XH* OLDEST
AND MOST popular slovenian
newspaper
IN UNITED STATES OF AMERICA
Amerikanski Slovenec
C,
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI, <i
GESLO: Za vero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
If A JSTAREJSI in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah
ameriških.
ŠTEV. (No.) 161.
Uporni Rifijanci poraženi.
primo de rivera trdi, da SO RIFIJANCI PORAŽENI — krim je pobegnil V GOROVJE. — UPORNIKI SO SE RAZKROPILI NA VSE STRANI
TRIJE MORNARJI, KI SO BILI REŠENI.
Tetuan, Maroko. — Od tukaj prihaja poročilo, da jej Abd-el Krimova armada delo-1 ma uničena, deloma razkrop-! ljena, poveljnik sam se paj
STAVKA VOZNIKOV V PARIZU.
skrha nekje v gorovju; dolga Mornarji zavzeli mesta st ^ko-
ma ročau ska vojna je končan Poročilo tudi pravi, da je s Krimom odšlo kakih tisoč vojakov. Veliko se jih je podalo, nekateri se še skrivajo, ker pa ne bo-
jočih. — Stavka so je izjalovila, lc 15 oc!st. pustilo delo. — Dom predsednika močno zatraženl
Pariz. — Mornarji in moštvo
do imeli kaj jesti, bodo tudi oklopnih avtomobilov 111 tan-ignimorani se podati. Tako je kov je dobilo ukaz zasesti me-zopet zavladalo belo pleme po sta voznikov, omnibusov in po-Severni Afriki, ki bo tudi osta- ulične železnice, kateri so sto-lo, najbrže za dolgo dobo. |pili na stavko. Stavka je bila S porazom Krima so dobili napovedena po izvrševalnem velik udarec oni, ki podpihuje-; odboru komunistične stranke, jo 1*11 hujskajo na sovraštvo do: da se pridružijo ostalim delav-drugopoltnih; velik udarec so|cem v Franciji, ki so proglasili pa tudi dobili boljševiki.	-24 urno stavko v protestu proti
Plimo de Rivera je neke-1 krvoločni kapitalistični vladi,-mu poročevalcu dejal, da je ki je poslala tisoče in tisoče bil Krim mož, na katerega je Francozov v gotovo smrt v go-gledal ves mohamedanski svet rovje Rifa in puščavo Sirije; le kot na odrešenika; a ne sme se v dobrobit bankirjev in drugihj pozabiti, da je bil tudi ost psi- izkoriščevalcev, ce boljševizma, kateri je veli-1 Kapitalistično časopisje tr-
ko bolj nevaren kakor vsa mu- di, da je večina delavcev, ki bi	_
slemska ustaja. Krima je pod-;raje delali kakor pa stavkali. Pogreian! poštai letalec je bil Nepoboljii]^ pirala Moskva z denarjem m kar pa m vrjetno, kajti 24 ur najden _ mrtov; lefa c raz,l * fc£i .
bito. — Nesreča se je pripe-
KRTŽEM SVET*
tx»
Iz Jugoslavije.
— Blalock, Ore. — Continental limited, Union Pacific vlak vozeč proti Chicago je skočil s tira; kurjač je bil mrtev, štiri osebe so bile težko in več potnikov lahko poškodovanih.
za takojšno Stabilizacijo dinarja. — odlomki razmotrivanja o gospodarstvu po f. se-unig. — druge zanimive vesti.
O gospodarstvu.
France Seunig: Slov.
štv.
Radi 30 Din peš iz Like v Banat.
Ed ini preostali od potopljenega podmorskega čolna S-51 slikani v mornariški bolnišnici Chelsea. Od leve proti desni: D. G. Kile, M. S. Lira in A. Geier.
v.WlTnnH^i	4 ™lj 209. — Mi imamo v naši drža- Pred kratkim je prijela no-
vzhodno od tukaj sta trčila sku.;vi neprecenljive nabavne za- vosadska policija pastirja Ra-
paj dva vlaka ena oseba je bi-klade, naše narodno gospodar- da Radakoviča, ki se je brez
' i ™	Pa	^ ^ predpogoje za vsakih sredstev potikal po No-
in a ui smrino.	močan razvoj, samo naša va- vem Sadu. Pri zaslišanju na po-
iNew York. — Kadio sig- lutna in g0sp0darska politika liciji je izjavil, da je bil v Venal z parnika Cameroma jejnam stavlja zapreke. Ce hoče- liki Kikindi pri svojih sorodni-sptejela postaja Radio Corpo- mo izjfraditi naše gospodar-!kih, ki mu dolgujejo 30 Din in
stvo, moramo imeti predvsem da je šel po ta denar. Sedaj se dovolj kapitala. Pa kako, ko vrača zopet peš v Liko. Polici-se tujega branimo ali ga pa ra- ja, kateri se je zdela ta izjava di nesigurne gospodarske in malo verjetna, je obdržala Ra-D	Al,- valutne politike ne moremo pri- dakoviča v zaporu in uvedla
~ Br°'lt00n;" Čoln obrežne vabiti _ domačega pa ubija-'poizvedbe glede njegove iden-straze G G-238 s posadko osem mo. Pomisiimo s]edeče: kapital titete. moz je vihar zanesel daleč se da ustvariti Ur- Potom pri-proc na odprto morje. Usoda hrankov; toda	ustvarjen
njih se m znana	kapital, če na eni strani zbira-
— 5t Louis, Mo. — Nad mo prihranke, na drugi strani . Lambert letalnem polju je kro- pa, preko naših denarnih zavo. Ja
Zli V VlSOCini 1000 čevljev le- dov. fete nrihrnnl-P nnroKin,. la
ration of America, ki se glasi, da je prišel Cameronia do nekega ponesrečenega parnika, ki ne more dalje, in mu pomaga.
ŽRTEV POKLICA.
SMRT AGENTA.
Smrt vsled strele.
Med ne\jhto, ki je te dni divjala po Hercegovini, je udari-strela v hišo posestnika Save
v ■ ^^^ I Mdov, iste prihranke porabimo talec poročnik Clarence Boehm v kritje izgub naše inudstrije, . . . m poročnik Fred Nelson. Iz ne- trgovine in obrti. Le poglejmo njegra m	sina. Hišo
Miletiča v Mostarju, ter ubila
ž i vežam, v njegovi armadi je že lahko vsakdo zdrži in pri bilo veliko elementov nezado- tem se pokaže, da se delavski vol jnežov iz Rusije, Turčije, i sloji zavedajo, za kaj se po-Srbije in drugih držav. Španski 'šilja na morišča toliko mladih
tila, ker je prenizko letel.
tsmobilov usmrtil agenta; nakar je dasi ranjen.
znanega vzroka je pa letalo maiQ statistiko insolvenc in treščilo na zemljo, Boehm je konkurzov, bilance naših in-bil na mestu mrtev, letalo raz-, dustrijskih družb, predvsem
--dejano. Nelson se je pa rešil ko manjših domačih, ki objavlja-
ropar H tat av-Ue se Pravočasno s padalno na-jo velike izgube. Ce bi imeli
je požar do tal uničil.
'.veznega pobegnil,
pravo skočil z letala.
Zopet prijet tihotapec saha-rina.
Carinski organi so v dunaj^-stabilizirano valuto, ne bi na-'skem brzovlaku v kupeju II.
Bellefonte, Pa.
Ob strani
diktator povdarja, da je veli- ,ljudi in v kakšno korist ie. Za- viH-^V cm-Li./ ^a A^Li ^mca« i	ti i • i , .	.. dittany gorovja, med drevesi- ca ie dof
ko večja nevarnost od strani1 vedaio se tudi da le v sloiri<	.	v,. ,	J p
, , •- •	i i	. ! » " J , . , \	, v t velikani, so našli razbito pošt-.ward C.
boljševizma, kakor pa tako lahko kaj dosežejo, ako že nei w , .	. I ",., j
mrtvega
„	,	i ,	;no letalo in ...i«.*
zvara rmena nevarnost. Da-;druzega vsaj to, da vidijo izko- Chai.les H Ame
lje je rekel Prima de Rivera, [riščevalci maso, na katero mo-
da so dobili med trupli padlih rajo računati, ki bo nekega
Rifijancev, Nemce. Avstrijce, dne položila račun in zahteva-
Ogre, Ruse, Turke in Srbe. ka- la ooravnave.
s-a
Mr. Ames, izkušen pilot, kateri je že šest let
Chicago, 111. — 2rtev pokli-postal zvezni agent Ed-Shanalian, ko ga je u-
pilota, strelil do smrti v garaži na žrtev 6237 Princeton ave., bandit M. J. Durkin, kateri je meseca de-
Pierre, S. D. — Pet ban- ža industrija producirala z iz- razreda zaplenili nad 5 kg sa-ditov je napadlo Fort Pierre „u5o<	harjna Saharin je bn v
National banko, vzel, so iz bla-^ v nerazumevanju gospodar- hnih zavojčkih skrit pod okni.
gaj ne §3000 in se odpeljali na skih pojavov se najde pri nas Edini potnik, ki se je nahajal
varno z avto.	vse mogoče vzroke za današnjo v tem kupeju, zanika vsako
. Chicago.^I]1- — Ogenj je krizo, kakor na primer zmanj- krivdo, vendar pa je bil areti-
izbruhml na 340-350 N. St. šana kupna moč prebivalstva, ran in predan oblastim
Johnes court in napravil lastni- inozemska konkurenca, prešla- daljno postopanje.
kom Oibnch & Goldberg kom- ba zageitna carina i. t. d. Dvig
paniji $10,000 škode.	i dinarja pa ovira produkcijo,
George vzame velikemu delu naroda
v na-
Drzen vlom.
