut-
nem gospodarskem in družbeno-
političnem stanju, ki je dokaj
ugodno. Podrobneje jim je opisal
naš sistem kadrovanja in
štipendiranja, ob koncu pa je
poudaril dejstvo, da se morajo ta-
ko na območju ptujske občine, kot
v regiji sami vsi kraji skladno
razvijati, kajti šele takrat lahko
govorimo o splošnem družbenem
napredku.
Novinarje skopske televizije so
pozneje zanimale predvsem naše
izkušnje pri premagovanju
manjrazvitosti, kajti v mnogočem
so naši in njihovi problemi podob-
ni. Obljubili so, da bodo radi prišli
v naše kraje s filmskimi kamerami
in morda že to leto posneli kakšno
zanimivo reportažo o starem Ptu-
ju. V svojem sporedu pa bodo vse
oddaje o Sloveniji predvajali ob
petkih, ko prenaša program skop-
ske televizije II. program JRT, ki
je viden tudi na našem območju.
Branko Gorjup, predsednik SO
Ptuj, je ob koncu makedonskim
novinarjem podelil še monografije
mesta Ptuja, da bodo lahko imeli
lažjo predstavo našega kraja tudi v
sliki, kajti naslednje jutro so
novinarji nadaljevali svoj obisk v
Prekmurju.	M. Ozmec
Novinaiji skopske televizge v razgovoru s predstavniki ptujske
občine	Posnetek: M. Ozmec
%anko Goijup, predsednic
SO Ptuj
Foto: M. Ozmec
6-IZ NAŠIH KRAJEV
17. november 1977 —
TEDNIK
800.000 km šoferja
Edija Šeruga
Začetek njegove šoferske odise-
jade je povezan z vsakdanjim
pogledom na dvorišče ptujske
mlekarne, kjer se je hrup
avtomobilov oglašal od jutra do
večera. Radovednost je mladega
fantiča gnala v tovorni avtomobil
prekayenega šoferja Marjana Ko-
maca, ki ga je naučil prvili
Šoferskih spretnosti Takrat je
hodil v 4. razred osnovne šole.
Preden je postal poklicni voznk,
ie moral premagati nešteto ovir.
^ferskih šol takrat še ni bilo,
zato je naprej odšel v industrijsko
kovinsko šolo Maribor. Po
končanem šolanju se je odzval
klicu domovine. Tudi v JLA seje
njegov vsakdan tesno povezoval s
šofersko spretnost o. Vrnitev iz
JLA je pomenila novo stopnico na
poti do Ustrezne kvalifikacge:
pridobil si je visoko kvalifikacijo
voznika motornih voziL Nekaj
časa je nato vozil rešilni
avtomobil. Zatem je dve leti
p:eživel v tujini, kjer je prav tako
delal kot šofer in sicer kot
šofer-prodajalec mleka.
Kmalu bo Edi Seruga praznoval
10 let, odkar se je zaposlil kot
šofer v Komunalnem podjetju Ptuj
- TOZD Avtopark. Ob bhžnjem
jubileju smo želeli, da nam izda
vsaj drobec iz svoje bogate
šoferske odisejade.
Najprej nam je zaupal, da je v
začetku vozil 24-sedežni avtobus
PIONIR; dnevno je vozil na
primestnih lingah. Nato sc je
presedel na »turistični" avtobus-
TAM 3000, ki so ga rabtienega
kupUi od DEM. V letu 1969 pa se
je začeto s sodelovanjem s
PUTNIK-om, predstavništvom Ma-
ribor, takrat so tudi prevzeli
turistične vožnje za PUTNIK.
Edi je začel potovati po Evropi.
Povedati moramo, da so v ta
namen kupili avtobus, znamke
MERCEDES, ki je bU prvi te vrste
v ptujski občini. Zanimivo je, da
bodo ta avtobus letos izločili iz
prometa, saj si je s svojimi
800.000 km »prislužil" zasluženi
pokoj. Čeprav je od prve
turistične vožnje v tujino preteklo
že veliko časa, je spomin nanjo še
zek) svež. Bila je to 8-dnevna
turistična vožnja skozi Avstrijo,
Nemčgo (vzhodno in zahodno).
ČeškoslovaSco in Madžarsko.
Ko sem ga povprašala o tem,
kako se je pripravpal na omenjeno
vožnjo, je povedal, da so bile
takrat priprave zelo obsežne in
trajale so veliko časa. Cela dva
dneva je porabil, da je pregledoval
„dušo" avtobua; šele nato se je
lahko brezskrbno s svojimi potnilici
podal na pot. Danes takih dcrbi
nima več, saj zato dcrbe v delovni
enoti avtomehanične delavnice.
Prepotoval je ogo in širšo
domovmo po dolgem m počez, bil
pa je tudi v večini evropdcih dežel.
Na teh vožnjah sije nabral okrog
500.000 km. Turistične vožnje ga
„okupirajo" v času od maja do
septembra, ko je turistična sezona
v polnem teku. V ostalem času pa
vozi na rednih Ungah. S svojo
neposrednos^o, veselim in od-
prtim srcem sije znal „pridobiti"
Btnika, zato ni redek slučaj, da
e-ti zahtevajo, da jih vozi
„njihov" Edi.
Napori, ki jih v času vožnje
vlaga v to, da vse poteka po
normalnem tiru, so veliki Ljudje
se na vožnjah menjavajo, le Edi
ostaja isti Skuša razumeti vso
značilnost čudeža člove3ce narave
in pomaga z nasveti Na vseh
vožnjah je veliko pridobil, postal
je že pravi turistični vodič, kar
pomeni da na posamezne vožnje
ne vzame več s seboj turistične^
vodiča in to vlogo opravlja kar
sam. Za te priložnosti sc še
psebcj „oboroži" z znanjem.
Jubilej 10-letnice dela v TOZD
Avtopark bo praznoval tudi v
znamenju doseženih 800.000 km
in kar je zlasti pomembno: v tem
času ni imel nobene prometne
nesreče. V tem času je menjal
številne avtobuse, danes vozi
sodoben turistični avtobus.
Lastnost dobrega šofeqa zdru-
žuje Edi Šeruga v naslednjem: biti
mora vedno spočit, trezen, imeti
mora dobre reflekse, potrebne
izkušnje in ^ubezen do vozila. Ni
dovolj poznati samo tehniko
vožnje in ostalo, potrebno se je
spoznati tudi z motorjem avto-
mobila. To M je že pred leti
naučil Franc Meglič.
Prav kmalu bo Edi znova odšel
na pot, turiste bo odpeljal v
Avstrgo in nato še drugam.
Srečno, Edi!
MG
Edi Šeruga in njegov avtobus	(foto: KOSI)
Ekipa mariborskih gimnazijcev
in vojakov v republiškem finalu
v sredo, 9. novembra je bilo v
Slovenski Bistrici zaključno tek-
movanje mladine in vojakov iz po-
dravske regije v okviru kviza zna-
nja in spretnosti — TITO, REVO-
LUCIJA, MIR. Od skupno prek
1000 ekip, kolikor jih je v predtek-
movanjih v tej regiji sodelovalo, so
se dopoldan v Domu kulture na
zadnjem izločilnem tekmovanju za
območje podravske regije zbrale
skupine, ki so jih sestavljali po tri-
je člani ZSMS in trije pripadniki
JNA iz Maribora, Ptuja, Lenarta
in Slovenske Bistrice. V zadnjem
izločilnem tekmovanju so največ
točk (108) osvojili tekmovalci iz
Maribora, sledila je ekipa iz Slo-
vaiske Bistrice (101) in Ptuja (97).
Ekipa IZ Lenarta je bila v tem
tekmovanju z najmanjšim številom
osvojenih točk izločena. V finalu
podravske regije so se tako
pomerile ekipe iz občin Maribor,
Ptuj in Slovenska Bistrica. Največ
uspeha sta tokrat imeli ekipi
Maribora in domača ekipa iz
Slovenske Bistrice, ki so jo
sestavljali člani OO ZSMS Žabljek
in vojaki bistriške garnizije. Ker
sta osvojili enako število točk, se
je v nadaljevanje uvrstila ekipa iz
Maribora, ki je zbrala več točk v
predtekmovanju. Ta ekipa bo
tekmovala kot predstavnik
podravske regije na republiškem
kvizu ,,Tito, mir, revolucija" s
podnaslovom Mladost v pesmi,
igri in spretnosti, ki bo 15. in 16.
decembra 1977 v Kranju
Občinska konferenca ZSMS
Slovenska Bistrica in garnizija
Pohorski bataljon iz Slovenske
Bistrice sta se tokrat izkazala kot
dobra organizatorja. Pred polno
dvorano mladih so nastopile s
kulturnim programom Se skupine
učencev osnovne šole Pohorski od-
red Slovenska Bistrica, mladinski
oktet Jurovski dol iz občine
Lenart, ter člani mladinskega
kluba iz Ptuja in skupina Mladje iz
OK ZSMS Maribor. Tudi kulturni
program je posebna komisija
pozorno spremljala, saj bodo
najboljšo točko poslali na
zaključno tekmovanje, ki bo prav
tako kot kviz Tito, mir, revolucija,
isti dan v Kranju.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
S prireditve
Kidričevo
v 40. številki TEDNIKA smo
med drugim poročali o problemih
stanovalcev v naseju IGdričevo II.
Menili smo, da bi si nekdo od
odgovornih ogledal ta stanovanja
in ugotovil, če bi za te stanovalce
le bilo potrebno v primernem času
zgraditi nekaj solidarnostnih sta-
nDvanj, saj so le-teh še kako
potrebni. Pred dnevi pa smo
ugotovili še nekaj več. V
neposredni bližini naseda Kidri-
čevo I. imamo stanovalce, ki živgo
v še mnogo slabših pogojih. To so
brez dvoma stanovalci v tako-
imenovanem gradu pri zgradbah
KK, ki je drugače lepo urejen.
Ugotovili smo namreč, da v stavbi,
ki jo prikazuje tudi naš posnetek,
živi 17 družm. Vsi skupaj nimajo
niti ene kopalnice, da o drugih
prostorih ne govorimo. Ce smo
povedali to, upamo, da smo
povedali dovo^ in si bo bralec
lahko predstav^al stanje teh
družin v takih stanovanjih, ki se
žal nahajajo v neposredni bližini
naselja I. v katerem družine
prebivajo zares dobro in lepo,
čeprav zato seveda plačqo več
kot oni v stanovalcih v gradu.
SE O SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH
1)rej spet nov še večji stano-
vanjski problem, ki samo pod-
krepljuje dejstvo, da bomo morali
v prihodnje voditi več računa tudi
o teh stanovalcih in jim nuditi vsaj
tiste najosnovnejše življenjske
pogoje, ki so primerni za dostojno
življenje vseh občanov v KS
Kidričevo. Morda smo v preteklo-
sti le malo preveč videli probleme,
ki bi jih še lahko malce odtožili.
medtem pa pozabiM na tiste, ki bi
jih tudi v naši KS morali že davno
rešitL Toda da ne bo pomote, za
to ni odgovorna KS. Verjetno mi
vsi dcupaj s tistimi, ki bi le morali
voditi več računa o takih,
stanovanjih in življenju občanov!
Besedilo: Franc Meško
Posnetek: K. Zoreč
Mimo je dan mrtvih. Urgena
pokopali&a so ostala polna cvetja
in zelenja. Cez dan in tudi ponoči
še tu in tam gori svečka. Visoki in
nigi spomeniki z imeni pokojnih
vztrajajo tukaj kot zavetje in
varstvo groba ter cvetja na njem.
Pozimi, ko prekrije pokrajino in
tudi pokopališče debela snežna
odeja, so kot svetle ali temne
postave. Vsaj čez dan nikdar niso
sami Vedno pride kdo k njim, na
obisk k svojcem ali na pogreb.
Velik, sohdaren premik mno-
žice ob dnevu mrtvih in njena
strnitev na pokopališčih in pred
skupnimi grobnicami, pa tudi pri
Osamljenem grobu ali znamenju,
pogled na sveže cvetje in zelenje
ter goreče svečke, nam le puščajo
za vsakdargost nemin^ivo željo, da
bi nam ostajalo za vsaki novi dan
4) prihodnjem dneva mrtvih in
pozneje enako spoštovanje do
živih kot ga izražamo zlasti ob 1.
novembru do preminulih.
. Z enako vnemo in vztrajnostjo
kot gojimo ali zbiramo cvetje ob
1. novembru za grobove, bi nas
naj navdajale iz dneva v dan
plemenite mish in se budila
prisrčna čustva do so ^ udi v
fužini, v življenjskem oko^u in
na delovnem mestu, da bi si z
dobro voljo m namenom raie
pomagali pri vseh prizadevanjih,
pogovorili o načrtih, uspehih in
težavah in se raje razveselili ob
občutku, da v dobrem in hudem
nismo sami.
Na pokopališču nas moti
zapuščen grob, v živ^enju pa
občutek tesnobe, ki jo vsiljujeta
zavist, sovraštvo, nestrpnost in
maščevalnost. Vzamemo si čas za
obisk pokojnih, da bi jim v mislih
razodeli svoje nadloge in težave.
Vzamemo si ga tudi za razmišlja-
nje o tem, da bi več storili in več
prigospodarill premalo pa si
vzamemo časa, da bi lahko dosegli
več medsebojnega spoštovanja,
razumevanja in pomoči s soljudmi
v bližini in skupnosti v kateri
živimo, v delovnih organizacyah,
ki nas združujejo in v družbeni
skupnosti, kijo tvorimo.
Vse te že^e in nauke ter
izkušnje smo že sUšah od
preminulih in jih radi sami
prenašamo na svoj naraščaj.
Občudujemo junake bojev za našo
osvoboditev, junake dela na vseh
področjih človeške ustvaijalnostl
IšCemo med seboj njim enake in
podobne in si želimo, da bi jih
bilo čim več povsod, neustrašnih,
neizčrpnili in nikdar presenečenih
naših ljudi in enakih po svetu.
Želimo biti v njihovem okolju, se
po njih Zgledovati in se veseliti
njihovih in svojih u^ehov.
Po dnevu mrtvih in tudi po
drugih dnevih nam lahko ost^a
izpolnjiva želja, pobuda in
obveznost, da bi s skupno vo^o in
razumevanjem ter spoštovanjem
lahko dosegli da fc ob naši
živ^enjski poti več cvetja, več
humanosti, uspehov, zadovoljstva
in veselja. Živimo v času, ki nam
to omogoča pod pogojem, da
moramo doumeti, da ni dovo^ za
naš čas samo življenjski standard,
pač pa nam je še bolj potrebna
srčnost, spoštovanje do soljudi s
katerimi ustvarjamo indoživ^amo
vse dobro in včaiih tudi hudo.
J. V.
foto: J. V.
Obiskali smo ljudsko pevko Marijo Krepek
Je dejala skromna 77-letna ženi-
ca, ki smo jo obiskali na Gomilah,
v krajevni skupnosti Desternik.
Pesem je privlačna, če je privlačno
besedilo, če jo poje privlačen glas.
Mladost je že zdavnaj minila, ni pa
minila moja volja do petja, je
pripovedovala Marija. Pesem
združuje ljudi, jih čustveno nave-
zuje in prav zaradi tega pesem ne
bo umrla.
V mladih letih je bila Marija
Krepekova predilja in je pozimi
skupaj z drugimi dekleti predla in
prav pri predenju se je začelo nje-
no zanimanje za pesem, je dejala,
mnogo pesmi sem si že zapomnila
in reči moram, da so besedila kljub
preprostosti bila zanimiva in
poučna. Besede so bile okorne, ri-
ma preprosta, vendarle zanimiva.
Mnogo starih pesmi je že pozablje-
nih, mnogo besedil, melodije pa Se
ne povsem.
Doma smo imeli ovce in zato
smo imeli priložnost, da se naučim
presti prejo. Se sedaj pri hčeri hra-
nim stari kolovrat, je z vso vnemo
pripovedovala Marija, ja, kolovrat
je bil last pokojne matere in lahko
si mislite koliko je že star, če sem
nanj začela presti okoli leta 1920.
Ja, vidite, predenje, pesem in delo
nas je združevalo.
Veselo je bilo. In roko na srce,
dobra pevka sem bila, tudi dobra
delavka.
Tudi obeh vojn se spominja,
nam je povedala Marija in takrat
se je spomnila moža, svojih sinov
in hčera. Prve vojne se ne spomi-
nja rada, kajti mož je takrat postal
invalid. Med drugo svetovno vojno
pa smo žene našega kraja vsake tri
dni kuhale za neko partizansko
postojanko. Tudi takrat smo
prepevale, kljub hudim časom smo
bile sposobne zapeti lepo sloven-
sko narodno pesem.
V družini je petje tradicija, pravi
mati Krepekova. Z bratom sva že
od mladih nog rada prepevala, tu-
di moje hčerke rade prepevajo in
reči moram, da je včasih bilo dru-
gače, ne rečem boijSe, vendar dru-
gače. Dekle, ki ni znalo peti, ni
bilo prUjubljeno. Tudi med moški-
mi ne. Ko smo dekleta predla,
smo ponavadi tudi prepevala, no,
to sem že povedala. Predle smo
pozimi in sicer od zgodnjih jutra-
njih ur pa vse tja do enajstih zve-
čer. V veliko veselje mi je bUo pre-
sti, kajti takrat se je iz naših ust
slišala tudi pesem Slovenskih
goric. Imenitna, sladka pa tudi ro-
mantična pesem. Najraje smo
zapele ,,Po cesti mlad fantič priha-
ja..." ,,Dobro jutro kopači" in še
druge. S predenjem nismo veliko
zaslužile, dobile smo le hrano in to
je bilo dovolj.
Potem smo ju poslušah. Brat
Feliks in Marija sta nam zapela
nekaj starih slovenskih narečnih
pesmi. Glas je starost že načela,
vendar še ne toliko, da bi bila
nerazumljiva in neskladna. Zapela
sta nam nekaj pesmi Slovenskih
goric, dokazala sta, da sta nekoč
bila odlična pevca. Leta so sicer
zarezala svojo bolečino in trpljenje
v njuna glasova. Petje nas je za
dosti, dosti let premaknilo v pre-
teklost, ko je v Slovenskih goricah
bilo težko in trdo življenje. Pesmi
so nam pripovedovale o Ipčeh,
simbolu življenja, o ,,cimi", ,,du-
šici" in petrolejki.
Nasvidenje, 5e posnetek ob
kolovratu, še zadnja pesmica o
slovesu in na Gomilah so ostali
sami s svojo pesmijo in zares, brez
petja ni življenja. Solze in pesem
sta temu dokaz... Mariji pa hvala,
ker ohranja narodne' pesmi na-
rečnega značaja.
zk
MARIJA KREPEK z bratom FELIKSOM ŠILCEM
MARIJA še danes sede za kolovrat
foto: R
V teh prostorih živi 17 družm brez ene same kopalnice!
fEDNIK
— 17. november 1977
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
S skupščine kulturne skupnosti
Prihodnje leto boljše
vsk ajevanje
/Ui ni čudno, tako so se spraše-
yali tudi delegati na seji skupščine
l(ulturne skupnosti Ptuj, da je
program razvoja med občino in
republiko vsklajen tako, da je
zagotovljeno uresničevanje
fepubliškega programa, občinski
program pa je glede na pomanjka-
[,je sredstev potrebno krčiti,
gečeno je bilo, da je program
razvoja kulturnih dejavnosti v
občini v letošnjem letu zaradi tega
^lo okrnjen, čeprav je bilo
dogovorjeno in z republiško
l^ulturno skupnostjo vsklajeno, da
se v celoti realizira letošnji
program. Iz načrta je zategadelj
I izpadlo več kulturnih akcij,
i pelegati so menili, da sklepi
! skupščine niso bili izvedeni ter je
zato potrebno ugotoviti, zakaj so
nastale težave pri prelivanju
; denarja iz občinske kulturne
i skupnosti v republiško in obratno,
i o tem, takšen je bil tudi sklep
skupščine, bo potrebno na prihod-
nji seji širše spregovoriti in v ta
sklop vprašanj vnesti še delovanje
delegatov občinske kulturne
skupnosti v republiški kulturni
skupnosti.
Vsklajenost je sicer bila, vendar
samo na relaciji občina — repub-
lika. Za kulturno skupnost Slove-
nije so bila odvedena vsa sredstva.
V ta namen je bila spremenjena
celo prispevna stopnja in sicer se je
za republiko odvajalo po stopnji
0,22 in ne 0,18 kot je bilo to
dogovorjeno. Zmanjševanje in
krčenje kulturnih akcij ni
vsklajevanje, ampak siromašenje
občinskih kulturnih dejavnosti.
Izvajalcem je z zmanjšanimi
denarnimi sredstvi težko načrtovati
in dogaja se, da izvajalci ponavadi
,,proizvajajo le polpečeni kruh".
V prihodnosti se mora doseči
takšno vsklajevanje, da se v občini
ne bo omejeval osnovni program
kulturne skupnosti in da omejeva-
nje programa ne bo vsakoletna
praksa. Torej v prihodnjem letu je
potrebna sprememba, v letošnjem
letu pa naj velja dodatek kulturne
skupnosti občine Ptuj in republi-
ške skupnosti obdobje 1976—80 in
za letošnje leto. V letošnjem letu
bo potrebno ia kuhurno skupnost
Slovenije združevati sredstva v
višini 671.500 dinarjev (lani
515.700 dinarjev), za letošnji
občinski program 6^.400 dinarjev
(lani 866.100 dinarjev)!
Delegati skupščine so v nadalje-
vanju seje obravnavali še predlog o
prenehanju vplačevanja prispev-
kov za kulturo v občini s strani
združenega dela. Tehnično izvedbo
prenehanja vplačevanja naj
skupno s SDK določi izvršni odbor
kulturne skupnosti. S tem seveda
to ne pomeni, da bomo delavci
prenehali plačevati dejavnosti
samoupravnih interesnih skupnosti
iz bruto osebnega dohodka,
ampak se bo denar še naprej
zbiral na računih pri SDK in se na
osnovi skupnih dogovorov
uporabil na ustrezen način.
Ob koncu velja poudariti, da je
bila seja skupščine kulturne
skupnosti zelo dobro obiskana in
tako delegati niso povzročali skrbi
o sklepščnosti. Delegatom je bila
posredovana še informacija, da je
republiška kulturna skupnost
občino Ptuj uvrstila iz tretje v
drugo kategorijo, kar pomeni, da
bo solidarnostno prelivanje ostalo
takšno kot je nekoč že bilo.
zk
Ptujske kulturne skupine
ob 30-letnici zveze Svobod
v široko manifestacgo ob 30-letnici zveze SVOBOD so se uspešno
učile tudi kulturne skupine iz ptujske občine. Povabilo za
sodelovanie so prejele od republiške Zveze kulturnih organizacg, ki jim je
v tej obliki izrekla pohvalo za njihovo kulturno poustvaganje. Z
uspesnimi lustopi v Pom^u so sodelovali: Pihalni oikestei Ptuj, pevke
iz Velike Vamice in člani sekcge za izrazni ples pri Klubu mladih Ptuj.
Na vseh nastopih so se člani ptujskih skupin zelo izkazali in želi od
^edalcev velika priznanja.	MG
Velika ljubezen
inopekarji
Ptujski gledališčniki so se
prejšnjo sredo s svojo najnovejšo
uprizoritvijo, Kohoutovo Veliko
ljubeznijo, predstavili kolektivu
Opekarne Ptuj.
Gledalci v dvorani so ves čas
zavzeto sledili dogajanju na odru,
ki se je tokrat odvijalo nekoliko
drugače kot smo ga vajeni sicer in
je na koncu z bučnim aplavzom
nagradili igralce, same amaterje,
med njimi pa še posebej jubilanta,
IVlirka Vaupotiča, ki je z vlogo
Petra Petrusa proslavil svojo 25.
obletnico plodnega gledališkega
ustvarjanja.
Z obiskom v gledališču in z
ogledom Velike ljubezni, je
kolektiv Opekarne Ptuj spet
realiziral eno od točk iz programa
OOS, približati kulturo delavcu.
S. B.
Trenutek s piedstave	foto KOSI
OBETAJOČA MLADA IGRALKA NA
ODRU PTUJSKEGA GLEDALIŠČA
Prve korake na odru ptujskega
gledališča je naredila še v času, ko
je bila v vrtcu „mini maturant".
Igrala je ZlatolaSco v Žabjem
kralju. Zatem se ji prUožnost
ponudi v srednji šoli — pffed
približno enim letom.
Ponovno vračarge na oder je ^
vzpodbudil pogovor z znanim
režis^em Petrom Malccm, ki
zlasti v zadnjem obdobju svojega
gledališkega dela posveča največjo
skrb v/goji gledališkega naraščaja.
Prva vloga Valerije Ivanuša na
ptujskem odru je vloga Ogričeve v
Ogradu.Krst je bil tolflco tegi, ker
se je z vlogo seznanila šele 17 dni
pr^ premiero. N^bog jo je
kfbelo, če se ji bo zatresel
glas... Že prva izgovorjena
beseda na odru: „Ja, ja", ji je
navdala potrebno odločnost.
Ocene izrečene ob koncu prve
predstave so bile laskave. Ob tem
je pozabila na vso grenkobo, kij o
je ponujala „dobrohotna" sosei;a.
Kmalu je sprgela drugo vlogo:
vlogo Spelce v igri Mire MiheUč:
Svet brez sovraštva. To je rgena
prva gMvna vloga. Optimizem
mladosti je zmagal tudi tokrat,
č eprav j e bilo sprva vMeti kot daj i
ne bo uspelo dati potrebne
dorečenosti glede na značq vloge.
Z vajo in strokovnim nasvetom je
obšla ovire.
V delu Velika ljubezen je prav
tako zaigrala glavno žensko vlogo.
Tokrat se je njen igralski talent
spopadel z igro staigših izkušenih
igralcev, ki so ji pri oblikovanju
vtoge pomagali Oči gledališče
kritike so ji tudi tokrat izrekle
pohvalo.
Igrala bo še, je sklenila.
Gl^ališče ji postna drugi dom.
l^sli ji včasih uidejo v prihodnost
—	na ^aldco akademgo. Spet
drugič misel prekine in sama sebi
zatijige, da bo rqe ostala zvesta
amater^emu odru. Neposrednost,
s katero osvaja gledališka
obiskovalca, osvaja v pogovoru.
Zanjo je %ra na odru - igra
živ]yerga. V vsaki vlogi želi
pokazati čim več — želi prepričati'
s svqim nastopom in pr^vsem
želi — daje vaki nastop - uspeh
zanjo in za gledalca!
V gledališču že tečgo priprave
na svečano obeležje 100-letnice
rojstva Otona Župančiča, Pro-
dam obsega tudi koncertno
izvedbo igre Veronflce DeseniSce
—	Valerji so zaupali vlogo
Veronike.
Njen vsak dan je poln drobnih
motivov — in vsak zahteva
določen napjor. N^večja ljubezen:
ostaja gledališče.
MG
Valer^a Ivanufe
-foto KOSI
Knjiga - kulturno bogastvo
Odkar so pred dobrim letom v
okviru KUD Janko Živko v
Poljčanah predali svojemu na-
menu prenovljene prostore knjiž-
nice, je ta postala prijetno
pribežališče najmlajših pa tudi
starejših krajanov, v iskanju
kulturnih dobrin katere jim nudijo
bogato založene krgižne police te
istanove, ki v okviru aktivnosti
kot tudi bogatenja knjižne
literature tesno sodeluje z
Matično knjižnico v Slovenski
Bistrici.
V novih prostorih knjižnice v
Po^čanah je poseben prostor
lamenjen strokovni literaturi
Niso maloštevilni tudi bralci iz
vrst študentske mladine, ki prav
tukaj velikokrat n^de gradivo za
svoje naloge.
Knjižnica je dobro zatožena
tudi z dnevnim tiskom in tako ne
manjka prehodnih bralcev saj se
tukaj seznanjajo z dnevnimi pa
tudi drugimi dogodki
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Pogled v prenov^'eno knjižnico v Po^čanah.
Sindikati in kultura v združenem delu
Pod delovnim naslovom ,,Sin-
dikati in kultura v združenem
delu" bo v sredo 23. novembra v
Ptuju medobčinsko-medrepubliško
posvetovanje. Na njem bodo sode-
lovali delegati sincikalnih organi-
zacij, kulturnih skupnosti in lo-
kalnih informativnih sredstev iz
občin Cakovec, Koprivnica,
Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin.