V Beljini v Bosni so neznani
cembra obstrelil tri policiste, opravljal Durkin je bil na jrlasu kot spre- — Prescott, Ariz teri so bili gotovo vešči vojne I Listi poročajo da se je stav- !sklžbo leta,ca> biI dne 1- ten tat avtomobilov, tako tudi i Dixon, Indijanec je plačal zlo- možnost dela in s tem slabi vlomilci vdrli v trgovino Miče umetnosti, kar je pomagalo. Va i/jalovila in da j- le 15 od- °kt' P° U°Cl P°tU S poiitnim scda-» ukradel a\*to, Shana- cin umora s smrtjo na vešalah. kupno moč, katera zopet po- Vasiliča in mu odnesli 70.000 da so je Klim i oliko časa ob- stotkov voznikov tmsov in u- letal®ni	Yorku. Ker , han je bil poslan za tatom in Meseca aprila je usmrtil A. K. vzroča zmanjšanje produkcije. Din v gotovini ter več obleke.
K sreči za naše delavstvo so Oblasti zasledujejo neznane naša podjetja večinoma tako drzne vlomilce.
-žal in kljuboval veliki pre- službencev poulične železnice Pa ™ ^ določenem času ga izsledil v garaži, kjer se je Cavela, šoferja in ga oropal
oči.	'sledilo ukazu komunistov. Go- ™	' S°i u"dnikl S™'™	boj n,ed	kro«la|	_o_
Po mnenju diktatorja jetovo bi bil rezultat ukaza dru- S0^^	kaA' DBrk!M. Je.	agepta v .
ČOLN SE E PREOBRNIL,
ii MRTVIH.
Abd-el Krim sedaj toliko oslab- gagen, ako bi ga ne izdali ko- ^	noc je hl!af ffta «rce m je bil na mestu mrtev.
lien, da najbrže ne bo mislil munisti .kajti kar je treznej- £?gla" *um,h S°: df fje+.letalf Durkl.n	skočl1 v
na zopetno uporno gibanje pri- ših delavcev nočejo imeti o- ^pnmoran nizko leteti m da avto in se odpeljal na varno.
hodnjo spomlad. Večina nje- pravka z onimi, ki bi radi dobi- f kam	kar Se Je tudl V Prost_ost na-»brze ne bo dl°!"
govih pristašov ga bo popusti- H pod svojo kontrolo ves pro- T~ z^odl]o-	«o vzival kajti za njim je bi-
lo, kajti poraz, ki so ga dožive- letarijat.	I , 1 e.vet dm so ^prenehoma lo poslanih vec pohcitsov m Izletniški motorni čoln se je v
li je prinesel domačinom ne^a- ~ Vlada je za varstvo upanje do njih voditelja Abd- preskrbela, kajti več
el Krima.
POLICIJA RAZGNALA ZBO-ROVALCE — ENA OSEBA MRTVA.
Balboa, Canal Zone. — Zgo-
so neprenehoma lo poslanih več policitsov dobro skupine Prostovoljcev, kakor ker imajo dobro opisanega ga k akor tudi	iskali pogrešenega. gotovo dobijo v pest. Ker je
10,000 mož je pripravljenih z f^V^ ^ jf- SkUpaj +zbra"	St,reljal na ,tatU k°
orožjem da bi — če tako za P SO° JU in vse teme" le dva koraka od	odda"
povedo magnati, udarili na ne- ljlt° Pre^Iedali'	i* ^ bilo Ijen a ga ni usmrtil, se sodi, da
} zadolžena pri bankah, da jim ! je ugodnejše producirati z izgubo, kakor pa ustaviti obrat, kajti v drugem slučaju bi bila
Težka letalska nesreča pri Senti.
V četrtek dne 17. m. m. po-
izguba v bilanci radi visokih poldne se je pripetila pri Senti i bančnih obresti še večja.	težka letalska nesreča. Aero-
| '	Umrli	plan francosko-rumunske druž-
razburkanem morju pre'obr- so v Ljubljani: Anton Sirk, be, ki vozi med Pančevem in nil, med žrtvami so največ mestni delavec, 63 let. — Niko- Budimpešto, je padel vsled mo-ženske in 12Ietni deček. ' laJ Mazuran, davčni upravitelj tornega defekta iz znatne vi-
_o__|v pok-» 74 let- — Alfonz Jage- šine na zemljo. Pilot in 1 pot-
Melbourne, Fla. — Clara B., man> šofer, 33 let. — Olga Šiš- nik sta bila težko ranjena, do-oborožene delavce	, možno, da bi se nahajal — živ je imel Durkin na sebi protekt- 40 čevljev dolgi motorni izlet- ko' usnjarjeva novorojenka, čim je drugi potnik-ostal ne-
Ial1 mrtev. V nedeljo se jim je ni telovnik. ! niški čoln, last Melbourne Po1 ure- — Helena Oblak, ši- poškodovan. Odšel je peš v Tudi .dom predsednika repu- res posrečilo, da so prišli do	-o--i Farms kompanije, s 25. izletni- viI-ia> 42 Iet- — Ludvik Virant, Sento in se nato s prvim vlakom
ki na krovu se je v Sebastian mizarjev novorojenček, 3 dni. odpeljal v Beograd.
~ -G-
blike je močno zastražen, na mesta, kjer je ležalo med viso-' OTROCI UMORILI OČMA. dovinski, takozvani Santa Ana vrtu palače se nahajajo strojni- kimi drevesi razbito letalo, a Grand Rapids. — Peter Ste-' zalivu preobrnil pri čemer je — Marija Urbanja, posestni Plaza v mestu Panama, je bil ce, okrog poslopja pa koraka tudi truplo pilota, Mr. Ames-a. vens je grdo postopal s svojimi naši0 n oseb hladni grob — kova žena> 45 let-
-o----pastorki, od kar je umrla nje- večinoma ženske, med temi tu-	-0-
500 SMRTNIH SLUČAJEV gova žena. Otroci so se nave- di 121etni deček, 14 izletnikov	Nov rudnik soli.
SKOZI AVTO V COOK lir al i urenašati to gorie in skle- ie re«i!o	V vznožJu planine Vizitor v
v nedeljo večer prizorišče pre- straža z nasajenimi bajoneti tepa med revnejšimi "sloji me-, ~ . -o-
UTONIL.
OKRAJU	nili, da se očma iznebijo. Chas.
Chicago, III. — V pondeljek Stevens, star 17 let, je oddal
Chicago, 111. — Trije dečki, je bilo poročano, da je v nede- šest strelov iz revolverja in bourne Farms kompanije,
~__večinoma iz zapadmh držav in
ocma. . ...	. .	t 1
Črni gori so odkrili tamošnji Izletniki so bili gostje Mel- prebivalci bogat rudnik soli.
P°	-o-
sta in policijo Stanovalski na- deCki Z!BALI ČOLN. EDEN jemniki so imeli sejo, na kateri so protestirali proti oderuški najemnini, katero zahtevajo posestniki za stanovanja, v starosti od 14 do 16 let, so ljo bilo zopet usmrtenih osem smrtno ranil sirovega očma. vecmoma 12 zapaanin arzav ln^	Plodonosna vas. Seja je namreč bila po guver- udrli v prostore Kenihvorth oseb pri avtomobilskih nezgo- 121etna'sestrica in lOletni brat s0 bih namenjeni voziti se^ ob y vagi Rogatica je tekom 2 nerju prepovedana, a vendar jBoat kluba, polastili se enega dah, kar je pomaknilo kazalec sta kopala grob in pripravlja-^^ bregu m ogledovati obširne far- mesecev rodilo 5 žen 11 otrok, se je zbralo kakih pet sto lju- čolna in treh vesel ter odvesla- smrtnih slučajev v Chicago in la nosilnico,^ katero bi prene-'me' gori omfniene kompamje. §tiri matere so rodile dvojčke
li kakih 100 čevljev daleč od okolici na 600. Med temi žrtva- sli truplo očma v jamo. Pri svo-' Ker pa Je. morje zel° ne" in 1 trojčke. Francija nas lah-
di, katere je vodil neki domačin in nagovarjal navzoče naj nikar ne plačujejo več najemnine, dokler se jim ista ne zniža. Načelnik policije je zbo-rovalcem grozil in zahteval naj
obrežja. Kakor navadno so ta- m,i je 16 let stara Miss M.'jem poslu so pa bili otroci za-ki dečki razposajeni, tako so Franco, katera se je peljala z sačeni. Za očma ni upanja, da tudi v temu slučaju začeli zi-i veselo družbo po Greenleaf bi okreval.
bati čoln tako dolgo, da se je ave., a niso dovolj pazili in na prekucnil. Iz vrta svoje hiše na osmi cesti zadeli v karo North se razidejo, kar pa niso hoteli 1185 Sheridan rd. je milijonar Shore električne železnice. Postoriti. Policija je dobila ukaz j. A. Bennet videl nesrečo, na- (leg smrtnih slučajev je bilo v naj razžene ljudstvo s silo, kar ,glo pokliče ljudi in tudi sam nedeljo tudi več oseb poškodo-je tudi storila, poslužila se je Jse odpravi na pomoč, rešili so revolverjev, pri čemer je prišla j dva, a tretji, Richard Brooks,
ena oseba ob življenje, 10 je bilo ranjenih med temi dve smrtno. Smrtno ranjen je tudi pristaniški kapitan Carlos Diego.
POROČENA 75 LET.
Holdredge, Neb. — Mr. in Mrs. Cobb, sta obhajala v soboto demantno poroko. Mr. Cobb je_star 97 in žena 92 let.
star 15 let, je utonil predno je prišla pomoč.
-o-
— Chicago, 111. — Arthur
vanih, nekatere težko.
-o-
KRAVA ZAVŽILA STRUPENO ZELIŠČE — MLEKO
NEUŽITNO. Collinsville, 111. — Tukaj je umrla neka oseba na zastrup-
mirno in je bilo nevarno se ^0 zavi(ja> spusti dalje, so se obrnili in hoteli kreniti proti pristanišču. Kakor so izpovedali ribiči, ki so se nahajali v bližini, se je
Masniško posvečenje.
Dne 13. m. m. je bil posvečen v mašnika g. Alojzij 2alar, čoln prekucnil ko se je obračal ki je dosedaj moral služiti pri
__ _ _ 1 •________—	_ _ X^i.	A^-lfll	_____________
skladišče se ie podrlo,
1 oseba mrtva.	- . „ , , ,, --------- --------------
Danville, Va. — Skladišče Y zahvu> J>as v tlstem trenotku ( vojakih v Ljubljani in tako ni Powell & Hamlin kompanije!^ Pa prišel velik val.	,mogel biti posvečen junija kot
J „	--0______^____I njegovi tovariši letošnji novo-
se
je porušilo. Ena stena je pa- *ATrtCTWA cMPT nmi^lNF „ . ~	~ .
dla na poleg stoječo garažo, ŽALOSTNA SMRT DRUŽINE. mašmkl. Prvo Sv. mašo je g. pri-
Chicago, III. — Herbert Don- micijant služil dne 27. m. m.
nelly, njegova žena in 61etna pri Sv. Križu pri Ljutomeru.
kjer je prišla ob življenje ena oseba. Škoda je cenjena na $60,000.
-o-
— London. — Semkaj je prišlo poročilo iz Amsterdama,
Pearson, star 36 let, se je naveličal življenja,-polil je poste- JI jen ju, nad 50 ljudi je pa boljo s petrolejem na katero se-lanih, dognali so, da je vzrok da je delavski voditelj angleš-je vlegel in zažgal, ter si pog-sntrti in bolezni ker so pili mle-jkih strokovnih organizacij Mr. nal kroglo v srce, da je bil na ko od krave, katera je zavžila jBramley, na nagloma umrl. Mr. mestu mrtev.	-neko strupeno zelišče.	;Bramley je bil star 51 let.
hčerka so bili na mestu mrtvi, ko je v Hammond, Ind., na križišču njih avto trčil v vlak. Mooney Cleone, neki domačin
Pomoč industrijalcem.
Belgrad 16. sept. (Izv.) V : ministrstvu za trgovino izdelu-pripoveduje, da je žena vozila jejo nov pravilnik o zaščiti do-in da je on dal znamenje o pri- mače industrije in o pomoči hajajočem vlaku, za kar se pa gospodarsko šibkejšim indu-ni zmenila.	j ^ ' strijalcem.
širite am. slovenca.
DENARNE POŠILJATVE
Tf JUGOSLAVIJO rTALTir AVSTRIJO. ITD banka ima svoje lastna s pošto in zanesljivimi bankami starem kraja in naše pošiljatre so 4* stavljene prejemniku na dom ali a* zadnjo pošto točno in brez vsake«* odbitka.
Naše cene za po&iljke v dinarjih la ft rah so bile včeraj sledeče: S krono s poštnino:
500 — Din. __________________ $ 9.55
1.000 — Din.................... $ 18.75
2,500 — Din. __________________ 5 46.75
5,000 — Din. ________________ $ 93.00
10,000 — Dm. ________________ $185.00
100 — Lir „./._________________ $ 4.80
200 — Lir ..................... $ 9.25
500 — Lir _______________________ $ 2225
1,000 Lir — __________________$ 43.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. «B nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat n« nja, dostikrat docela nepričakoi je absolutno nemogoče določiti vnaprej. Zato se pošiljatve nakaisj« po cenah onega dne. ko mi spreias* mo densr,
DOLARJE POŠILJAMO MI TUBI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse poš«ljatve naslovne na—SLO V2NSKO BANKO
zakrajSbk « ceSarbk 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITY


JUL^^^.^^,.	■ .	1	__
Amerikanski Slovenec
PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891.
Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday.
— PUBLISHED BY —
Edinost Publishing Company
1849 WEST 22nd STREET.	CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: Canal 0098
Cane oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države *a celo leto..................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za. celo leto........$4.75
Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50
SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00
For United States peT half year...................$2.00
. For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75
__"_For Chicago, Canada and Europe per half year____$2.50
Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan._
Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morajo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira.
"Entered as second class matter August 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879."
S. N. P. J.
'AMERIKANSKI SLOVENEC*'
Na zadnji konvenciji te jednote so baje kakor se čuje sprejeli med drugimi resolucijami tudi to resolucijo:
1.	Krajevno društvo S. N. P. Jednote, ki bi se toliko drznilo, da bi dalo svojo društveno zastavo blagosloviti v cerkvi, bo iz Jednote suspendano.
2.	Društvo, ki se oficijelno ali korporativno s svojo zastavo vdeleži kake cerkvene ali katoliške prireditve ali manifestacije', bo suspendano iz Jednote.
3.	Cl an S. N. P. Jednote, ki je zaeno tudi cerkveni odbornik, je podvržen suspen<Jaciji.
Iz katoliškega stališča, kateri nismo člani S. N. P. J. mi to resolucijo drage volje vzamemo na znanje. Pokazali ste svojo barvo. To bo služilo v korist K. S. K. J.
Drugo vprašanje je: Ali pravično postopate z člani vaše lastne jednote. Ko se vam je šlo za članstvo ste se trkali na prsa, da je vaša jednota predvsem neodvisna in narodna. Tako se jednota imenuje še danes. Vi niste vprašali, ali je kandidat
ka o naši demagogiji Ako se pa poslužujejo brezverski kori- 'novrstne lepe zabave, katerih tarji tega pri SNPJ. je pa vse "allright." Slovenski delavec naj j čisti dobiček se bo porabil v pa šuti in plati. Na društvenih sejah, na konvenciji in drugod korist tukajšne cerkve sv. Dru-dajo vselej prednost tistim, ki pihajo v njih rog. Tiste, kate-|žine. Žene se zelo pridno pri-ri se potegujejo za resnico in pravico, pa vselej in povsod ugo- pravljajo in zaslužijo da jih i-nobijo. Da članstvo pomirijo, pokrivajo vsako blamažo ali ne- tmenovane dneve celi slovanski poštenost s svobodomiselnem ali brezverskem plaščem. Vaša Range obišče. Ker je pa Range zadnja konvencija v Waukeganu je marsikateremu zavednemu sinu poštenih slovenskih mater odprla oči. Nas katoličane
naravnost veseli, ste vrgli večletno hinavsko "larfo" s svojih j biti na pristno okusne obrazov. Imamo pa sočutje z člani katoliškega prepričanja pri vaši jednoti. S tem niste nikakor bratovsko postopali.
To naj bo nam katoličanom' glasen opomin, da podpiramo K. S. K. J. in pred vsem pa naše katoliško tiskovno podjetje tiskarno Edinost in list Amerikanski Slovenec.
Vse za vero, dom in narod !
Rev. J. Čeme, župnik, Sheboygan, Wia.