Posvetovanje organizirajo z
namenom izmenjave izkušenj o or-
ganiziranih oblikah kuhurnega živ-
ljenja delavcev v združenem delu in
o aktivnostih, ki jih razvijajo sin-
dikati na področju kulture. Na po-
svetovanju bo tudi govora o med-
republiški kulturni menjavi in o so-
delovanju med kulturnimi skupno-
stmi. Sodelujoči občinski sveti
Zveze sindikatov pripravljajo za
posvetovanje uvodne razprave o
naslednjih vprašanjih:
—	Cakovec o kulturnem življe-
nju delavcev v krajevnih skupnosti;
—	Koprivnica o organiziranih
oblikah kuhurnega življenja in dela
delavcev v živilskem kombinatu
Podravka;
—	Krapina o Tednu kajkavske
kulture in o reviji kulturnih skupin
SR Hrvatske in SR Slovenije
bratskih občin v Krapini;
—	Maribor o organizatorjih kul-
turnega življenja v organizacijah
združenega dela;
—	Varaždin o mestu in vlogi
Delavskih kulturno-umetniških
društev v organizacijah združenega
dela;
—	Ptuj o uveljavljanju delegat-
skega sistema na pobočju kultur-
nih dejavnosti.
Po končanem posvetovanju si
bodo udeleženci posvetovanja ogle-
dali mesto Ptuj in pokrajinski
muzej ter se podrobneje seznanili z
kulturnimi in zgodovinskimi zna-
menitostmi našega mesta.
F. B.
. VIDA ROJIC .
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(23. nadaljevanje)
PRVA DRUŠTVA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET
Prva društva kmečkih fantov in deklet so zrasla v Slovenskih goricah,
kakor tudi drugod po Sloveniji pod vplivom Slovenske Samostojne kmečke
stranke. Pobudo za prvo društvo v Slovenskih goricah je dal napredni kmet
Jakob Nemec v Vidmu ob Sčavnici (Sv. Jurij). Društvu v Vidmu je predse-
doval kmet Lojze Zadravec iz Rožičkega vrha, ki je umrl februarja 1945 v
Dachavu. Na ustanovni občni zbor društva je prišel dr. Igor Rozina iz Ma-
ribora. Društvo je imelo svojo knjižnico, tamburaški zbor in dramsko sku-
pino. Do vdora okupatorja je priredilo 46 dramskih predstav in 90 tambu-
faških koncertov.
K razvoju društva KFiD v Vidmu ob Sčavnici so največ prispevali
bfatje Ivan, Bratko in Vladimir Kreft ter Ivan Nemec, ki se je leta 1924 vr-
iz kmetijske srednje šole v Kraljevu. Leta 1929 so ustanovili društvo
K^v OCESLAVCIH. Vodila gaje Pavlica Nemec.
Ivan in Bratko Kreft sta vzdrževala stike s komunistično partijo v Lju-
bljani. Ivan, rojen 1906 v Radgoni, je bil od leta 1927 agilen politični dela-
vec, kar je še danes. Med študijem tehnike je politično deloval tudi v
l^vstriji in Nemčiji. Zaradi tega je bil v Dresdenu tudi zaprt. Pozneje je bil
doma urednik Ljudske pravice. Leta 1936 je odpotoval v Španijo in se od
^am vrnil leta 1939. Njegov brat Bratko Kreft, rojen 1905 v Mariboru, je
Pomagal kot študent med počitnicami društvu pri režiji dramskih predstav
tudi izbiral napredne drame. Sam je ustvaril umetniške vrednote poseb-
10 2 dramama Celjski grofje in Velika puntarija. V obeh je razkrinkaval
^ialne krivice iz preteklosti naše zgodovine.
Pri Kreftovih v Vidmu seje skrival po zadušitvi madžarske boljševiške
^evolucije Ivan Zver iz Žičkov v Prekmurju, pozneje član PK KPJ za Slo-
venijo.
Že leta 1925 so ustanovili društvo KFiD tudi na KAPELI in Humu,
'eta 1928 pa v Središču in 1929 pri Bolfenku na Kogu. Pri Bdfenku je vodil
"Hištvo Jožko Tomažič z Vitanja, za njim pa Vlado Zabavnik iz Vodranec.
Osnovna naloga društev je bilo izobraževanje v kmetijstvu in kultur-
noprosvetno udejstvovanje članov. Tej nalogi so komunisti pridali še po-
govore o svetovnih in domačih političnih problemih. Opozarjali so na pra-
vo pot k rešitvi kmečkega in delavskega vprašanja ter na grozečo nevarnost
fašizma.
DRUSTVA KFiD PO LETU 1930
Po letu 1930 so ustanovili več društev KFiD v osrednjem delu Sloven-
skih goric. Poverjeništvo za ustanavljanje je prevzel leta 1930 v Ljubljani
kmečki sin Janža Toplak iz Juršinec. Najprej so ustanovili društvo na De-
sterniku in v Juršincih. Predsednik društva na Destrniku je bil Jože Zelenik
iz Levanjc. Društvo je štelo okrog 40 fantov in deklet. Predsednik juršin-
skega društva je bil najprej Janža Toplak, nato pa Franček Holc. Društvo
je štelo okrog 60 članov. V naslednjih letih so ustanovili na slovenskogo-
riškem območju še društva v Novi vasi pri Ptuju, v Doliču in Krčevini pri
Vurberku. V mariborskem območju so ustanovili društvo v Pernici (Sv.
Marjeta ob Pesnici).
Leta 1934 so oblikovali ptujski okrajni odbor društev KFiD, v katerem
so usmerjali delo komunisti. Že preje pa so komunisti delovali v društvih.
Ptujskemu okrajnemu odboru DKFiD je predsedoval Tomažič iz Vitanja,
podpredsednika pa sta bila Jože Cestnik s Hajdine in Franček Holc iz Za-
gorec, ki niso bili komunisti. Od komunistov so v okrajnem odboru delo-
vali Jože Klep, čevljar v tovarni Petovia v Ptuju in Rudi Ilec, bivši dijak
ptujske gimnazije, doma z Grajene.
Posebno agilen je bil v društvih kmet Jože Lacko iz Nove vasi pri Ptu-
ju (rojen 1894), od leta 1932 član KP, nato pal^ranc Osojnik, kmet iz Dese-
nec v Slovenskih goricah. Lacko se je trudil, da bi se napredno kmečko gi-
banje povezalo z delavskim.
K napredni politični vzgoji članstva DKFiD je veliko prispevalo legal-
no glasilo komunistične partije Ljudska pravica, ki je izhajalo kot tednik
od oktobra 1934 pa do marca 1936.
PRIREDITVE DRUSTEV KFiD
Značilne prireditve društev KFiD so bile tekme koscev in žanjic. Prire-
jala pa so tudi vinske trgatve; v Vidmu in Očeslavcih pa dramske nastope in
tamburaške koncerte, kar smo že napisali.
Najbolj obiskane so bile tekme koscev in žanjic. Na tekmi koscev in
žanjic v Novi vasi pri Ptuju je nastopilo okrog 30 koscev. Prireditev sta
vodila kmeta Jože Lacko in Franc Osojnik. Zaključili so jo z veselico. Po-
dobne nastope so pripravili v Grajeni, Juršincih in drugod po Slovenskih
goricah.
Septembra 1938 so ustanovili društvo KFiD na Moti pri Ljutomeru s
predsednikom Valentinom Salajem in tajnikom Lojzetom Trstenjakom.
Najbolj aktivno društvo v Ljutomerskem srezu je bilo pri Vidmu ob
Sčavnici. Leta 1939 je društvo zgradilo s svojimi sredstvi in napori članov
Dom Matije Gubca, ki so ga svečano odprli 30. julija 1939 z mnogimi
udeleženci iz vseh delov Slovenskih goric.
Iz ptujskega sreza je pripeljal na prireditev skupino članov DKFiD in
delavcev Jože Lacko. Dielegacija pa je prispela tudi iz Prekmurja.
Živahno je delovalo Se društvo pri Bolfenku, ki je priredilo več tekem
koscev in žanjic ne le v domačem kraju, ampak tudi v Jastrebcih, na Vitanu
in Vodrancih. Lepo se je razvilo tudi društvo na Moti, ki je štelo ob ustano-
vitvi le 12 članov, a se je nato hitro povečalo in prirejalo igre na prostem ter
v gostilni Rajh. Nada Rajh je vodila društveno blagajno.
Značilno za ljutomerski srez je bilo, da so se v društvo vpisovali pred-
vsem viničarji, kmečki delavci in bajtarji. V društvu pa so pomagali
napredni prosvetni delavci. Društva so prirejala kletarske, krojne in gospo-
dinjske tečaje. V prisotnosti komunistov pa je v društvih rasla tudi misel o
potrebi proletarske revolucije.
27. avgusta 1939 je društvo KFiD na Destrniku priredilo tekmo koscev
in žanjic. Na prireditvi je zbranim govoril Jože Lacko. Poudaril je, da pun-
tarski duh slovenskega kmeta, ki se je zoperstavil fevdalcem, ne sme popu-
stiti v boju za kmečke in delavske pravice.
Pod vplivom komunistov so se društva KFiD v Slovenskih goricah raz-
vijala v napredno politično silo, čeprav so štela skupaj le okrog 600 članov.
Nastopili so napredno na volitvah leta 1935 in 1938, se ogreli za Ljudsko
fronto in Zvezo delovnega ljudstva Slovenije ter se med vojno vključili v
osvobodilni boj.
GLASILO LJUDSKA PRAVICA
Med kmečkimi množicami Slovenskih goric, predvsem med člani dru-
štev KFiD je opravila veliko poslanstvo Ljudska pravica, ki je kot tednik
propagirala združhev vseh naprednih demokratičnih slovenskih sil v Ljud-
sko fronto. Izhajati je pričela na pobudo vodilnega slovenskega komunista
Edvarda Kardelja 5. oktobra 1934 v Dolnji Lendavi, Pozneje je izhajala v
Ljubljani dokler je niso prepovedali marca 1936.
Tednik Ljudska pravica se ni razširil le po Prekmurju in v Slovenskih
goricah, ampak tudi po vsej Sloveniji. List je imel več dopisnikov. Za lju-
tomerski srez je vanj dopisoval Alojz Zadravec iz Rožičkega vrha. Med
ptujskimi komunisti se je vanj precej oglašal Dušan Kveder, študent in ko-
munist, dokler ni v jeseni 1935 Ptuja zapustil. Dopisovali pa so vanj Se dru-
gi komunisti.
Veliko naročnikov je imel list okoli Vidma, Kapele, Koga, Ljutomera,
v Ptuju ter posameznike v drugih krajih po Slovenskih goricah.
Viktor Kukovec iz Ljutomera je list finančno podpiral. Pri njem so se
sestajali organizatorji lista. List je najprej urejal pisatelj Miško Kranjec, po
preselitvi v Ljubljano pa Ivan Kreft. (Novak, Prlekija v NOB, V. Rojic,
Ptuj v boju za lepše dni. Spomini Ivana Nemca v arhivu inštituta za zgodo-
vino delavskega gibanja v Ljubljani, ter izjavi Cestnika avtorici leta 1960)
Nadaljevanje prihodnjič
8- nasi dopisniki
17, november 1977 —
nmim
M delo vključiti
kar največ mladih
Osnovna organizacija ZSMS
Tinje na bistriškem Pohorju se
uvršča med tiste, ki jih odlikujeta
predvsem raznovrstnost članstva in
njihova povezana dejavnost.
Sestavlja jo prek 80 mladincev iz
vrst kmečke, delavske, študentske
pa tudi osnovnošolske mladine.
Takšna pestrost v sestavu
organizacije pa v nobenem prime-
ru ne zmanjšuje njihove enotnosti
v uresničevanju načrtovanih akcij
in delovnih programov od katerih
jih največ sprejemajo na letnih
konferencah in ob polletnih
ocenjevanjih doseženih rezultatov
dela.
Tudi nedavna konferenca
osnovne organizacije ZSMS Tinje
je minila v znamenju ocene
uresničevanja načrtovanih nalog,
akcij in programov. Sprejeli so no-
ve smernice in konkretne naloge za
čas do konca letošnjega leta in pr-
ve polovice prihodnjega 1978. leta.
V	ocenjevanju preteklega dela so
mladi povdarili, da so pričeli
aktivneje delovati že v letu 1975.
Leto kasneje jim je uspelo
pritegniti v svoje vrste večje število
novih članov, največ med njimi pa
je bilo takšnih, ki so to leto konča-
li osemletko.
V	OO ZSMS Tinje trenutno
uspešno delujejo zbor mladih,
predstavništvo mladih iz osnovne
šole Tinje, odbor za koordinacijo
med krajevnimi SZDL, ZZB in
KS, odbor za vprašanja SLO, CZ
in samozaščite. Med sekcijami pa
so najuspešnejše dramska, šahov-
ska, nogometna, strelska in sekcija
za namizni tenis. Uspešno deluje
tudi sekcija za rekreacijo ter za
delovne in druge akcije mladih.
Skozi vse leto so se aktivno
vključevali, največkrat pa tudi
samostojno organizirali v svečano-
sti ob vseh pomembnejših krajev-
nih, ob občinskih, republiških pa
tudi državnih praznikih. Pripravili
so samostojno dramsko predstavo
s katero so uspešno nastopili tudi v
več sosednjih krajih. Sodelovali so
v akcijah krajevne skupnosti, za
urejanje cest pa so opravili blizu
3000 udarniških ur. Ob tem so
sodelovali tudi pri največjem števi-
lu akcij, ki jih je za mlade
pripravila OK ZSMS Slov. Bistri-
ca. Vse te aktivnosti bodo
nadaljevali v prihodnjem obdobju.
Med najpomembnejše naloge za
obdobje naslednjih nekaj mesecev
sodi družbenopolitično delo in
izobraževanje mladih, njihovo
vključevanje v akcijske programe
krajevne skupnosti in OK ZSMS
Slovenska Bistrica, nadaljevanje
akcij na kulturnem in športnem
področju. Aktivno se bodo
vključili tudi v priprave na partij-
ske kongrese ter bližajoče se volit-
ve v letu 1978.
Posebno pozornost bodo
posvečali tudi vključevanju novih
članov v svoje vrste, razvijanje
tesnega povezovanja z dejavnostmi
osnovne šole v kraju, organiziranju
začetnega in nadaljevalnega
plesnega tečaja in obnovi sedanje
lesene ,,ute" v prostor za sestaja-
nje mladih kot tudi drugih
družbenopolitičnih organizacij v
KS Tinje, saj se sedaj sestajajo
največkrat v prostorih tamkajšnje
osnovne šole.
Viktor Horvat
NAŠE OCl SO NAŠA
LUC
15. oktobra smo se proslavi
30-letnice zveze slepih Ptuj
pridružili tudi učenci osnovne šole
Franc Osojnik. Pod vodstvom tov.
Korpar in tov. S^ula smo
pripravili kratek prisrčen program.
Zelo sem bila srečna. Spoznala
sem, da se tudi ti ljudje
\4c^uč^go v naše družbeno
življenje. Pišejo pesmi in baejo s
tipanjem prstov črke, ki so v
resnici pikice in jih je izumil
dobrotnik slepih, Luis Braill,
kateremu je samemu ugasnil vid
oči Mnogi ljudje, ki vidijo, bi
hhko občudovali s kakšno
hitrostjo bergo slepi te za nas
neiazum^ive pikice. Upamo, da
smo s to proslavo dali igim del
nas, del vsega tistega kar je bilo v
dcopih besedah izraženo v vseh
teh recitacgah, v razmiš]yanju in
poskočnih pesmilu V mislih me
spremlja edma želja, da bi tem
iudem na vsakim koraku sijala
luč sonca,
Andrejka Debeljak, 6/d,
OS Franca Osojnika, Ptuj
NABIRAL SEM
KOSTANJE
Bil je lep jesenski dan. Sonce je
precg toplo grelo. Pisal sem
domačo nalogo. Cez nekaj
trenutkov sem se domislil, da bi
šel nabirat kostanje. Mama mi je
dovolila. Vzel sem veliko vrečo in
odšel v gozd.
Na poti sem srečal prijatelja
JoSca. Vprašal me je, kam grem.
Odvrnil sem mu: „Po kostanje."
Tudi on seje odločil, da gre po
kostanje. 04šla sva skupaj in se
pop valjala o kostanjih.
Ko sva' prišla v ^zd, sva se
začudila. Najdebelgsi kostaigi so
bili pobrani. Vedela sva, da je
najdebelgše pobrala sosedova
Cilika. Bila sva jezna nanjo. Zato
sva se odločila, da greva v njihov
|ozd. Ni trajalo niti dve minuti in
ze sva bila pod sosedovim
kostanjem. „Cudno, zelo čudno!"
je vzkliknil Jože, ko je bilo vse
polno kostanjev. Lotila sva se
pobiranja. Hjtela sva nabirati, da
bi bili vreči čimprej polni. Še
nekaj časa sva se pogovajjala o
Oliki, ki ne pobira kostanjev pod
svojim kostanjem, ampak pod
našim, ^e sva imela vsak pol
vreče, ko zadišiva, da nekdo teče
po hribu proti ^zdu. Bila je
Cilika. Ker sprva nisva vedela kdo
je, sva se skrila na drevo. Vreče pa
sva- prislonila k deblu bukve
zraven kostanja. Ko je Cilika
zagledala vreče, je n^aj časa
gledala okrog sebe, potem pa
prigela vrečo, da bi sesula najine
kostanje v svojo vrečo. Nisva
vedela či^vo je prgela, pač pa sva
se spustila po deblu navzdol,
iztrgala Ciliki vrečo iz rok ter
ugotovila, da je bila vreča moja.
Začela sva naprej pobirati. Tudi
Cilika je nabirala pod istim
kostanjem, zato je tudi kostanjev
takoj zmanjkalo. Potem sva šla v
Poti^ov gozd, kjer sva vreče
napolnila. Kex nisva imela več
kam nabirat, sva odšla domov.
Dru^ dan sva kostanje prodala
in dobila precg denarja.
Branko Babšek, 6/a,
OŠ ANICA ČERNEJ,
Makole
KAKO SEM VZLJUBILA KNJI-
GO
„Prosim, očka, samo šc enkrat
mi jo preberi!"
Tako sem vedno tečnarila in
mu tiščala knjigo, ki mi jo je že
najmanj desetkrat prebral. Ker le
ni bilo miru, se je očka navadno
vdal in pričel listati po moji
majhni knjigi, vmes pa sem mu
pogosto se^la v besedo. „Joj,
očka, ali misliš, da tudi pri nas
živijo strašni volkovi, ki jedo
Rdeče kapice? Uboga Rdeča
fepica! Ali jo je bolelo, ko jo je
volk pojedel?" In na koncu:
„Cisto prav mu je, volku, zakaj
je pa tako hudoben!"
Drugič, ob dru^ knjigi, pa
zopet: „Očka, če bi pri nas imeli
tak&ie škarjice hrustalke, ki bi
same rezale, bi jaz prav gotovo
postala šivilja mi bi šivala
najlepše in najmodernejše obleke,
aH ne? "
Tako je bilo, ko sem še metala
krožnike z mize, prevračala stole
in jecljala 1 namesto r. Kaj pa
danes? Seveda še razbijem
krožnik, tudi stoli so še nesrečni
zaradi mojega spotikanja, knjige
Pred dnevom je uredniški odbor skupaj s številnimi sodelavci iz
osnovne organizacije ZSMS Poljčane izdal letošnjo tretjo številko svojega
glasila— MI MLADI.
Mladi v Poljčanah so pričeli izdajati svoje glasilo v začetku
letošnjega leta. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ta izhaja za sedaj
samo občasno. Izdajajo ga predvsem z namenom večjega in vsestranskega
informiranja svojih članov kot tudi ostalih prebivalcev krajevne skupnosti
Poljčane o doseženih rezultatih dela mladih v preteklem obdobju in
nalo^, ki jih čakajo v prihodnjem obdobju.
Zelje po pisani besedi in takšni obliki informiranja v KS Poljčane so
mnogo večje od sedanjih možnosti, predvsem finančnih, s katerimi se
mladi pri izdajanju vsake številke glasila srečujejo.
Medtem ko so prvo številko glasila MI MLADI, izšla je letošnjo
pomlad, natisnili sami v skupno 120 izvodih, so drugo številko zaradi
večjega zanimanja izdali v skupni nakladi 200 izvodov. Kmalu po izidu
druge številke se je pokazalo, da tudi to število ne zadošča in ni uspelo
priti v roke vsem, ki so si to želeli. Med njimi tudi velikemu številu
starejših krajanov, saj je to postala zelo pomembna oblika informiranja o
dogodkih iz sredine kjer skupno z mladimi živijo in ustvarjajo. Predvsem
to spoznanje je mlade izdajatelje vzpodbudilo, da so tretjo številko glasila
izdali v skupni nakladi 300 izvodov.
Med prispevki, ki vzbujajo med bralci posebno pozornost, so Svet
neuvrščenih, zgodbe iz življenja domačega, predvsem mladega človeka,
številna in literarno bogata so tudi pisma mladih in športni prispevki ter
humor. Svoje mesto v glasilu so dobile tudi tiste delovne organizacije in
posamezniki, ki so s svojimi prispevki omogočili, da so mladi v Poljčanah
glasilo lahko tudi izdali.
Viktor Horvat
Pionirske aktivnost
Pionirji v pionirskih odredih
osnovnih Sol ptujske občine se že
pripravljajo na bližnji sprejem
cicibanov — prvošolčkov v
pionirsko organizacijo. Kot že leta
doslej, jim bodo tudi letos pripra-
vili pester in slavnosten program
sprejema ter ga povezali s
praznovanjem dneva republike.
Obsežen je tudi program dela
pionirske organizacije, ki so ga
pionirji sprejeli na minuli občinski
pionirski konferenci. Osrednja
točka v programu dela pionirskih
organizacij do konca leta je široka
manifestacija 35-letnice dela
pionirske organizacije, katere
svečani sklep bo v mesecu
decembru.
Svojo aktivnost bodo pionirji v
naslednjih dneh dopolnili z
vključevanjem v akcijo bralne
značke in številnimi športnimi sre-
čanji.
MG
pa že znam brati m tudi I ne
zamenjavam več za r. In zato
ker, mi sedaj ni treba prositi
očka ali mame, da bi mi prebrala
knjigo, potratim ure in ure časa
ob odkrivanju zanimivosti iz
raznoraznih knjig in revg. Potra-
tim ni prava beseda, saj se vsaka
ura branja obrestuje z največjimi
obrestmi v šoli in doma. Je pa
neka huda stvar, ki ji ne najdem
ne repa ne ^ve. Zakaj neki je
branje iz knjig z bajkami,
pripovedkami, pravljicami, pusto-
lovščinami tako zanimivo, komaj
pa okc zazna, da je pred njim
šolska knjiga, bi se najraje
obrnilo vstran in se zjokalo. Pa si
res ne znam razložiti, čemu je to
tako, saj so v enih in dnigih
knjigah uporabljene enake črke,
na koncu stavka povsod stoji
vejica ali pika. Morda bodo pa
znanstveniki odkrili tudi to reč
in ji pokazali zobe, da se ne bo
več norčevala iz nas. Še bolj pa
se iz nas norčujejo tovarišice
učiteljice, ko pravijo, da knjige še
odprli nismo.
Kljub vsemu sem se tudi na te
knjige privadila. Pravijo, ljudje,
da se s časom vsemu privadiš, kar
najbrž drži.
Vzljubila sem najprej slikanice,
nato slikanice in krnige, ki so bile
vedno večje od Rdeče kapice,
Škarjic hrustalk, do Prežihovih
Solzic, Karla Deefoja Robinzon
in do Heidi, Kmetskih slik in še
bi lahko naštevala. Knjiga je bila
in bo moja zvesta prijateljica, ki,
upam, da me ne bo nikoli
razočarala. ___ Ida Ferlič, 8/a,
O^ Anica Černej, Nilakole
SPREHOD V NARAVO
V nedeljo sem šel s prijateljem
Tomažem na sprehod v naravo.
Videla sva dve veverici, ki sta se
bvili po drevju. Globlje v gozdu
sva opazila fazana, ki je tekel v
grmo^ge. Na travniku blizu gozda
se je pasla srna. Ko sva prišla iz
gozda do bližnje kmetge, sva
zagledala dva psa, ki sta se podila
za kravami. Vesela sva se vrnila s
sprehoda.
Matjaž Gerl, 2/a,
OŠ Toneta Žnidariča
NEDELJSKI
POPOLDAN V GOZDU
Bila je nedela. Popoldne je bilo
sončno in toplo. Nalogo sem si
napravil že v soboto, zato sem
sedaj lahko prebirala knjige.
Kmalu sem jih pustila, ker nisem
več mogla strpeti v hiši. Zaželela
sem si v naravo in na čist zrak.
Takoj sem se namenila v gozd.
Ko sem stopila v gozd, sem čutila,
da se je v meni vse spremenilo. V
gozdu je bilo namreč hladno in
zrak je bil svež. Ko sem se
sprehajala po gozdu, me je
spremljalo veselo žvrgolenje ži-
vahnih ptic. Nabirala sem rože, ko
sem v visoki travi zagledala roia,
ki mi je bila še posebg všeč. Že
sem jo hotela utrgati, ko se je v
travi nekaj zganilo. Sprva sem se
ustrašila, a kmalu sem zbrala
p^um in pogledala, kaj je bilo.
Videla sem zajca in zajkljo z
mladiči Mladi zajčki so bih tako
srčkani, da sem se tiho
nasmehnila. Vsedla sem se na
pMj, kije bil tam blizu. Od tam je
bil lep razgled na vse, kar se
dogaja. Mladiči so se nekaj časa
igrali, a kmalu so prenehali. Po
njihovem obnašanju sem vedela,
da so lačni Ko jih je mama
nahranila so se stisnili skupaj in
zaspali Nekaj časa sem jih še
opazovala, potem sem se napotila
domov, ker sem vedela, da je že
čas. To, kar sem tedaj opazovala,
mi bo še dolgo ostalo v spominu.
Brigita Horvat, 6/a,
OŠ Mark ovc i
MOJ ODNOS
DO UCENJA
Ce hoče čtovek nekaj vedeti,
se mora učiti le kdor se uči
nekaj zna, zato samo z znanjem
lahko dosežeš svoj cilj. Znanje, to
je nekaj velikega, to je stvar, ki
JO laliko doseže vsak, tudi
mjslabši učenec, če ima vsaj
kanček vo^e v sebi Samo
potruditi se je treba pa vse gre.
Večina učencev hoče vse
zamujene tae pri šolskih pred-
mtih nadoknaditi eno popoklne,
nato pa spet cel teden nič.
Takšna sem bila tudi jaz. Toda
kmalu sem spoznala, da tako ne
gre. Potrebno je vsak dan odnesti
tudi nekaj znanja od doma. Ne
smem popuščati prav zdaj, ko se
odločam za bodoči poklic, s
katerim si bom služUa vsakdanji
kruh, saj me starši ne morejo
preživ^ati celo življenje. Nekako
sem vzljubila učenje, ker vem, da
to moram in da je to moja
dolžnost. Ni mi vseeno, če mi
učite^ zabriše nezadostno, saj se
je potem zlahka ne morem
otresti
Zato se učimo, saj bomo le
tako koristili domovini
Lidga Vidovič, 8/b,
OŠ, Hajdina
KAJ JE DOMOVINA?
Domovina je naš kraj, kjer
so se borili partizani proti
fašistom, ki so hoteli ubgati ^udi.
Kurirčka so hoteli dobiti za
vsako ceno.
Danica VNUK,
3.	razred,
literarni krožek
OŠ ZAVRC
Domovina je dežela v kateri
živimo. Naša domovina je Jugosla-
vija, in je zelo lepa. Vsi ^udje, ki
živimo v njej smo svobodni in se
nam ni treba nikogar bati
Milica Kostanjevec, 5. r.,
literarni laožek
OŠ ZAVRC
Domovina je Jugoslavija. Leži v
Evropi
Gabriela Težak,
4.	razred,
literarni krožek
OŠ ZAVRC
Domovina je naša dežela. V
domovini živgo vsi ^udje. Naša
domovina je razde^ena na šest
bratskih republik. Moja oga
domovina je Sloveniga.
Minka Jurgec, 4. r.
literarni krožel^
OŠ ZAVRC
MOJA NAJLJUBŠA DOMACA
ŽIVAL
Moja najljubša domača žival je
psiček Lesi. Je črn in majhen. Ima
me zelo rad in tudi jaz njega. Če
imamo odprta vrata v hišo, mi
odnese, kar kje vidi. Zelo rad je
mleko, rad ima pa tudi razne juhe.