East Pittsburgh, Pa.
precej obširen in ne moramo vsakega rojaka posebej pova-
staro-
krajske potice, močne staro-krajske juhe, na poskočne sta-rokrajske polke in valčke, na poseben "show" v premikajočih slikah v nedeljo zvečer, zato pa Vas g. urednik prav lepo prosimo, da povabite s svojim močnim glasom v Vašem listu vse rojake iz celega Ranga in še od drugod, da pridejo imenovane dneve k nam v vas, da j bodo slišali naših žena glas, ki Jim bodo delale s pomočjo ša-jljivih starokrajskih muzikan-.terjev kratek Čas. Le povejte jim^ da se bodo v soboto večer j lahko do sitega naplesali, na-
'jedli se bodo tudi lahko in še Šesta konvencija D. S. D. je |kaj pili po vrhu v nedeljo si
bodo lahko za mali denar kupili večerjo od četrte ure popoldan naprej ob 7. uri bodo pa lahko za malo vstopnino 50c. izvanredno lepi "show" videli. Za Vaš trud se Vam hitro zdaj že lepo zahvalimo, za plačilo Vam- pa radi pošlje-
Dragi urednik Am. Slov. treba, da se zabilježi s zlatimi Tem potom, Vam- naznanim, da Črkama v knjigo bolje bodočno-smo delegati E. Pittsburgha in sti jugoslovanskega naroda — Pittsburgha srečno prispeli na zabilježiti s tem, da delujemo svoja domovja, a ne moramo vsi za napredek naše D. S. D. pozabiti na Chicago in naš slo- po vsih naselbinah naše Ame-venski narod, kateri" je tamkaj rike, da na prihodnji konven-tako složen napram vsemu, ci j i ne bo samo 50 delegatov, kar se šteje narodno in krščan- temveč 200 in med temi 50 Hr- mo par vozov snega, če ga ho-sko.	vatov, ne samo eden kakor je čete sprejeti v Vašej še vroči
Na prvem mestu se moramo bil na zadnji. A dasi je bil sa- Chicagi. (Op. ured.: _Se mo-
zahvaliti Mr. Glavaču, kateri mo eden, temu enemu se je zde-, tite Chicaga ni več vroča, rno-se je toliko za nas brigal in u- lo, kakor bi bil v domačemu jraia se je nalezti epidemične redil vse potrebno. Dalje cesti- mestu Zagrebu, tako je bil le- bolezni zime Vaše države, tu-tamo čč. gg. duhovnikom fare j po sprejet v sredo med Sloven- di mi se moramo že stiskati h sv. Štefana, ki so vse tako lepo ce, ki so ga priznali za brata, peči.)
vredili, da se je blagoslovlje- Ker se je že dopis zavlekel, j Bodite prav lepo pozdravlje-nje šole izv ršilo v tako lepen re- se konečno še enkrat prav le- ni dotedaj, ko se zopet vidimo du. Videli smo Vašo složnost, po zahvaljujemo vsem, ki so v Vašem listu.
Poročevalec.
. ..	-	kar nam je jako dopadlo. Tudi nas v Chicago tako lepo spre-
verskega prepričanja, ali ce je on cerkveni odbornik. Na dru-	mi v Pittsburghu imamo veliko jeli in pogostili, pozdravljamo
gi strani ste se celo zgražali nad slovenskimi duhovniki, kateri	mešanega naroda, Srbov, Hrva-j vse, za večjo D. S. D.
niso pri poznali vaših regal ij ali zastav. S svojo prefriganostjo	tov in Slovencev, ste na ta način pridobili veliko društev in članstva. ~ "
a moramo Sedaj pa, pripoznati. da nismo tako zlož-
J. Pavlakovič, T. Oblic, F. Pavlakovič, G. Miketič.
Chicago, III.
V Chicago se je zima naselila. Prava zima je že, pri do-
-o--bro zakurjenih pečeh je treba
Eveleth, Minn. biti, da si človek izogne, da ga Tako smo pa jezni tukaj na zima ne otipa s svojimi mrzli-Dokazoval je, da ni razlike Iron Rangy, da bi celi svet po- mi prsti. Da pa naše rojake ,	j , - .	.	In na kak«™ podlagi je jmed Slovenci, Hrvati In Srbi, drobili, ko bi bili tako močni, ne bo po zimi preliudo mraz
bila vasa jednota ko je ta ali oni pristopil k jednoti. Bodočnost kajti to je en narod, en jezik in Mislite si g. urednik, mi smo tresel si znajo pomagati Po-bo pokazala, ali bo zmagala pravica ah svobodomiselno pobar- Una domovina, zato je potreba, bili še čisto nepripravljeni na leg zimske obleke in dobrih vara je no a, t. j. jrezverstvo.	i^a delujemo vsi složno v brat- pusto starko zimo, kar nas ta čevljev pripravljajo še druga
sredstva, ki človeka ogreje j o,
r.,	, . . . ... ,	,	;------— — • ——	i., umu no'kadar ga zebe. To sredstvo pri-
J. n*.n®!? komunistične stranke in pred vsem tistih, ki je organizacija, ki zastopa naš suje snežene moke na naša po- haja v celih vagonih iz Kali-bi se radi približali jednotinemu koritu.	narod in našo krščansko vero, lja tako, da nam je zasula veči- fornije, New Yorka in Michiga-
\ nasm vrstah smo znali, da te konvencije opozicija ne bo (0na ni samo Hrvatska, ni samo noma naše poljske pridelke, ki na. Vse se bavijo stem produk-zmagaia, ker so glavni kontarji bih tako prefrigani in to že več Srbska ni ne samo Slovenska, smo jih še imeli zunaj. Ali bi tom. Malni drdrajo, stiskalnice let nazaj da jim tudi organizirana opozicija ni prišla do žive- temveč Slovanska, h kateri i-Ue Vi ne jezili g. urednik, če bi cvilijo, sodčki se pa polnijo, ga. Da ste dali duška brezverskim delegatom ste izdali preje majo pristop vsi Slovani, kate- imeli še ves krompir, vse kore-|Vse je zadovoljno, še bolj bo-oznaceno resolucijo To je bil samo pesek v oči. S tem ste ri spoštujejo vero naših prade-'nje, zelje in druge take reči v do pa potem, ko jih bo vgrel, ?:,r.P0Z°,rn0 na ?ruX° Stran ln obenem ste si zagotovili sta- Idov, našo sv. katoliško vero. jzemlji, pa bi Vam jih sneg ne- 'ko bodo "skrjančki žvrgoleli"
Videli smo naše Slovence iz nadoma podsul. In glejte taka itd.
kdor ne trobi v vaš rog, mu grozite s suspendacijo. Tem druš- ^ kakor ste v Chicagi. Vzrok tvom in e lanom haj bo povedano, da jaz dvomim, da bo Insu- i2ato nam je povedal delegat ranee Commissioner iz Springfielda, 111. na strani samopašnih loblič na banketu v pondeljek. demagogov vaše jednote. glavno vprašanje bo pred vsem, ali Dokazoval i*, da ni r^lik* je ta član plačeval svoje asesmente.
v j v*.,, v«, «.. * '»cisivut	da delujemo vsi složno v brat- pusto starko zimo, kar nas ta
Duhovi v vaših lastnih vrstah so bili pred konvencijo raz- stvU za napredek naroda in šment čisto nepričakovano o-burjeni. To nam pnea \ ase lastno glasilo. Bali ste se kato- društva. Društvo sv. Družine bišče zadnje dneve in nam na-
IwL'O n 'i i'n/1 no in	-__ _____1 ______i ■ i • i	-
lišče pri jednotinem koritu.
i i Blti v uradu P" SNPJ- 1Z finančnega stališča ni tako ;Kranjske, Štajerske, Prekmur- nesreča je zadela nas. Nasulo Bazar cerkve sv. Štefana je slabo. Naklade na članstvo pri SNPJ. so večje, kakor pri ka- ja in Medžimurja, kako vsi v nam je snega in že dva dni po- letos izpadel nadvse sijajno, ten drug. jednoti. Glasilo te jednote se leta in leta ni izplače- slogi delujejo za napredek k -kriva naš železni Range. Kako Tako še ni bil obiskan noben do-va o. Članstvu ste usiljevali dnevnik. Primankljaj je pokri- boljši bodočnosti. Tu ni raz- dolgo še bo ležal nam noče po- sedanji cerkveni bazar in do-vala jednota. Ali je članstvo zadovoljno s tem ali ne, to ni-bi- ločka kateremu društvu kdo'vedati, pač pa nam nebo po- bri farani v Chicagi zaslužijo lo vprašanje. Ko ste gospodarsko zavozili pri zidanju nove'pripada, vsi delujejo eden z šilja še vsaki dan novega. A v tem oziru vso pohvalo. Poma-tiskarne ste razpisali novi asesment na članstvo. Koliko znaša drugim in si medsebojno poma-naj le bo. zaupamo še v soln-'gali in žrtvovali ste, a ste zase, commission pri tem ali na polaganju jednotinega denarja na gajo, to smo videli pri druš- čno toploto, da ga bo kmalu za svojo slovensko šolo, ki je obresti o tem naj sodi članstvo vaše jednote. Pribito pa je, da tvah KSKJ. — DSD. Veliko jihlzapodila tja v visoke gore, ka- bila ravnokar izgotovljena. U-bi gotovi gl uradniki S. N. P. J. ne imeli toliko lastnega pre- 'je, ki so v treh ali štirih druš- 'mor še v tem mesecu spada, speh je nadvse povoljen. mozenja ni dragih automobilov, ako bi oni v resnici gledali za .tvah, a jim še ni preveč, še v Mi si bomo pa hladili jezo s| Za letošnji bazar se je veliko slovenske delavce m za dobrobit članstva svoje jednote. Plača ;katero bi vstopili, samo da bi' sama, kakor ie določena gl. uradnikom se ne more nikakor pri- |bilo katoliško, ker vedo da je merjati a*T!>ifi premoženjem. Koncem konca, korito je korito, našem narodu spas samo v slo-Ivaj takega je m,ogoče edino Ie pri svobodomiselni ali brezver-jgi in ljubezni do Boga in na-ski organizaciji.	'roda. Dajati čast	branitj
lam so gl. kontarji tako organizirani, da jim tudi celo jčast svojega naroda in vpošte-
članstvo z Bismarckom na čelu na zadnji konvenciji ne bi mo- vati zakone naše države je edi glo spodbiti njih stolčkov. V slučaju, da bi se K. S. K. J. vodila na pot do svobode in napredka po istem sistemu, kakor se S. N. P. J. bi vpili vsi frakarji, brez- [našega Jugoslovanskega naro-verski liberalci, socijalisti in komunisti od Atlantika do Pacifi- da.
tem, da si bomo zakurili še spo- trudil naš pomožni g. župnik čite peči, se bomo udeležili te Father-Leon, OFM. Pomagali ali one zabave in pri obloženi so mu farani in tudi Kolumbovi
mizi jedno ali drugo rekli.
Taka prilika se nam Slovencem ponuja zopet dne 17. in 18. oktobra v velikem tukajš-nem mestnem auditoriumu. Te dneve bodo priredile vrle žene slovenske fare sv. Družine raz-
Vitezi. Vse je bilo prirejeno najboljše in zato je tudi kar najboljše izpadlo. Da pa znajo farani ceniti delo pomožnega g. župnika Father Leona je pokazal zadnji večer ob zaključi-tvi bazarja, ko so mu farani
podarili v znak priznanja velik šop najlepših svežih cvetlic. Lep prizor je bil to, ko so farani pokazali, da se zavedajo
velikih žrtev, ki jih za nje do-prinaša njih delavna duhovščina. Tako je prav. Le tako naprej roka v roki in še veliko bomo dosegli v naši naselbini.
Gospa Štorklja je te dni obiskala sledeče družine: Mr. in, Mrs. Carl Boncha je prinesla brhko hčerko, katero so krstili za Ana Johana. Kumovala sta Mr. in Mrs. Košnik. — Družini Mr. in Mrs. Frank Boršnik je prinesla tudi hčerko, katero so krstili za Elsie Frances. Botra sta bila Mr. Cyril in Mrs. Annie Pichman. — Vsem naše iskre- j ne čestitke!
-o-
DUHOVSKE VESTI.
V Ameriko je dospel te dni iz starega kraja Rev. Joseph Leben, na zahtevo texaškega škofa Ledvina, ki sta s č. g. o-sebna znanca. Rev. Leben je bil prorektor v škofijskem semenišču. Ker je vešč španskega jezika mu bo poverjeno dušno pastirstvo na jugu Zdru-1 ženih držav. Mi č. g. želimo o-bilo uspeha in božjega blagoslova v njegovem novem delokrogu Gospodovega vinograda.
Rev. J. L. Zaplotnik, bivši župnik v Omaha, Nebr. je te dni odšel na univerzo v Wash-! ington, kjer bo nadaljeval s študijami in nato naredil izpit za nadzornika katoliških šol,' nakar bo nastavljen kot tak v, škofiji. Rev. Father Zaplotnik, je že med Slovenci poznan kot izboren zgodovinar. Upamo, da bo odslej kot tak še več ča-^ sa posvetil zgodovini svojega naroda v tej novi domovini. Ze-1 limo mu najboljšega uspeha! -o-
VABILO NA VESELICO S PLESOM
dne 17. okt. ob 7. uri zvečer v hrvatski cerkveni dvorani v Rankin. Pa., na katero vabimo vse Slovence in Hrvate, kakor tudi brate Srbe.
Pri tej priliki bo nastopilo več govornikov, ki bodo govorili za razširjanje društva Sv. i Družine. Zabavo priredi društvo Sv. Lovrenca, štv. 14, D. S. D., E. Pittsburgh, Pa.
Pridite v velikem številu, da s tem pomagate našemu društvu do boljše bodočnosti, v prid našega naroda.
Za dobro postrežbo se jamči.	Odbor.
Tom Oblic, tajnik nadz. od.
-o-
KJE SO?
Lenarčič Janez: Doma iz Sv. Matevža, p. Gomilsko^ zadnjikrat je pisal iz Clevelan-da Ohio, sinu Vinku Lenarčiču iz Mengeša.
i
Span Josip: Svoječasno je bil zaposlen kot rudar v Frank- j lin država? Box 281. Doma je ; iz okolice Maribora.
Voznic Neža: Stanovala 1920. leta na: 2831 Chatham Street, Philadelphia, Pa. Išče jo sorodnica Fani Novak iz Ljubljane.
Naproša se vsaki, komur je kaj znano o zgoraj navedenih osebah, oziroma naj se sami,
DELAVSKE VESTI.
Stavka premogarjev.
Antracitni premogarji so še vedno na stavki. Zima prihaja v deželo, in pomankanje po nekaterih krajih že narašča. Družinski očetje so brez dela in njih družine bodo kmalu brez jela, premogarski baronje pa stavko zavlačujejo z namenom, da bi delavce izstradali in jih tako primorali sprejeti vsake pogoje, ki bi jih ponudili. To je namen premogarskih baronov.
Kdor pomisli vse to, vidi, kako brezvestni in brezsrčni so kapitalisti, do delavstva. Za par borih centov se gre, pa ne in ne, vstrajajo v svoji trmoglavosti in s tem pehajo uboge delavske družine v obupni položaj.
Iz West Virginije poročajo, da nekatere premogarske družine že občutno trpe na poman-kanju. Zima je tukaj, a stariši so brez sredstev, da bi opravili in obuli svoje lačne otročiče. — To je.sramotno za državo, da dopusti, da se dogajajo tak4 slučaji. Ali je potem čudno, če postaja med delavci čez dalje več nezadovoljnežev?
-o-
Delavske razmere na Irskem.
Na Irskem je zadnji mesec močno vrelo in delavstvo se je že pripravljalo na stavko čez zimo zlasti v pokrajini Cork. Tudi v Limericku so bile napete razmere med delavci v znanih Shannonovih elektrarnah. Otvorila so se poganjanja med zastopniki delavcev in delodajalci. Prišli so do sporazuma, delavci so dobili nekoliko povišanja pri plačah, nekoliko so pa popustili od svojih zahtev. Sedaj vlada v industriji mir in pravijo, da bodo po teh pokrajinah zgradili na spomlad več raznih tovarn.
Kaznovani uboj.


Nemški spisala E. Handel-Mazzeti.
"Ata — lada —"
"Zc veliko klepeta," je rekla mlada žc-ha z materinskim ponosom. "Povem ti, že cele povesti mi pripoveduje. — Kajne da, miška, dušica, kajne da? Povesti pripoveduješ? — Za petnajst mesecev je to veliko!" se je obrnila k pomočniku.
Ta je prikimal s polnimi ustmi.
"Jutri ti prinesem- deset goldinarjev," je rekel zidar. "Lahko boš kupila za Mici-ko posteljico pri.Jaulu." . ,
Z žarečimi očmi je prikimala.
Gori pri nekem oknu na hodniku je pri-šumela mimo gospa pl. Roita.
"Joj, milostliva gospa!" je rekla zidar-
Delovni čas v Rumuniji.
Rumunija je ratificirala wa-shingtonsko konvencijo o 8-urniku. Vendar pa do danes še ni izdala zakona, s katerim bi bil 8-urnik splošno uveden. Le Xarodna vlada za Transilvanijo je v letu 1919. izdala nared-bo o uvedbi 8-urnika. V predvojni Rumuniji pa delovni čas zakonito ni urejen. V kolikor je uveden, je to uspeh kolektivnih pogodb. Teh je malo ker delavstvo močnih strokovnih organizacij ne pozna.
-o-
Stavke v Češkoslovaški.