Zelo skrbim zanj, ker se bojim, da
bi ga kdo ustrelil. Nada Horvat,
OŠ Vitomarci
ZVON ME JE PRIKLICAL
IZ GOZDA
Že gutraj sem opazila, da bo
dan sončen. Sonce je bilo že
visoko na nebu. Oče in mama sta
že zdavnaj odšla na delo, sestra pa
v Ptiiju. Sama pa sem se odpravila
v gozd. Ves čas hoje do gozda sem
bila veseh in zelo sem se veselila
tistih dreves in listja, ki že rumeni
in postaja čeda^e temnejše. Pred
gpzdom sem zajedah fazana. Ni
bil daleč od mene, zato se niti
premaknila nisem. Toda fazan je
že smuknil v koruzo. Odšla sem
po majhni stezi ki je pedala
gozd. Toda danes nisem imel
namena, da bi iskala gobe, kako
sem to največkrat storila. V gozdi
je bil spokojen mir. Tu in tam j(
zažvrgolela kakšna ptica. .Mo
pogl^ se je ustavil na veliken
zajcu. Zdelo se mi je, da išč(
hrano. Tekal je sem pa zopet n;
prgšige mesto, ni si mogel najt
miru. Tekal je sem pa zopet nj
prejšnje mesto, ni si mogel najt
miru. Naenkrat je izginil n
velikim grmom. Hotela sem mu
slediti toda bil je dosti pred mane
in zato sem mu sledila samo še %
pogledom. Od daleč sem zaslišala
zvon, ki je udaijal in opominjal
^udi da je ura dvanajst Cepra\
nerada sem se morala vrniti
domov in stopila na prašno cesto.
Dragica Veršič
6/a, OS Markovci
MOJA SESTRA
Moji sestri je ime Vilma. Stara je
18 let. Uči se za kuharico. Zdaj
hodi v šolo. Ima veliko nalog. Rada
se uči. bolj kot jaz. Ko bo končala
šolo, bo postala kuharica. Imam jo
rada. Ko pride iz šole, si naredi
naloge.
Včasih se z mano tudi pogovarja
in igra.	Danica Firbas,
OS Vitomarci
S KNJIGO SPOZNAVAM SVET
Knjige zelo rad berem, saj ob
njihovi vsebini zvem mnogo
novega. Zelo rad berem pustolov-
ske knjige in romane. Z veseljem
pa preberem kakšno partizansko
V teh knjigah ^znavam
na&> domovino med vojno.
Nazadme sem bral knjigo o
Afriki, Š^sodil sem si jo od
pijatelja- Knjiga je zelo debela, v
njej je mnogo barvnih slik. Knjiga
opisuje, kako so odkrili Afriko in
jo kolonialno zavzeli. Črnci tega
niso marali, zato so se borfli,
T)da belci so bili močnejši, zato
so jih premagali. Potem so črnce
še sovražili. Delati so morali na
velikih plantažah. Tam je umrlo
mnogo črncev. Po mno^ deset-
letjih so se a&iški prebivalci uprli
belcem in se začeli osvobajati.
Vojne so bile zelo dolge, saj so
bili črnci brez sodobnega orožja
in tudi hrane niso imeli dovolj.
6nci še sedaj niso vsi svobodni.
V nekaterih deželah še \1adajo
belci Črnci se bodo dokončno
osvobodili šele čez nekaj let.
Prebral bi še rad mnogo knjig o
črncih, Indijancih in še o drugih
larodih, ki so bili pod drugo
oblastjo. Prav tako knjige o
Slovencih, saj je bil tudi slovenski
narod pod drugimi oblastmi,
Anton Mesarič, 8/^
OŠ Anica Cernej,
Makole
POSNEMAL SEM
VEVERICO
Nekega dne sem bU v ^zdu.
Opazoval sem veverico. Bila je
precg razi^ana. Skakala je z vqe
na vejo, si luščila lešnike in jih
jedla. To dognanje je bilo
zanimivo gledati Mdružila seji je
še ena veverica. Lovili sta se, daje
bilo vesele. Imeli sta veliko
spretnosti Stopil sem malo bliže.
Ko sta me zagledali sta se
prestrašili in se skrili v krošnjo
drevesa. Tedaj sem se tudi jaz skril
in opazoval iz skritega kraja. Ker
nista več slutili nevarnosti sta se
spet prikazali Cez nekaj časa sta
se spustili na tla ter se začeli
loviti Skakali sta kot kenguruja.
Nato sta spet vrnili na drevo in se
skrili.
Jaz pa sem si takrat misHh ko bi
bil tako spreten kot veverica!
Odpravil sem se domov. Na poti
sem videl še mnogo živali. Ko sem
se vrnil domov, sem vse to povedal
mamici Nato sem odšel na
dvorišče k drevesu. Splezal sem na
drevo in hotel posnemati veverico.
Zgrabil sem se za vejo in se hotel
spustiti na drugo. Ker pa je bila
druga veja malce predaleč, sem
padel na tla, da sem si skoraj nogo
zlomU. Tako je bilo tudi drugič, a
tretjič mi je uspelo. Bil sem zelo
vesei da sem bil „tako spreten"
kot veverica.
EmilPeklar, 6/a,
OŠ Markovci
Ugibanja o življenju oskrbo-
vancev v Domu upokojencev so
dokaj različna. Resnici na ljubo:
življenje ostarelih ne more biti
enako življenju mladih, ne more
biti tudi tako, kot je bilo doma,
ker so tu zbrani starejši iz raznih
krajev, iz raznih slojev, z raznimi
navadami in tudi razvadami,
skromni in potrpežljivi, ali pa tudi
ne, mogoče celo obratno. Tu se ne
kuha po mili volji za vsakega po-
sebej, kar bi si poželel, sicer bi
moralo biti skoraj toliko kuharic,
koliko je oskrbovancev, kar bi pač
neprimerno podražilo oskrboval-
nino; temveč je hrana enotna za
vse — izjeme so dietniki. Zaradi
varnosti vhodna vrata ob 18. uri
zaklenejo — v poletju ob mraku
— nekateri radi gredo tudi zgodaj
spat, zato je potrebno, da vladata
mir in tišina. Stanuje vsak posa-
mezno, le v nekaj primerih po dva
v eni sobi.
Je res bolj samotarsko življenje,
zato pa dobivamo obiske. V nede-
ljo, 23. oktobra, ob 17. uri je pri-
šel k nam v goste Zupane od ,,Sa-
va filma" Ljubljana z znano pred-
stavo ,,Kekec" in razveselil navzo-
če. V četrtek, 27. oktobra ob 9. uri
so vzgojiteljice iz Vzgojno varstve-
ne ustanove Ptuj privedle svoje
malčke in z njimi izvedle res prije-
ten program. Razdeljeni so bili na
tri skupine in izvedbe so bile ena
lepša od druge. Se istega dne ob
18. uri je prispel v dom tamburaški
orkester DPD Svoboda Ptuj pod
vodstvom Franca Hribernika in
zaigral 8 izbranih melodij, kar je
oskrbovance v duhu povedlo v mi-
nule srečne dni njihovega mladost-
nega življenja.
Člani tamburaškega orkestra so
k obisku vključili še 90. obletnico
rojstva oskrbovanca Franca Ga-
briela, eno skladbo namenili iz-
ključno njemu in mu ob jubileju
iskreno čestitali ter izročili darilo s
šopkom cvetja.
Ginjen se je jubilant prisrčno
zahvalil in zapel dva solo speva.
Izvajalcem se je zahvalil direktor
zavoda Franc Kranjc, poslušalci p3
z aplavzom.
Tako ima starostna doba oskr-
bovancev Doma upokojencev
poleg senčnih tudi lepe sončne dnj-
ki so vsekakor svetlejši, kot so bili
včasih za starejše in onemogle.
JM
TEDNIK
— 17. november 1977
Šport in društva - 9
ROKOMET
Polet prvi na turnirju
v Veliki Nedelji
v Veliki Nedelji je bil v nedeljo,
13. 'novembra, članski rokometni
turnir ob 20. obletnici rokometne-
ga kluba Velika Nedelja. Zal je na
potek, turnirja vplivalo slabo vre-
me, ki ni pritegnilo mnogo gledal-
cev. Turnirja so se udeležile ekipe:
Poleta iz Murske Sobote, Središča
in Velike Nedelje.
Rezultati:
Velika Nedelja—Središče 19:8
Središče—Polet 11:16
Velika Nedelja—Polet 10:13
Vrstni red:
1.	Polet
2.	Velika Nedelja
3.	Središče
Prvo mesto ip osvojila ekipa
Poleta, ki je sprejela za prvo mesto
pokal v trajno last. Tekme so sodi-
li Ogner in Grame iz Maribora in
Kokalj iz M. Sobote.
Ekipe so nastopale v naslednjih
postavah.
Polet: Puklavec, Sapač, Katona,
Varga, Horvat, Antolin, Bravsper-
berger.
Velika Nedelja: Zemljak,
Meško, Kumer, Roškar, Skok B.,
Skok I., Cvetko D., Trofenik,
Majcen, Kace.
Središče: Jaki, Horvat, Mlina-
rič, Marčec J., Mlakar, Marčec,
Žerjav, Stropnik, Rajh.
D. Cvetko
Velika Nedelja-Slovenj Gradec
17:9(10:5)
V tekmi 7. kola republiške rokometne lige za mladince je ekipa
Velike Nedelje igrala doma proti Slovenj Gradcu in dosegla visoko
zmago. Domačini so bili boljši nasprotnik skozi ves čas tekme. Pohvaliti
je treba celo ekipo, ki je pokazala najlepšo igro v jesenskem delu
prvenstva. Tekmo je sodil Hostič iz Griž.
Velika Nedelja: Lah, Marčec, Nukan 1, Roškar 1, Cvetko F. 5,
Hebar 5, Rajšp, Cvetko D. 4, Kolarič, Olilčnik.
Slovenj Gradec: Uršič, Strimpf, Cas 1, Gjurin 6, Pogorevc, Save,
Maznik, Nujkovec 1, Majcem 1. Štalebar, Toš.
Minerva-- Nedelja
19:1bva.i0)
v zadnjem kolu republiške rokometne lige za mladince v jesenskem
delu tekmovanja v sezoni 1977/78 je ekipa Velike Nede^e gostovala v
Grižah pri ekipi Minerve. Gostje iz Velike Nedelje so zaigrali zelo dobro
in skozi ves čas tekme bili boljši nasprotnik. V zadnjih trenutkih tekme
so popustili in dosegli neodločen rezultat. Tekmo je sodil Bubik iz
Šoštanja.	D. Cvetko
KEGLJANJE
Ponovno uspeh
Razlagove in Tkalčičeve
Preteklo nedeljo je bilo v
Skopju državno prvenstvo ženskih
dvojic. Sodelovalo je 24 najboljših
parov, ki so si pravico nastopa pri-
borili na republiških prvenstvih.
Konkurenca je bila izredno močna.
Prvo mesto je osvojil par Perma-
nova—Sobolova iz Reke, ki sta tu-
di državni reprezentantki. Od slo-
venskih predstavnic sta bili naj-
uspešnejši Ptujčanka Silva Razla-
gova in Mariborčanka Ljuba Tkal-
čičeva, ki sta bili na republiškem
prvenstvu drugi za parom
Urh—Ludvik iz Celja. Tokrat sta z
801 podrtim kegljem osvojili četrto
mesto, kar je lep uspeh. Omeniti
velja, da nastopata za mariborski
Konstruktor. Čestitamo!
1. k.
S skupščine TKS Ptuj
Na zadnji seji skupščine telesnokulturne ^upnosti občine Ptuj so
delegati največ pozornosti posvetili, predlogu sklepa o prenehanju
vplačevanja prispevkov za telesno kulturo in združevanju sredstev za
skupne naloge TKS SR Slovence.
Samoupravnega sporazuma o oblikovanju skupn^a programa
telesnokulturne dejavnosti v SR Slovenci v naši občini še nismo
podpisali, ker se sredstva, ki jih moramo zagotoviti, ne ujem^o s prej
dogovoijenimi Razlika sicer ni velika, vendar je do spremembe prišlo za
tem, ko smo v naši občini že potrdili programe in „razdelili" sredstva, ki
so že tako in tako minimalna glede na vehke potrebe. Pooblaščeni
predstavnik iz ptiq^e občine lahko po sklepu skupščine TKS Ptuj
podpiše s^razum le, če bo obvezalo prej dogovorjeno.
V nasi občini se ne strinjamo s postopki dogovarjarga in načinu
razdejevanja sredstev, povdaijamo načelo solidarnostnega prellvarga
sredstev, ki ga edino v telesnokulturni skupnosti še ni. Vse ostale
interesne dcimnosti imajo to urejeno. Zato pričakujemo, da se bodo
predstavniki RTKS le odzvali neštetim vabilom in obiskali našo občino.
L kotar
NOGOMET
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Mura-Drava 1:0(1:0)
Nogometaši ptujske selekcije so
se v okviru slovenske nogometne
lire v gosteh pomeriU s selekcijo
Mure. Začetek tekme je popol-
noma pripadal Ptujčanom. Ti so si
v prvih dvajsetih minutah pripra-
vUi veliko priložnosti, žal pa jim je
tokrat igajala tudi športna
sreča.
Streli Hvalca, Ceha, Ogrizka,
Verdenika in ostalih igralcev so za
las Zgrešili vrata, ali pa so
obrambni igralci domačinov le s
težavo izbijali žogo iz svojega
kazenskega prostora. Po pribhžno
pol ure igre so domačini vzposta-
vili ravnotege in si pripravili
priložnosti Eno takih je izkoristil
domači igralec Raus, ki je s
strelom iz bližine ukanil vrataija
Simoniča,
V drugem delu so poskušaU
Ptujčani vse, da bi rezultat izena-
čili, vendar Jim do konca tekme ni
uspelo, prav tako pa ni doma-
činom, ki so bolj jalovo napadaU,
V zadnjih minutah srečanja pa so
se morali igralci Mure kar dodobra
potruditi, da niso izgubili točke
na svojem igrišču. Ptujska selek-
aja se očiino popravka, saj je pri
igralcih zaslediti več borbenosti,
več kolektivnosti in tudi discipline
v igri sami Zato lahko z opti-
mizmom pričakujemo nede^sko
srečanje v Ptuju z ekipo Unioija iz
Slovenskih Konjic.
NK Drava je nastopila v na-
slednji postavi: Simomč, Poplat-
nik, Tement, Mura t, Matij ašec,
Škoijanc, Mesarič, Ceh, Verdenik,
Hvaleč in Ogrizek (Kmetec F.).
Pred 300 ^edalci je srečanje slabo
vodil Miletič.