Državni statistični urad objavlja, da je bilo v juliju t. 1. 39 stavk; prizadetega delavstva je bilo 5540 ki so zamudili skupno 38.214 delovnih dni, na mezdah pa izgubili 1,193.-G19 Kč. Povod stavkam so bili v večini slučajev zahteve po zvišanju mezd. Uspeh je bil v 9 slučajih popolnoma ugoden, v 11 delni, v 7 negativni in v 12 neznan.
pismeno oglasijo na
Generalni Konsulat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
443 West 22nd Street, New York City.
jeva žena. "Tej se dobro godi! Kako lepo je oblečena! Svileno domačo obleko ima! Ampak veš, nisem ji nevoščljiva. Takega moža, kot ga imam jaz, nima--in
tudi nobenega srčka, nobene Micike!" Stisnila je otroka k sebi in ga poljubila, in še enkrat in še enkrat.
Milostliva gospa je stala pri oknu in gledala dol.	. .
"Slišite, zidar!" je poklicala.
Skočil je kvišku. "Prosim, milostliva gospa!"
"Ko boste gotovi z jedjo, pridite gor."
Končal je že in težko stopal preko dvorišča, k vhodu, k glavnim stopnjicam.
"Ti, Jože, mogoče ti bo kaj dala za našo Miciko," je rekla žena. Kot otrok je brala pravljice, v katerih so imenitne grajske gospe v belih oblačilih podarjevale lepe reči. — "Kakšno novo oblekico na primer!"
"Pojdi no!" se je smejal mož.

____ii...........
„.' i... _

"Bo že kaj, da nam bodo odtrgali pri plači!" je godrnjal pomočnik in medtem s kruhom očistil skledo od špinače ter nato še kruh porinil v usta.
"Počakaj m,e, Marija!" je rekel zidar in šel po stopnjicah navzgor.
V par trenutkih je stal v stolpni sobi z modernim pohištvom, krasnimi slikami in vezeninami. Stal je tu v svoji zaprašeni jopici, s svojim zakrpanim predpasnikom in si mislil: tu je lepo!
Vrata stranske sobe so se odprla. Prišel je milostlivi gospod s svojo soprogo ob roki.
"Slišite, zidar," je rekel milostlivi gospod, "ta balkon se mi zdi, da ni dovolj trden. Ali mislite, da bi se ne dalo s par novimi tračnicami odpomoči? Pojdite ven in oglejte si vso stvar."
Zidar je odprl vrata na balkonu; težko so se odprla, zakaj odkar so bili na gradu novi prebivalci, ni še nihče stopil na balkon.
kitt^,_______-____________„
Z enimi pogledom je ošinil začrneli les in zarjavele spone, s katerimi je bil balkon pripet ob zid.
"Da, to je zelo negotovo," je rekel. "Tramovje je strohnelo, to se vidi."
"Vi, mojster, mogoče pa izgleda slabše, kot je v resnici," je rekel gospod pl. Roita. "Pojdite ven in najprej natančno preglejte."
"Milostlivi gospod," je rekel mladi mož v zadregi, "saj nič ne pomaga, vidim od tu — in končno je res nevarna stvar —"
"Bojite se?" ga je prekinil gospod.
Gospa se je zahehetala.
"Ne gre zame. Vedite, milostlivi gospod," — mož je povesil oči in glas, — "imam ženo in otročička."
"Ah, res!" je tjavendan rekel Roita. Jezilo ga je, da ta človek tu, ta proletarec, noče storiti par pogumnih korakov v skrbi za svoje telo, dočim mora on, blagorodni gospod z debelimi milijoni, služiti muham svoje žene.
_
ste strahopetec,
"Gospod mojster, vi sram vas bodi."
Zidar je jezen zardel. Ni izpregovoril besedice, temveč s trdim, odločnim korakom stopil na balkon.
"Slab je, milostljivi gospod," je zaklical v sobo. "Poglejte, kako poka. Popraviti se mora, če ne--"
Spodaj v parku je zakričal vrtnar: "Jezus, Marija!"
ln zgodilo se je. Dvoje spon je odnehalo, dvoje tramov se je prelomilo — kakor blisk je zletel balkon v globočino.
"Bog v nebesih!" je zacvilila mlada gospa, se odmaknila od vrat in si z rokami zakrila oči.
"Mirno, mirno, Avgusta. Upam, da'se ni zgodilo najhujše."
Gospod Roita je ves bled stopil k balkonskim vratom. w H
"Menhart!" je zaklical. "Se mu je kaj hudega zgodilo ? Pridem takoj."
(Dalje sledi.) I_
... _ ....... . . _ .....
"AMERIKANSK3 SLOVENEC"
Slovanska
denver. colo.
NASLOV IN IMENIH oi-AVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
4. leta.
upravni odbor:
Predsednik: Adolph Aniicheck, 4701 Grant Street, Denver. Colorado
1.)	podpredsednik: Frank Boitz, R. R. — l, Box 171, Pueblo, Colorado.
2.)	Podpredsednik: Frank Mohar, 514 W. 2nd Street, Leadville. Colo. Tajnik: Frank Skrabec, 4822 Washington Street, Denvfcr. Colorado. Blagajnik: Joseph Videtich, 4485 Logan Street, Denver Colorado. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thathcer Bldg. Pueblo, Colorado.
NADZORNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Frank Okoren. 4823 Emerson Street, Denver Colorado
2.)	Nadzornik: Peter Geshell, 3952 So. Broadway, Denver, Colorado.
3.)	Nadzor.: Michael Kapsch, 508 N. Spruce St. Colorado Spring, Colo.
POROTNI ODBOR:
1.)	Predsednik: Anton Kochevar, 1206 Berwind Ave., Pueblo, Colorado.
2.)	Porotnik: Frank Strben. Box 707. Ely, Minnesota.
3.)	Porotnik: Frank Ambrose, Box 75, Tooele, Utah.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
2.)	John Kocman, 1203 Mahren Avenue, Pueblo, Colorado.
3.)	John Starešinich. 4576 Logan Street, Denver. Colorado.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec Chicago, UL
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora- Proi-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član zveze naj se oglasi pri tajniku najblilnjcga društva. Z. S. Z. Za vstanovitev novih društev zadostuje 8 oseb. Glede ustanovitve novih članov pošlje glavni tajnik na zahteva vsa pojasnila in potrebne listine.
SLOVENCI PRISTOPAJTE V ZAPADNO SLOVANSKO ZVEZO!
=£J
ZDRAVSTVO.
nje dalje časa traja in je zato dosti dražje. Ce se je pa bolezen le preveč razvila, na primer rak, in je vsako zdravljenje z današnjimi sredstvi od-( več, ti vse premoženje tvoje in( vsega sveta ne pomaga in ne more rešiti življenja. Uspeh,' ki si ga dosegel z odlašanjem, j ti je uničil življenje. Ne boj se i zdravnika, on je tvoj najboljši j prijatelj, morebiti kateri pod raskavo zunanjostjo, ali njegova najtoplejša želja je, gledati ljudi v cvetočem zdravju, pol-j nem življenju, srečne in zado-j voljne.
Priporočljivo je, da si izbe-' reš, če ti je le mogoče, stalnega; zdravnika, ki mu zaupaš. Z njim se večkrat posvetuj o svojem zdravju in zdravju družine, če jo imaš, ali kadar si postaviš svoje lastno ognjišče. ( Zdravnik bo imel vpogled v, tvoje zdravstvene razmere in bo vedno lahko posegel pravočasno in odrezal nit bolezni.' Saj je v prvi vrsti dolžnost zdravnika, preprečevati in o-mejevati bolezni, v drugi vrsti žele jih zdraviti, ko se jih nismo mogli ubraniti.
Uredi svoje zdravstvene od-nošaje tako in ne boš se kesal. -o
I Julijski Benečan sinu srednješolcu.
POROTE.
. i
Sin, ko zopet zapuščaš rod-i no vas in odhajaš v mesto, da Zlo zatri v kali!	.. iPo'enem ali več mesecih so pa se posvetiš učenju, bi ti radi
Pred časi zdravniška veda prišli na kliniko; hujše oškodo- povedal par očetovskih besed, ni bila tako visoko razvita, ka- jvani, kakor ko jih je zadela ne- Ker je Italija zatrla vse naše kor se je mogočno današnji sreča ali napadla bolezen. Tako šole, pojdi v italijansko višjo dan razcvetelo moderno zdrav- si je mlad fantek zlomil nogo; gimnazijo. V njej te morda za-stvo. Zdravnikov je bilo jnalo; .mazačka mu je stavila nogo dene včasih psovka "ščavo" njihova izobrazba ni bila bog- med deske. Ko pa je revček kakor te je lani. Ne bodi uža-vekaj. seveda najdemo mnogo začel hoditi, so takoj opazili, ljen. Resnica nas ne sme žaliti, častnih izjem. Ogromna nejas- da je noga kriva in krajša. Za- Tista psovka izraža kruto resnost je zakrivala vsa polja kaj ga niso odposlali takoj k niso: Slovani v Italiji smo zdravilstva. Pa še ljudje so bi- zdravniku ali v bolnico? Vese- "ščavi", sužnji. Ko se je ltali-li nezaupljivi do zdravnikov in lil bi se že zdravja. Sedaj pa ja otresla avstrijskega suženj-so rajši izročali svoje življenje po nepotrebnem trpi v bolnici, stva, si je hotela privoščiti slast raznim mazačem in prebrisa- In to ni edini slučaj! Pa nam zatiranja in nas je pol milijona nim ženskam, ki so izvrstno iz- da mnogo misliti. V mnogih slu- zasužnila. koriščale svoje lahkoverne pa- čajih se takim nesrečnikom ne cijente. ,	da več pomagati; zagrenjeno
Z naraščajočo splošno izo- jim je vse življenje radi enega brazbo in s silnim razmahom neprevidnega koraka. Tako o-medicine se je razmerje med malovaževanje ali pa napačen pacijentom in zdravnikom na'strah in neutemeljeno nezau-
Uboj po naboru.
Sredi avgusta se je vršil v Kamniku za kamniški okraj vojaški nabor. Med drugimi so se pripeljali z* vozom tudi naborniki iz Dobruše pri Vodicah. Fantje so se medpotoma seveda ustavljali po gostilnah si privoščili dokaj pijače in odšli po naboru še v Rodetovo gostilno v Kamnik. Med naborniki se je nahajal tudi 271etni, že oženjeni sin posestnika iz Dobruše, Josip Drešar, ki je fante vozil. Ta je v domači občini znan kot pretepač in nasilen človek. Bil je radi telesne poškodbe že Štirikrat kaznovan. Svoj čas se je lotil celo svoje matere ter jo udaril s kopačem po glavi. V gostilni so se nahajali poleg drugih tudi obtožen-čev brat Anton, dva Jerasova, Josip Brank, Miha Benda in Jernej Kadivec. Pri sosednji mizi pa sta se zabavala 2 lletni Andrej Kušar ter njegov prijatelj Alojz Aleš iz Račice. Tekom pogovora je pristopil k o-bema Jože Brank in potegnil Kušarju s krivci okrašen klobuk z glave. V šali je nato dejal : "No, sedaj ko si potrjen, jih (krivce) lahko nosiš" in že hotel dati klobuk nazaj.
Tisti hip pa je nenadoma in brez povoda navalil na Ku-šarja vinjeni Drešar, ki je že pri vstopu v gostilno izustil be-
sede: "Danes se pa lahko ko-Ijemio!" Odprl je nož in začel zasledovati umikajočega se Ku-šarja. Umaknivši se mu v vežo, ;je Kušar milo prosil: "Z nožem ne, z nožem ne!" A to Dre-'šarja ni ustavilo. Navzočih se je polotilo veliko razburjenje, jkajti na dvorišču je Drešar Ku-šarja ujel in mu zadri nož v desno stran prsi v drugo me-dreberje. Ranjenec je nekaj zavpil ter padel na t,la, Drešar pa je nož mirno obrisal, ga zaprl in vtaknil zopet v žep. Na-jto je brzo zapregel in se odpeljal. Ranjencu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Pole, ven-
Pohotnež.
Druga porotna obravna je bila tajna. Zagovarjal se je 22-letni hlapec Anton Rožmanič, ki je služil pri svojem bratu v Dvorski vasi na Gorenjskem. Pri hiši je bila tudi Še ne 14letna sirota Marija Jane, katere očeta je ubila lastna žena, ki se sedaj pokorava v ženski kaz-nilci v Begunjah. Rožmanič je deklico o neki priliki letos poleti zlorabil. Porotniki so njegovo krivdo soglasno potrdili in je bil Rožmanič po paragrafu 127. obsojen na eno leto težke ječe.
dar pa je moral vsled notranje (krvavitve Kušar naslednji dan I v bolnico v Ljubljano, kjer je 18. avgusta umrl.
Drešar se je zagovarjal s popolno pijanostjo. Izvedenec, zdravnik dr. Mayer je izpovedal, da take rane, kot jo je zadobil Kušar, navadno niso smrtne in je Kušar umrl bržkone na posledicah nastalih komplikacij. Isto mnenje je podal tudi zdravnik dr. Novak.
Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje gledo uboja in popoldne pijanosti ter vprašanje, ali se je obtožcnec v tej pijanosti nalašč pripravil za krvavo dejanje. Porotniki so prvo in drugo vprašanje soglasno zanikali nakar je senat razglasil oprostilno razsodbo. .
Ali si že pridobil Am. Slovencu tekom kampanje novega naročnika ? Ako ne, stori takoj!
V NAJEM SE ODDA na 2719 W. 15th St. lepo stanovanje, 5 prostranih sob z vsem modernim udobnostim. Central kurjava. Tudi izvrstna in velika klet. Več se poizve pri L. Stritar-ju, 2018 W. 21st Pl.
NA PRODAJ
zidano poslopje za dve družini z garažo za dve kari. Severo-zapadni vogal na Robey cesti ^'n 21. PL Podrobnosti se zve pri lastniku istotam. Chicago, 111. •
ŠIRITE AMER. SLOVENCA.
Bi moral bili tudi aretiran!
Voznika, ki trpinči svojega konja se dovede na sodnijo, kjer mora plačati $10 ali še več kazni. Ali ne mislite, da bi moral uiti aretiran tudi vsak človek, ki zanemarja svoje telo ; ko použije cele pinte ledene vode, ki ne uživa prikladne ; hrane in oni, kdor svoj želodec •preveč preoblaga. Med trpin-j cen jem konja in med trpinčenjem človeškega telesa bi ne smelo biti nobene razlike. Seveda v tem slučaju bi bilo veliko število kršilcev te postave aretiranih, ker je preveč onih, ki svoje telo zanemarjajo. V j takih slučajihj se pojavijo sle-(deče posledice: slab okus, ne-prebava, zabasanost, sape v črevesju, glavobol in slabo spanje. V vseh teh želodčnih nepri-likah je Trinerjevo grenko vino najboljši pripomoček; hitro izčišča zabasano črevesje, po-.lrfaga prebavi, povrača slasten ,okus in utrjuje ves sistem. IVprasajte bližnega lekarnarja tudi za Trinerjev olajševalec kašlja (Cough Sedative), katerega bi morali imeti doma zoper jesenske prehlade. Ako teh zdravil ne morete dobiti v .vaši soseščini, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago; 111.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA.

ROJAKI V SO. CHICAGO
ALI SE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK


9476 —
EwingJ
avenue
v zaloffi vedno najboljše Rroccrijsko blago, vsakovrstna moo, sveže in prekajeno. Parutr.ino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje?
Vsem se priporoča v poset!
S
t t
M. Gregorich
GENERAL 505 — ELM ST.
REPAIR
Phone: 182—R.
SHOP CALUMET, MICH.
Popravljani in uplašam, klavirje (piane), orgije, gramofone, violine, harmonike, kitare, tainburice in vse druge muzikalične inštrumente- Delo izvršujem točno in brzo za zmerne cene. Priporočam se Slovencem in Hrvatom!
Dalje priporočam za gramofone "Phonograph Spring Over Winding Automatic" pero, ki automatieno gramofon sam navija. To pero je moj lastni izum, za katerega sem dobil patent od vlade Združenih držav. Poskusite ga!
Pišite za pojasnila.
korist prvega zelo popravilo. Ljudje so dobivali zaupanje in se tako večkrat obračali na doktorja. Ne moremo pa še biti zadovoljni. V dve strani gre napaka. Ali se zdravnika ne pokliče ali se ga zove prepozno ; ko vsa naravna sredstva ne pomagajo več.
Ljudje si mečejo na rane pajčevmo, oblivajo s svojo vodo in uporabljajo druga mogoča in nemogoča sredstva, maže in razne rastline, kakor se je to podedovalo od prejšnjih po-kolenj. S takimi "domačimi" sredstvi se rane kvarijo in za-Ktrupljajo, o celjenju niti govoriti ne moremo. Ne rečem, da gotove rastline in obliži ne pomagajo ; ampak tu se riskira m stavlja življenje v nevarnost. Jenjajmp že enkrat s takimi bedastimi poizkusi zdravljenja in nekaj mislimo.
V spominu mi je ostalo več nesrečnikov, ki so se zatekli po prvo pomoč k ženski mazački.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO!
Vsem cenjenim naročnikom, dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom v državi Illinois, Missouri in Kansasu naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladič, ki je pooblaščen pobirati naročnino, za list Amer. Slovenec in Ave Maria, oglase ter vse drugo,, kar je v zvezi z gori imenovanima listoma. — Rojake, zlasti naše naročnike uljudno 1 prosimo, da mu pomagajo in gredo na roko. Gre se za ojačenje katoliškega tiska in vsi ste progenia da Mr. Mladiču pomagate zlasti do novih naročnikov. Posebno priporočamo, pomagajte mu pridobivati nove naročnike za list Amerikanski Slovenec, s tem boste pomagali da bo lahko izdajalo
_
panje do zdravnika, ki je pol življenja žrtvoval, da bi dajal pomoč bednemu človeštvu, je huda krivica, njeno maščevanje pa zadene dvakrat ubogega in trpečega bolnika.