D. Klajnšek
Vratar Simonič pred napadalci Mure. Posnetek: D. Ktajnšdc
FOTOGRAFIJA MESECA
Podh(Ml
PODHOD je naslov fotografije Srdana Mohoriča, ki je v
mesecu novembru zasedla prvo mesto. Natečaja so se udeležili
štirje avtorji z dvanajstimi fotografijami.	FKK
ŠPORT V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA.
NOGOMET
9. kolo (zadnje): Oplotnica—Zg.
Polskava 1:1, Sp. Polskava—Ma-
kole 1:8, Osankarica—Pragersko
75 0:0, Boč A—Boč B3:l.
Vodi Zg. Polskava s 14 točkami,
Boč A z 12, Osankarica in Impol z
11 točkami.
ŠAH
Granit A—Sp. Polskava 7:1,
Granit B—Pokoše 6:2, Impol
A—Pragersko 7:1, Impol B—Cre-
šnievec 5,5:2,5, Tinje — prosto.
Vodi Impol A s 26 točkami pred
Granit A 20,5 ter Sp. Polskavo s
17 točkami.	S. J.
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ
... Rezultati zaostalih srečanj
v nedeljo so v-skupini A odigra-
li zaostala srečanja iz sedmega ko-
la. Doseženi so bili naslednji izidi:
Ptuj—Grajena 2:3, Kidri-
čevo—Skorba 1:2 (prek.) in Vi-
dem—Gorišnica 5:1. Tekmovanje
v občinski ligi bo popolnoma kon-
čano šele v nedeljo, ko bo na spo-
redu zadnje zaostalo srečanje med
Markovci in Vidmom. 1. kotar
PRED SREČANJEM DRAVA-UNIOR
V slovenski nogometni ligi selek-
cij so do konca jesenskega dela
preostali še dve koli. Po porazu v
Murski Soboti proti domači Muri
je Drava trenutno na desetem
mestu s sedmimi točkami. V nede-
ljo gostuje v Ptuju Unior iz Slo-
venskih Konjic, ki je na lestvici
takoj za Dravo in ima šest točk.
Srečanje se bo verjetno pričelo ob
13.30.
Pred nekaj koli, točneje pred sre-
čanjem s Celjem, je moštvo pričelo
vaditi pod vodstvom novega tre-
nerja Marjana Lenartiča. Nedelj-
sko srečanje je za domačine zelo
pomembno, zato smo novega
trenerja povabili k razgovoru. Naj-
prej nas je zanimala ocena nastopa
v Murski Soboti. Marjan Lenartič
nam je o tem povedal: ,,V srečanje
z Muro smo šli prepričani, da so
domačini v prednosti in da v tem
srečanju nimamo kaj izgubiti. Zato
smo se odločili za enostavno igro
4—3—3. To je takoimenovana
odprta igra s posameznimi
nalogami igralcev v vezni liniji, da
se ne ,.odpirajo" preveč. Zadetek
smo prejeli po napaki desne strani
naše obrambe. Naši igralci so bili
zelo nevarni, vendar na žalost
zadetka niso uspeli doseči, čeprav
so priložnosti bile. Z ozirom na to,
kako so potekali dogodki na
igrišču, bi bil neodločen izid real-
nejši."
Poročilo s srečanja navaja, da ste
igrali odprto in imeli nekaj zrelih
priložnosti. Moštvo je igralo
dobro. Ali bi mogoče izdvojili
katere od igralcev?
,,Omeniti moram zanesljivo
igrao našega ,,korektorja" v
obrambi Matjašeca in na splošno
lahko povem, da je obramba odi-
grala svojo vlogo tako kot je to
potrebno, razen mogoče leve
strani, kjer Tement zaradi majhne-
ga števila srečanj in treningov ni v
povsem primerni formi. Pomemb-
no in odgovorno vlogo organiza-
torja igre je v sredini odigral Ceh, v
napadu je Hvaleč poskušal s streli
od daleč, vendar streli niso bili
točni."
V nedeljo gostuje v Ptuju ekipa
Uniorja iz Slovenskih Konjic. Kaj
pričakujete od tega srečanja?
,,Do konca jesenskega dela
tkemovanja imamo še dve srečanji.
Program predvideva iz teh dveh
srečanj tri točke. Proti Uniorju
moramo zaigrati na dve točki. Naša
igra od Celja pa do Murska Sobote
proti Muri je napredovala.
Obljubljamo borbeno igro in izvr-
ševanje nalog, kar so na zadnjih
srečanjih igralci tudi pokazali."
Po zadnjih srečanjih selekcije v
Ptuju smo gledalci lahko ugotovili,
da se je v vaši igri marsikaj
spremenilo, zlasti borbenost, ki
smo jo prej pogrešali. Pa kljub
temu, kakšna je trenutna moč
oziroma pripravljenost igralcev?
,,0 pripravljenosti lahko povem,
da ekipa fizično ni najbolje
pripravljena, vendar je v igri vidna
določena uigranost posameznih
linij. Na treningih posvečamo
največ pozornosti telesnim
pripravam, vendar v tako kratkem
času lahko le malo naredimo.
Spomladanske priprave bomo
zastavili tako, da bomo to vrzel, ki
se sedaj pojavlja v ekipi, poskušali
odpraviti."
Kako ste zadovoljni z izborom
igralcev?
,,Izbor igralcev ni zadovoljiv.
Kader, ki sem ga sprejel, je le 15
igralcev, kar pa je za selekcijo ptuj-
skega območja daleč premalo.
Predvsem moramo sodelovati z
ekipami, ki tekmujejo v občinski
nogometni ligi. Prve korake v tej
smeri smo že napravili. Pripravili
smo srečanje selekcije s selekcijo
občinske lige. Za tekmo z Muro
smo že angažirali tri igralce
Gorišnice. Podplatnik je zelo
uspešno zaigral, Valenko pa je
stopil v igro v drugem polčasu. Na
srečanju je bil tudi Golob — naš
tretji golman za spomladanski
del," je končal razgovor Marjan
Lenartič.
1. kotar
XI. republiško prvenstvo
v igri z zvenečo žogo
Občinska zveza slepih in sla-
bovidnih Koper je bila gostitelj
devetih ekip iz Slovenije na
tekmovanju z zvenečo žogo.
Dvodnevno tekmovanje, ki so se ga
udeležili tudi tekmovalci iz Ptuja in
to Andrej Furjan, Franc Vuk,
Anton Hrenko in Milan Kokot.
Tekmovanje je prikazalo veliko
požrtvovalnosti in borbenosti
vseh tekmovalcev, saj so se borili
srčno kot športniki, ki niso pri-
krajšani na vidu.
Rezultati srečanj ptujske ekipe
so naslednji: Ptuj:Nova Gorica 5:2,
Ptuj:Celje 5:3, Kranj:Ptuj 3:0,
Murska Sobota:Ptui 2:1, Ptuj:Ko-
per 3:1, Maribor:Ptuj 1:0,
Ptuj:§kofja Loka 5:2, Ljublja-
na:Ptuj 2:1. Končna uvrstitev:
Ljubljana, Kranj, Murska Sobota,
Celje, Ptuj, Maribor, Koper,
Skofja Loka, Nova Gorica.
Uvrstitev ptujske ekipe je zelo
dobra glede na pogoje dela ekipe z
malo več športne sreče bi bila
njihova uvrstitev nedvomno še
višja, V listo strelcev se je Furjan z
10 goli uvrstil na 8jnesto, Hrenko z
9 goli na 9^esto in Vuk je dosegel
1 gol. Organizacija tekmovanja je
bila zelo dobra, tekmovanje pa si je
ogledalo prek 200 gledalcev.
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj
Društvena razstava okrasnih in športnih
golobov, kuncev in pasemske perutnine
Ko sem se oglasila pri
predsedniku društva gojiteljev
malih živali Ptuj Jožetu Selinšku,
sem postala najprej pozorna na
naziv društva. Zanimalo me je, kaj
vse spada v družino malih živali.
Odgovor je bil jedrnat: ,,od ptice
do koze". Takoj je potrebno
pripomniti, da se člani društva v
glavnem ukvarjajo z vzrejo okras-
nih in športnih golobov, kuncev in
pasemske perutnine. Zanimiv je
tudi podatek, da je Ptuj bil včasih
znan po gojenju čistokrvne
perutnine. Vračanje k tej vzreji
daje možnosti, da si sloves
ponovno pridobi.
V društvenih pravilih je v uvodu
zabeleženo, da društvo združuje,
organizira in strokovno usposablja
člarve društva z namenom, da se z
združenim delom čim hitreje
dosežejo postavljeni cilji in naloge
društva ter njihovih članov.
Osnovna naloga društva je
vsestransko pospeševanje in goje-
nje staropasemskih malih živali in
sicer: perutnine, kuncev in golobov
ter drugih domačih malih živali,
zlasti še tistih vrst in pasem, ki bi
sicer izumrle. Društvo poleg tega
organizirano skrbi za pridobitev
društvenega pomladka. Mladi
imajo ob vstopu v društvo posebne
ugodnosti.
Program dela društva med
drugim obsega naloge predstavitve
dejavnosti društva širšemu krogu
občanov in delovnih ljudi.
Razstava je ena izmed teh oblik.
Člani društva so se dogovorili, da
v počastitev bližnjega praznika
republike in velikih jubilejev
pripravijo društveno razstavo. Raz-
stava bo v dneh od 25. do 27.
novembra v domu socialistične
zveze delovnih ljudi na Bregu.
Materialno pomoč so ponudile
nekatere delovne organizacije in
drugi. Po prvih podatkih bo
razstavljalo okrog 35 članov
društva. Zastopani bodo okrasni in
športni golobi, kunci in pasemska
perutnina.
Za obiskovalce pripravljajo še
drobna presenečenja, ki bodo v
potek razstave vnesla novo kvali-
teto. Na razstavi bomo lahko videli
številne golobje prvake in kunce, ki
so si pridobili pravico do nastopa
na podlagi zelo strogih ocenjeval-
nih kriterijev. Razstava poleg tega,
da je vzgojnega pomena, pred-
stavlja obenem pregled medletnega
dela članov društva.
Rejci golobov predstavljajo tudi
pomembno sestavino ljudskega
odpora na področju vzdrževanja
zveze. Golobi — pismonoše
postajajo danes čedalje pomemb-
nejše sredstvo za zveze zlasti še v
krajih svojevrstnega značaja.
Razstava bo odprta od 25. do 27.
novembra, obiskovalci si bodo
lahko ogledali razstavljene ptice in
kunce dnevno od 8. do 19. ure
zvečer. §e posebno bodo rejci
malih živali veseli mladega obi-
skovalca. Vabilo za obisk velja tudi
ostalim!
MG
Že vrsto let se mladi planinci Jugoslavije
zberemo na zletu jugoslovanskih pionirjev-planincev.
Delegati smo se letos zbrali v Prištini. Slovenijo smo
poleg štirih drugih planinskih društev zastopali dele-
gati pti^skega PD in sicer dva iz osnovne šole
Toneta Znidariča iz Ptuja, po eden pa iz osnovnih Sol
Franca Osojnika iz Ptuja, Bratov ReS iz Destrnika in
Martina Koresa iz Podlehnika.
Do Zidanega mosta sta nas odpeljala predsednik
društva in načelnik MO. V Zidanem mostu pa smo
se sestali z ostalimi slovenskimi delegati. Vodila sta
nas tovarišica Dragica iz Poljčan in tovariš Mojmir.
Potovali smo mirno.
V Skopju smo se za kratek čas ustavili. Povzpeli
smo se na hrib Vodno od koder je zelo lep razgled na
mesto. Po ogledu mesta smo nadaljevali do Prištine.
V Prištini so nas izredno lepo sprejeli. Namestili smo
se v študentskem domu.
Naslednji dan je bil namenjen srečanju,
medsebojnem spoznavanju in ogledu mesta. Priština
je zelo lepo mesto, vendar se še vedno veliko gradi.
Tretji dan smo se z avtobusi odpeljali na ogled
raznih znamenitosti v okolici Prištine. Ogledali smo
si manastir Gračanica, spomenik kosovskim juna-
kom, cerkev kjer je v kamnitem sarkofagu pokopan
sultan Murat ter marmorno pečino blizu Lipljana.
Jama, katere stene so marmorne, je dolga 6,5 km,
vendar je za turiste urejeno le 1,5 km. Stara je več
deset milijonov let.
Po ogledu smo se vrnili na kosilo, nato pa se
pripravili na proslavo. Na proslavi je bila najbolj
zanimiva točka — prikaz makedonskih narodnih
plesov.
Zadnji dan bivanja na Kosovem smo si ogledali
Novi Grad, ki je nastal iz rudarskega naselja v 13.
stol. Takrat je Novi Grad imel trikrat več prebivalcev
kot jih je imel takrat London.
Po tem ogledu smo se pripravili na zaključni zbor
planincev iz vseh republik in pokrajin. Po zboru smo
se prisrčno poslovili od gostoljubnih gostiteljev in se
polni lepih vtisov vrnili v svoje sredine.
V Zidanem mostu smo se poslovili od slovenskih
delegacij iz Idrije, Kranja in Ljubljane, v Poljčanah
pa še od zadnje delegacije in tovarišice Dragice. Na
ptujski železniški postaji pa nas je že pričakal
predsednik društva Maks Žmauc. Kar ogluSili smo
ga, ko smo mu hoteli v eni sapi vse povedati, vendar
vsega sploh ni mogoče povedati. Vse to se lahko
samo doživi!
Jurij 5arni.in
10-ZA RAZVEDRILO
17. november 1977 —
TSDNIK
HUMOR
Ce sokol zboli za večvrednostnim kompleksom misli, daje
poročen z avionom ...
MED HRIBOVSKIMI KMETI:
— Ti si še dober, ko se voziš po dveh kotačih, jaz revež pa
kom^' hodim po treh.
—	Kako bo z merili o oseb-
nem dohodku od 1. 1. 1978
dalje?
-	Brez ^rbi, še en mesec
bo časa, saj delimo OD za
nazaj.
— Tovariša, ^ejta, da ne bo spet v
Idniku pisalo, da so dele^ti na seji mol-
čali.
—	Kako je, tovariš
nepoa^edni proizva-
jalec, boste kaj dali za
našo krajevno skup-
nost?
—	Ko se boste
samoupravno organi-
zirali, tovariš individu-
ahii kmetijski proizva-
jalec!
— Oh, kaki dolgčas
1'e na svetu brez mo&-
^ih...
ATRATO = reka v Kolumbiji, ki
izvira v Andih, do!^ 644 km
BORGNINE = starejši ameriški
filmski igralec, nagrajenec z Oskar-
jem leta 1965 za vlogo v filmu
„Marty" (Ernest, roj. 1917)
KALI = indijska boginja, žena Ši-
ve, mati kozmosa, ki hkrati blago-
slavlja in uničuje
lARAMlE = industrijsko in uni-
verzitetno mesto na jugovzhockj
ameriške države Wyoming
NAGASAKI = mesto na japon-
skem otoku Kiušu, na katerem so
9. avgusta 1945 Američani vrgli
atomsko bombo
OTRIN = najboljša slovenska strel-
ka, večkratna državna prvakinja
(Vera)
POR IN = opera hrvaškega sklada-
telja Vatroslava Lisinskega, ki jo je
pisal v letih 1848 do 1851
SCHENK = nizozemski hitrostni
drsalec, a/etovni prvak 1970 ir.
1971 (Adrianus-Ard, roj. 16. 9.
1944)
TABI = platnene japonske noga-
vice z ločenim palcem
TERRAV = sloviti francoski alpi-
nist, pisec knjige »Osvajalci neko-
ristnega sveta", ki smo jo dobili v
slovenskem prevodu 1974 (Lio-
nel)
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Kos, siJak,Ota,
aroma, tiranizem, orada, Oieg,
Krapina, Ilok, Apo, ril. Mar, Nela,
noč, Maribor, ES, ondatra, Atila,
AN, Ta, nimrod, laso, akolada,
KO, Ned, Bovec, go, stoni, velika-
ni, ovoj, sel, javorovina, ica, ana-
nas, ček.
TEDNIK
17. november 1977
OGLASI IN OBJAVE - 11
Novi delovni uspeh
krajanov Tržca
Krajani Tržca so po svoji
aktivnosti pri modernizaciji vasi
gav gotovo na prvem mestu v
ajevni skupnosti Videm pri
Ptuju, Že nekaj let se ponašajo z
lepimi asfaltiranimi cestami, z
lastnimi sredstvi so pomagali
zgraditi vodovod, letos poleti so
predali namenu nov dom gasilcev
in krajanov, ki so ga zgradili
dcupno s sosednjimi vasmi ter
izdatno pomočjo KS Videm in
občinske gasilske zveze Ptuj, Pred
kratkim so uspeli dograditi novi
železobetondci most čez potok
Polskavo, kar je izrednega pomena
še posebg za del Tržca na desnem
bregu potoka in za obrobne
predele Haloz.
Gradnja mostu, ki jo je vodil
devetčlanski padbeni odbor pod
vodstvom I^nca Kirbiša in
Andreja Stiucla, se je zavlekla kar
za celo leto. Vendar ne po miliovi
krivdi Prišlo je namreč do
nepredvidenih težav pri dobavi
gradbenega materiala, naleteli pa
so tudi na neutrjen taen, kar je
pomenilo dodatne materialne
stroške in veliko časovno zamudo.
Nov betonski most meri v
dolžino 16,5 metra, njegovo
vrednost pa cengo na 400 tisoč
dinarjev. Nadaljnjih 50 tisoč
dinarjev pa bodo predvidoma
porabili se za asfaltiranje pri-
ključnih cestišč. S strokovno
pomoi^o in kreditom je vaščanom
poma^o gradbeno podje^e Gra-
diš TOZD Nizke gradile iz
Maribora, ki je tudi izvajalec dveh
nosilcev. Vsa ostala dela so
opravili vaščani sami pod stro-
kovnim vodstvom Jožeta Završk^-
ga. Poleg 1500 prostovo^nih
delo/nih ur so krajani prispevali še
90 tisoč dinaijev. Zelo so hvaležni
krajevni skupnosti Videm, ki jim
je iz sredstev zbranih s samopri-
spe\1com namenila 270 tisoč
dinarjev. Ko se bodo krajani Tržca
ponovno odločali o uvedbi
krajevn^a samoprispevka, njihova
odločitev prav gotovo ne bo
težka.
Tudi v bodoče imajo kraani
Tržca pred seboj še velike načrte,
V bližnji bodočnosti bo potrebno
položiti na krajevne ceste drugo
plast asfalt^ z novim mostom se
ponuja tudi možnost dograditve
športnega igrišča, potrebna bo
regulacga potoka in tako da^e.
Jasno je, da so vsi ti delovni
uspehi t^ali od krajanov veliko
napora in tudi osebnega odre-
kanja, Žalostno pri vsem tem je
edino to, da nekaj posameznikov
pri teh skupnih akcgah noče
sodelovati čeprav se tisto, kar
dru^ ustvargo s svojimi žu^i tudi
sami potrebujgo. Vsem ostalim
krjganom ob njihovi delovni zmagi
iskrene čestitke in mnogo u^ehov
v bodoče!
Besedilo in posnetek: JB
Novi most v Tržcu. Pod n^m so potrebna Se mai^ša regulacgska
dela.
Iz Destrnika, 3. novembra 1977:
Ana Doklovič, Jiršovci 48;
Jasenka Resnik, Mariborska 46;
•barija Horvat, Destrnik 38;
'Kristina Caf, Vintarovci 72;
Antonija Klaneček, Vintarovci 72;
Lizika Vajt, Dolič 15; Marija Čeh,
Vintarovci 25; Erna Murko,
Vintarovci 22; Marija Simonič,
Gornike 7; Jože Bohi, Ločki vrh
Janez Brumen, Ločki vrh 30;
rranc Lenart, Jiršovci 53; Franc
'^ovačič, .Zg.Velovlak 12; Terezija
^otočnik, Jiršovci 47; Franc
Zrnauc, Zasadi 14; Franc Murko,
Vintarovci 54/b; Vinko Šalamun,
^strnik 48; Alojz Fladung, Destr-
56; Ana Horvat, Destrnik.
, Ptuj — Mercator, 8. novembra
1977:
Slavica Vogrinec, Moškanjci 2;
Anton Geč, Predava 2; Franc Zo-
reč, Nova vas 60; Slavko Koletnik,
Pobrežje 83; Alojzija Bogdan,
Kidričevo 30; Adela Bratušek,
Kidričevo 39; Zdenka Sodeč,
Pobrežje 25; Kristina Zoreč,
Vintarovci 48;" Rozi Seruga,
Murkova 5; Marija Hrenič,
Panonska 2; Štefan Horvat,
Grajenščak 61; Pavao Kozjak
Ciril-Metodov d. 17; Ivan Geč,
Moškanjci 71; Janez Horvat,
Zagojiči 15; Peter Strelec, Štojnci
85.
Iz Stoperc, 10. novembra 1977:
Matilda Ferlež, Stoperce 41;
Alojz Galun, Stoperce 7; Ivan
Plavčak, Cermožiše 10; Feliks
Taciga, Stoperce 9; Ivan Golob
Nadole 83; Janez Korez, Stoperce
21; Vlado Kos, Grdina 12; Andrg
Lah, Stoperce n. h.- Mira Potoč-
nik, Cermožiše 9; Štefan Galun,
Stoperce 9; Jože Žunkovič, Sto-
perce 2; Mar ga Mohorko, (idina
10; Martina Plavčak, Kozini vrh
28; Štefka Ferlež, Grdina 10;
Marija Leskovar, Sveča 9; Viktor
Lah, Stoperce 51; Marqa Pšenič-
nik, Zg, Sveča 3; Ignac Jus,
Stoperce 7; Marga Lorber, Sto-
perce 19; Marga Pšeničnik, Sto-
perce 16.
KINO PTUJ
ČETRTEK, 17. novembra:
CAMORRA — NEAPELJSKA
MAFIJA it.—fr. barv. film ob
18., ob 20. uri jap. barv. karate
film KOBRA; PETEK, 18,
novembra: KOBRA jap. barv.
karate film, ob 18. in ob 20. uri;
SOBOTA, 19. in NEDELJA,20.
novembra: GROF MONTE
CRISTO angl. barv. pustolovski
film, ob 18. in ob 20., v
NEDELJO ob 10. in ob 16. uri
am. film TARZAN IN MORSKE
DEKLICE; TOREK, 22. novem-
bra: NE NAGNI SE VEN dom.
barv. film, proglašen za film leta,
nagrajen z veliko zlato areno, ob
18. in ob 20. uri; SREDA, 23. in
ČETRTEK, 24. novembra: V
ZMAJEVEM GNEZDU hong.-
am. barv. CS film ob 18. in ob-
20., v ČETRTEK ob 20. uri bo na
sporedu am. barv. CS film
MAHOGANV.
Ocena medrepubliškega
sodelovanja
V Koprivnici se je 10. novembra
sestal Medobčinsko-medrepubliški
odbor občinskih svetov SSH in
ZSS. Seje so se udeležili delegati
občinskih svetov občin Cakovec,
Koprivnica, Krapina, Ormož,
Ptuj, Slovenska Bistrica in Va-
raždin ter obravnavali politično
oceno uresničevanja programa
XVI. tradicionalnih delavskih Sre-^
čanj bratstva in prijateljstva v letu
1977 in se zavzeli za še hitrejši raz-
voj medrepubliškega sodelovanja.
Ugotovili so, da je bila večina na-
log uspešno izvedena, pomanjklji-
vosti pa so bile deležne ostre kriti-
ke. Po sprejeti oceni so sklenili, da
bo zaključna seja ob končanih
XVI. Srečanjih bratstva in prija-
teljstva v mesecu decembru v Ko-
privnici, kjer bo občina Slovenska
Bistrica prevzela sedež Medob-
činsko-medrepubliškega odbora
občinskih svetov Zveze sindikatov
SR Hrvatske in SR Slovenije za le-
to 1978.
Medobčinsko-medrepubliški
odbor je izbral kandidate, ki bodo
v letu 1977 prejeli najvišje pri-
znanje Medobčinsko-medrepub-
liškega odbora „ Plaketo bratstva
in prijateljstva". Iz SR Slovenije
bodo „Plaketo bratstva in prija-
teljstva prejeli: Občinska konfe-
renca ZSMS Ormož, Moški pevski
zbor DPD ,,Svoboda" Ormož,
Pevski zbor osnovne šole Ormož,
Franc HRIBERNIK iz Ptuja, Ob-
činska konferenca ZSMS Ptuj,
Folklorna skupina ,,Vinko Korže"
Cirkovce, Ansambel domače za-
bavne glasbe Toneta Kmetca —
DPD „Svoboda" Ptuj, Stanko
ROBNIK iz Slovenske Bistrice in
Občinska konferenca ZSMS Slo-
venska Bistrica. Plakete bodo
podeljene na zaključni slovesnosti
v Koprivnici.
Medobčinsko-medrepubliški od-
bor je obravnaval in sprejel osnu-
tek besedila listine o prijateljstvu
in sodelovanju občin, ki bo
predložena v obravnavo občinskim
skupščinam Cakovec, Koprivnica,
Krapina, Maribor, Ormož, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin.
Omenimo naj, da je skupščina ob-
čine Krapina med prvimi soglasno
sprejela sklep, da se sprejme listina
o prijateljstvu in sodelovanju ob-
čin SR Hrvatske in SR Slovenije.
Na seji so obravnavali tudi po-
tek vsebinskih priprav na ptujsko
posvetovanje ,,Sindikati in kultura
v združenem delu" ter spregovorili
o nalogah v letu 1978.
F. B.
V šolstvu še vedno velike potrebe
Na nedavni seji skuj^čine Izobraževalne skupnosti Ptuj, so delegati
zbora izvaj^cev namenili največ razprave prav finančnim vprašanjem,
tako finančnemu načrtu skupnosti, njegovi realizaciji v prvih devetih
mesecih, prenehanju plačevanja prispevkov in osebnih dohodkov in o
merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo ter materialne
stroške.
Delegati so menili,^ da seje z združenim delom potrebno dogovarjati
o velikih potrebah v našem osnovnem šolstvu, najti^možnosti reševanja in
pičeti 2 aejansko svobodno menjavo dela, kije v šolstvu še vse premalo
zastopana. Merila za delitev sredstev za leto 1977, bi morala biti
priprav^ena prej, ne pa tik pred koncem leta, ko je težko vplivati na
j^tšno koli drugačno razporeditev, so med drugim menili delegati.
Pravilno ovrednoteno delo mora biti tudi edino meruo za delitev denarja,
m«
ZMAGAL MIRKO NOVAK
v Ormožu je bilo tekmovanje
ekip občindcih organizacij ZRVS
Slovence in Hrvatdce. To
tradicionalno tekmovanje je obse-
galo več veščin. Tako so se
tekmovalci ekipno in posamezrio
pomerili v goznavanju vojaški^
vščin in vojaške teorije, stradanja
t pištolo, v taktični vaji ter v
vojakih spretnostih.
Med posamezniki je bil tokrat
najboljši Mirico Novak iz Ormoža,
drugi je bil Franc Onič iz
Slovenske Bistrice, tretje mesto
sta si razdeUla Anton Kolar iz
9ovenske Bistrice in Boris
Verbaočič iz Ormoža. Ptujčan
Miro Soba je zavzel šesto mesto.
Med dcipami je zmagal Ormož,
ki je po t^ zmagi tudi osvojil
prehodni pokal v trs^no last.
Druga je bila ekipa Ptuja, tretje
mesto so zavzeli tekmovalci iz
Soven^e Bistrice, dedijo Marh
bor. Koprivnica, Krapina, Varaž-
din in Čakovec.	zk
V petek, 28. oktobra, okoli 14.
ure so v domačiji Kovačecovih v
Slomih 1 našli v otroški stajici
mrtvega 9-mesečnega Romana
Kovačeca. Ker so se v okolici raz-
širjale različn** "eresnične govorice
o vzroku smrti, smo se odločili, da
pomagamo resnici na dan.
Ko smo obiskali pretekli teden
Kovačecove v Slomih 1, nas je
najprej sprejela Ana Kovačec,
(54) gospodinja. Odeta v črno se je
zamislila in pripovedovala:,, Veste,
najhuje je to, da okrog govorijo,
različne stvari, zakaj je umrl moj
vnukec Roman. Spomnim se petka,
28. oktobra, kot da bi bilo sedaj.
Sama sem bila doma s sinom
Janezom (26). Dopoldne sem
skuhala obed. Okoli 11 ure sem
mojega Romančka nahranila ter ga
dala spat v njegovo stajico. Kmalu
je zaspal.
S sinom Janezom sva šla nato
pulit repo na našo njivo na vrhu,
tukaj nekaj metrov stran od hiše je.
Okoli 13.30 ure je prišel k hiši
inkasant za elektriko. Ker ni bilo v
hiši nobenega, je klical okrog hiše.
Slišala sem ga in poslala Janeza naj
plača elektriko.
Skupaj z Janezom je prišel
domov tudi 3-letni Romanov brat
Smiljan. Ker je navada, da gre ob
tem času spat, ga je Janez položil v
veliko posteljo. Tudi on je kmalu
zaspal, medtem, ko je Roman bil ta
čas že pokonci v stajici Hodil je
sem ter tja.
Janez se je potem vrnil k meni na
njivo in dejal: v redu je. Okoli 14.
ure sva prišla oba domov. Janez je
šel naprej in rekel: poglej mati
kako spita. Ko sem prišla v izbo
sem videla, kako sta oba otroka
spala na trebuhu v stajici. Roman
na levi strani, Smiljan pa na desni
strani. Janezu sem rekla, naj ju
pokrije. Ker pa je Roman imel
zataknjeno roko za ,,gitre", ga je
Janez dvignil. Takrat je izbulil
oči, kajti ni občutil da bi Roman
dihal, ne da bi mu bilo srce. Bil pa
je še čisto topel. Ko sem ga prijela,
sem videla, da je čisto plav po čelu
in po bedrih. Objel me je strah. Kaj
je res mrtev?
Sin Janez je takoj tekel k
sosedom, da bi šli po mojo hferko
'— Romanovo mamico, Ano
Kovačec, (22), drugi sosed pa je že
telefoniral po zdravnika.
Potem pa tako veste. Najprej so
prišli miličniki, takoj za tem pa
zdravnik iz Ptuja. Ančka ve, kaj so
potem napisali v mrliški list, da je
imel nek meningitis, da je zaradi
tega takoj umrl. Romana smo pač v
nedeljo pokopali. Sedaj ga ni več.
Kako mi je hudo za njim, skoraj je
že shodil. . ."
V	okolici so se pozneje začele
širiti različne vesti, češ, da je
Romana zadušil v snu njegov
starejši bratec Smiljan, pa da se je
sam zadušil z blazino. . .
V	združenem zdravstvenem
domu v Ptuju, kjer hranijo kopijo
mrliškega lista, smo izvedeli
naslednje: Roman Kovačec, rojen
27. januarja 1977, je umrl zaradi:
„LEPTO MENINGITIS ACUTA
DIFUZA — DEBILITAS." Po
naše bi temu lahko dejali: vnetje
možganskih open v celoti —
posebna oblika, bolezen, kot da bi
večno spal, kot spalna bolezen.
Razen tega pomeni DEBILITAS
hujšo obliko duševne zaostalosti.
Duševno zaostali dojenčki pa s
proti takšni obliki meningitis
skoraj neodporni, zato je m«
Roman moral umreti. Obdukcijo j
izvršil dr. Pust iz Maribora.
Upamo, da bo s tem resnici zado-
ščeno, in da smo raznim ,,čenčam"
takorekoč zaprli zlobna usta.
M. Ozmec
Ana Kovačec: (54) Zakaj so
Hudje tako zlobni, mar ni
dovolj, daje Romanček moral
umreti ..
Romanova mmica in njegova babica sta ostali ^jučeni ob
stajici, v kateri je umrl.
Ana Kovačec: (22) hudo nii
je bilo, ko me ni bflo tisti dan
doma. Foto: M. Ozmec
Sneg, sneg, sneg, sneg, sneg, sneg, sneg
PRECEJ ŠKODE
Ponede^kova snežna odeja je po
naših krajih napravila precg
škode. Sneg, ki nas je čez noč
presenetil, je močno poškodoval
mnogo telefonskih in električnih
zvez. Zaradi teže mokrega snega je
bilo prekinjenih 23 medkrajevnih
zvez in čez 150 naročniških zvez.
Stalna služba pri PTT servisu
Maribor je sporočila, daje najhuje
bilo prizadeto območje od
Moškanjcev do Velike Nede^e.
Naš posnetek je nastal prav pri
železniški postaji Velika Nedela,
kjer je sn^ potrdi veliko
telefonskih in električnih žic.
Delavci PTT so v zelo kratkem
času popravili večino pretrganih
napeljav tako, daje danes situacga
boqša in večjih telefonskih
prekinitev ni.
-OM,zk
Foto: dc
Najhuje je bflo prav na
območju krajevne skupnosti
Velika Nedelja
Ptujski študentje organizirajo tradicionalno BRUCOVANJE
v dvorani v Kidričevem. Prijetno srečariie bo v soboto, 19.
novennbra ob 20. uri. Igral bo ansambel SOK iz Ljubljane.
Vstopnice so na voljo v recepciji hotela Petovio vsak dan
od 18. do 20. ure.	VABLJENI!
ČRNA KRONIKA
v tednu od 7. do vključno 14.
novembra 1977 je bilo na ožjem
območju ptujske občine 5 promet-
nih nesreč v katerih so posredovali
miličniki. Ena oseba je v nesreči
podlegla, ena je bila huje, 4 pa
lažje telesno poškodovane. Mate-
rialne škode na vozilih pa je za
okoli 53.000 dinarjev.
Glavni vzroki nesreč so tokrat
bili neprevidnost kolesarjev, ne-
previdnost voznikov pred želez-
niškim prehodom, ter neprimerna
hitrost na vozišču. Postaja milice
Ptuj je v petek, 11. novembra, iz-
vedla varnostno akcijo v cestnem
prometu in ugotovila, da je bilo
vse preveč veselih ..Martinov", ki
so sedli za krmilo vinjeni. Več o tej
akciji preberite v prihodnji številki
Tednika.
Sreča v nesreči
v sredo, 9. novembra, ob 9.15
uri se je zgodila lažja prometna
nesreča na nezavarovanem želez-
niškem prehodu v Cirkovcah.
Franc Goričan iz Pongerc 12 je
vozil osebni avtomobil v smeri
Ptuj—Cirkovce. Pred nezavarova-
nim železniškim prehodom ni pra-
vočasno zagledal, da iz smeri
Kidričevo proti Pragerskemu pelje
tovorni vlak. Kljub zaviranju je tr-
čil v vagon. Na vso srečo pa ga je
odbilo in avtomobil se je prevrnil v
jarek. Pri tem sta izpadla šofer in
sopotnik Milan Topolovec iz Pon-
gerc 10. Oba sta bila na srečo le
lažje telesno poškodovana. Na
vozilu pa je za 15.000 dinarjev
materialne škode.
Smrt kolesarja
v ponedeljek, 14. novembra, se
je zgodila na regionalni cesti v Cir-
kovcah zelo huda prometna nesre-
ča. Po dosedanjih ugotovitvah je
do nesreče prišlo, ko je kolesar Ja-
nez Golob (43) vozil v smeri
Ptuj—Pragersko. V Cirkovcah ga
je začel prehitevati voznik osebne-
ga avtomobila Henrik Jakopin (31)
iz Rač. Med prehitevanjem je
kolesar Golob nenadoma zavil v
levo pred osebni avtomobil. Jako-
pin je kljub zaviranju in zavijanju
v levo trčil vanj. Goloba je vrglo
na pokrov prtljažnika, nato pa ga
je odbilo 22 m vstran, kjer je oble-
žal na cestišču.
Voznik Jakopin je zaradi
nenadnega zavijanja v levo zape-
ljal na njivo, pri tem se je lažje te-
lesno poškodoval, tudi njegova so-
potnica Štefka Jakopin je bila
lažje telesno poškodovana.
Kolesar Janez Golob je umrl na
kraju nesreče.
—OM
Štirje mrtvi v prinzu
v petek, 11. novembra, nekaj
minut pred polnočjo se je zgodila
na krajevni cesti pri Crešnjevcu ze-
lo huda prometna nesreča, v kateri
so izgubile življenje 4 osebe.
Voznik osebnega avtomobila
NSU 1200 C Franc Drev je z
neprimerno hitrostjo pripelji v
oster ovinek, zaradi česar je vozilo
zaneslo v desno in je trčilo v 30 cm
visoko betonsko ograjo na mostu,
ki pelje čez potok. Takoj po trče-
nju se je avto vnel in ognjeni zublji
so zajeli vse 4 potnike v njem. Za
tem se je avto še prevrnil v skoraj
2 m globok jarek, ter obležal na
strehi v kakih 80 cm globoki vodi.
Zaradi hudih telesnih poškodb,
opeklin in vode so na kraju nesreče
umrli: Franc Drev (28) iz Devine
19 pri Slov. Bistrici, njegova žena
Helena (27), Martin Klaneček (29)
iz Devine 15, ter Avgust Visenjak
(.30) iz Devine 19.
Franc Drev je vozil avtomobil
brez vozniškega izpita!
Kidričevo
Ali čakati na nesrečo?
Skor^ vsakodnevno beremo v
naših časopisih tudi o nesrečah, ki
ti jih lahko preprečili s
pravočasnim ukrepanjem tistih, ki
nosflo za to tudi vso odgovornost.
Ko smo stikali za novicami, ki bi
zanimale naše bralce, smo med
drugim našli tudi tako podobo,
kot jo kaže slika. Presenečeni smo
bili predvsem zato, ker so v
neposredni bližini lepo urejeni
dgckti KK (v Kidričevem
pravimo na gradu) in je resnično
prav čudno, da se nihče ni zamislil
rad tem, da lahko na zapuščeni
tehtnici pride do hude nesreče, ki
ima lahko tudi dolgotrajne ali cek)
rcpopisne posledice. Nekdo, kije
tehtnico opustil, bi jo moral vudi
čimbo^ zavarovati, kar je tudi
dolžnost in obveza. Objekt, ki
resnično ne dela nobene časti
urejenemu oko^u v KS Kidričevo,
bo potrebno čimprej zavarovati ali
pa, če več ne bo služil svojemu
namenu, podreti oz. odstraniti
Mislim, da ni potrebno izzivati in
dejandco klicati negreče, ki tako
prepogosto pride kar sama od
sebe. Uram, da bosta sestavek in
fotografga le zdramila nekoga, ki
bo zadevo uredil kot to zahtevajo
tudi predpisi!
Besedilo:
France Meško
Izziv nesreči
Posnetek: K. Zoreč
vreme
do nede^e, 27. novembra 1977
Ves čas se nam obeta pretež-
no lepo jesensko vreme. Tudi
veQih ohladitev v tem času ne
bo.
Po sedanjih znakih sodeč
mishm, da bomo imeli razmero-
ma lepo vreme tudi čez praznike
Dneva republike.
Alojz Cestnik
RODILE SO:
Marija Vučina, Trnovci 19 —
Marijo; Kristina Čepek, Rado-
slavci 19 — Polonco; Alojzija
Lampret, Zg. Sveča 20 — deklico;
Romana Jurič, Dornava 115 —
Martina; Marija Zakelšek, Grdina
14 — Simono; Branka Bezjak,
Cvetkovci 44 — dečka; Boža Kra-
vina, Stritarjeva 4 — Mojco; Ma-
rija Krajnc, Hum 1 — Mateja;
Marija Gorenc, Rucmanci 10 —
Martino; Albina Zumer, Cesta ku-
rirjev NOV 42 — deklico; Sonja
Kirbiš, Nova vas 29 — dečka; Mi-
lica Zalar, Pavlovski vrh 23 —
Marjana; Marija Slana, Vintarovci
15 — dečka; Silva Zoreč, Reševa
14 — Dejana; Olga Petrovič,
Stojnci 121 — Janija; Katarina
Zupanič, Hajdoše 10/a — Alek-
sandro; Nada Zoreč, Grajenščak
87 — deklico; Majda Seruga, Ro-
gozniška 16 — Gregora; Marjana
Zebec, Skorba 68 — Marjano;
Danica Burjan, Slovenja vas 6 —
dečka; Neža Majcen, Majšperk 92
—	Dragomira; Angela Vuk, Po-
brežje 90 — Milena Anžel, Kicar
19 — Aleksandro; Katarina Emer-
šič, Lancova vas 43 — deklico;
Štefka Ozvaldič, Strajna 32 — Vi-
ljema; Ivica Kukovec, Kuršinci 56
—	Boštjana in Ivana; Margareta
Glatz, Nova vas 11 — Bojano;
Kristina Kimovec, Novo naselje 21
—	Matjaža; Irena Vidovič, Jur-
čičeva 5 — Damjana; Marija Ste-
bih, Polenšak 6/a — dečka; Tere-
zija Crnjakovič, Remčeva 10 —
dečka; Marija Kekec, Savci 77 —
Roberta; Ana Črnivec, Cirkulane
30 — dečka; Marija Nemec,
Dornava 89 — Silvo; Rozalija Vi-
dovič, Vel. Varnica 105 — dva
dečka; Kristina Kosi, Drakšl 9 —
Alena; Kristina Zganjar, Gode-
ninci 48 — dečka; Stanislava Puk-
šič, Gajevci 42 — dečka; Ivanka
Trunk, Bukovci 43 — dečka;
Cvetka Slavinec, Jeruzalem 4 —
Klavdijo.
POROKE:
Alojz Pesek, Slovenja vas 3 in
Martina Golob, Draženci 20; Mar-
jan Vinko, Majski vrh 21 in Majda
Zemljak, Pobrežje 131; Branko
Zebec, Partizanska 54, Maribor in
Božena Petrovič, Veliki vrh 20;
Vladimir Znidarič, Turški vrh 54
in Bara Težak, Turški vrh 54.
UMRLI SO:
Matilda Kelemina, Muzejski trg
3, roj. 1907, umrla 7. novembra
1977; Franc Junger, Zagrebška 51,
roj. 1900, umrl 8. novembra 1977;
Uršula Gracej, Kovača ves, 72,
roj. 1887, umrla 9. novembra
1977; Ivo Grabar, Cesta 8. avgusta
23, roj. 3. aprila 1977, umrl 10-
novembra 1977; Jožef Zadravec,
Kajžar 20, roj. 1909, umrl 11. no-
vembra 1977; Branko Smigoc, Za-
bovci 103/a, roj. 1956, umrl 13.
novembra 1977.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno
radijsko dejavnost RADIG-TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakovt 6,
poštni predal 99. Ureja uredniiki
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednil«
FRANC FIDERŠEK. UredniStvO
in uprava Radio-Tednika telefofi
(062) 77-079 in 77-226. Celoletn«
naročnine znaSe 150 dinarjev, z«
tujino 250 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-601-10649-
Tiska ČOP Mariborski tisk. Ni
podlagi zakona o obJavčeverjiJ
proizvodov in storitav v promet"
spade TEDNIK med proizvode, i*
katere se ne plačuje temelj'^'
davek od prometa proizvodov. »