V drugo napako silijo tisti, ki zdravnikovo pomoč prepozno poiščejo. Zbole; odrešujočo pot k zdravniku prelagajo od danes na jutri in od jutrj na prihodnji dan. Bolezen raste; ne čaka tvoje odločitve. Včeraj je bilo prezgodaj za zdravnika, jutri bo prepozno; danes moraš iti. Ne tolaži se s krivim upanjem, da se bo bolezen sama od sebe poboljšala!
Če ti je drago življenje, ga s nepotrebnim čakanjem ne stavi na kocko. Lahko izgubiš igro in življenje. Izgubiti ne moreš ničesar, le pridobiti, če iščeš takoj pomoči. Tiste dinarje, za to gre, le priznaj, moraš dati iz roke; če greš k zdravniku prej ali slej. Kasno začeto zdravlje-
Prejeli smo
DRUŽINSKO PRATIK0
ZA NAVADNO LETO 1926.
Družinska Paratika za leto 1926 je jako lepo Are jena in je nekoliko večja kol je bila lanska. Posebno je lepo zbran svetovni opis in zraven par jako lepih času primernih povesti. Prepričani smo, da bodo z njo rojaki zelo zadovoljni.
Ker smo jih prejeli le gotovo število opozarjamo takoj vse naše naročnike, da takoj pišejo po njo predno poide iz zaloge. Cena pratiki je 25c.>s poštnino vred, katere je poslati z naročilom vred na:
KNJIGARNO AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. 22nd Street Chicago, III.
_i_i_
ALI BOSTE POMAGALI,
da dobi nas list 700 novih naročnikov?
Rojaki katoliški Slovenci!
DOLOČENI ČAS za izredno kampanjo za pridobitev 700 novih naročnikov hitro poteka. Nekateri so v tem oziru že storili svojo dolžnost, zavedajoč se, da KATOLIŠKI TISK je danes edino faktor, ki čuva, brani in pospešuje vse, kar je našega katol. Slovencev.
SI TI ROJAK (INJA), ki to čitaš že tudi storil (a) kaj za svoj katol. list ''Amerikanski Slovenec"? — Bog Ti plačaj če si in vedi, da bolj koristnega in dobrega dela nisi mogel izvršiti, kakor če si pridobil katoliškemu listu novega naročnika. Morda si s tem pripeljal nazaj odpadlega Slovenca (ko) in to ne bo ostalo brez plačila.
AKO AGITIRATE ZA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" agitirate za svoj katoliški list, ki bra ni in zagovarja Vaše prepričanje, ki agitira in dela za Vaša večja in močnejša katol. društva in organizacije. Delate torej sami za sebe in vse kar je Vašega.
POJDITE te dni med Vaše prijatelje in sosede in agitirajte za nove naročnike. Pomnite, da sedaj do 1. novembra v tej izredni kampanji velja za list še stara cena	, _ .	^ _
$4.00
PO PRVEM NOVEMBRU začne list "Amerikanski Slovenec" izhajal dnevno petkrat na teden in bo potem dražji. Te peta številka v tednu bo posvečena NAŠEMU SLOVENSKEMU ŽENSTVU. Poskrbeli bomo, da bo za naše ženstvo primerno urejevana in prepričani smo, da bomo našemu ženstvu s tem zelo ustregli. Rojakinje Slovenke pojdite torej v tej kampanji na delo za naš list, ki stremi zatem, da bo v prihodnje kolikor največ mogoče deloval tudi za prospeh in koristi slovenskega ženstva v Ameriki. Pojdite na delo za list "Amerikanski Slovenec", da se ga ojači in mu da nove moči za nadaljni boj za naša sveta slovenska katoliška načela. Agitirajte pogumno! Bodite pogumne, kakor je bila pogumna Miklova Zala za svojo slovensko in sveto versko stvar. Naprej in naprej za novimi naročniki, da pridobimo listu v tej kampanji 700 novih naročnikov.
IT Agitirajmo vsi te dni za "Amerikanskega Slovenca"!
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 West 22nd Street
Chicago, Illinois


-AMERIKANSKI SLOVENEC"
Gladiatorji
Zgodovinski roman is leta 70. po KrtitunL — Angleški spisal G. J. Whyto Melville. Prevedel Paulas.
Lovec: To ti povem: ako ra- z lovom, me stane vsak zajec,
ki ga ustrelim, 10. dolarjev.
Lovcev prijatelj : Potem pa zahvali Boga, da tako redko-
Prva teh političnih strank — posebnega i-mena in imela,— je bila še najbolj zmerna, četudi se njeni pristaši niso bali, se z nasiljem boriti za svoje nazore. Imeli so veliko veljavo med širokimi plastmi ljudstva. Sebični so bili, odkrito so delali za skupni blagor in skrbno so čuvali vero in njene obrede in so se zelo zgražali, da se je za popravljanje utrdb in za stavbo bojnih strojev uporabljalo kamenje in lesovje, ki ga je Agripa nabral in pripravil za stavbo in povečanje tempeljna. — Grajali so tudi razprtije med strankami, dasiravno so jih še sami povečali, in kršili so odporno moč oblegancev, javno priznavajoč, da bi bila modra in zmerna vojaška rimska disciplina boljša zanje, ko pa samodrštvo in anarhija, ki je razkrajala narod, in namigovali so celo, da bi prodaja mesta, seve pod častnimi, ugodnimi pogoji, ne bila največja nesreča za judovstvo.
To številno stranko je najhuje sovražil E-leazar. Njegov nasilni, nemirni, ganatični značaj je bil brezpogojno nesprejemljiv za kakršnokoli predajo in trdno je bil odločen, da se bo branil do smrti in da rajši pusti mesto do tal razdjati, ko pa da bi ga predal Rimljanom.
V tem viharju in boju je bil Eleazar prav popolnoma v svojem živi ju, ki je ugajal njegovi strastni naravi. Vsak dan se je zdelo, da si s svojim naprsnimi oklepom nadene novih moči, nove odločnosti. V vsem sijaju svojega oklepa in orožja je stopal tjo mestu ali pa vodil borbo raz obzidje, daleč naokrog viden za prijatelja in sovražnika, pravi vojš-čak, poveljnik, knpz.
Eleazar je bil glava druge politične stranke, zelotov, "gorečnikov." Sami so se tako i-menovali, češ, da gorijo za blagor naroda in za vero očakov. Seveda so njihova dejanja nasprotovala njihovim besedam. Skrajno brezobzirni in brezvestni so bili v izbiranju sredstev, ki so jim služila v dosego njihovih strankarskih namenov. Nasilnosti, žalitve, poboji so osovražili zelote med ljudstvom. Pa v svojih vrstah so imeli pogumne in odločne ljudi, izurjene v orožju in pripravljene za vsakršno nasilje, bodisi proti prijatelju, bodisi protr sovražniku. V rokah drznega, brezvestnega voditelja so bili ostro in silno orožje. — In Eleazar je bil njihov voditelj.
Tretjo politično stranko, morebiti najštevilnejšo med vsemi, je vodil človek, ki se je izrazito odlikoval po svoji dovršeni, brezzna-čajni dvoličnosti in hinavščini in po svoji brezobzirno sebični drznosti v doseganju o-sebnih in strankarskih ciljev. Ta mož je bil Janez iz Giskale, malega mesta v Galileji. Še preden je prišel v Jeruzalem, se je izkazal po svojem verolomstvu in po svoji brezsrčni brezobzirnosti.
Tit je oblegal Giskalo. Mestece s svojimi nebojevitimi prebivalci, ki so bili povrh še brez orožja in tudi sicer nepripravljeni za brambo, bi bilo bre T. truda padlo v roke rimskemu vojskovodji in peščici njegovih konjenikov, ki so stali pred mestom.
Pa kakor vsi veliki zmagovalci je bil tudi Tit usmiljen in dobrosrčen, kjerkoli in kadarkoli se je dalo. Dobro vedoč, da bi ne bil mogel ubraniti svojim četam plenjenja in mo-renja, če zavzame mesto z mečem v roki, je osebno jezdil pred obzidje in pozval branilce k predaji, obljubujoč jim najvelikodušnejše.
Janez je imiel s svojimi pristaši tistikrat prebivalstvo popolnoma v svojih rokah. Odgovoril je Titu v imenu meščanov, da je sobotni dan in da je Judom prepovedano na ta dan vsakršno delo, tudi vojskovanje in politični posli. Zato, da se ne morejo pogajati z njim o miru in predaji. Ce jim pa da 24 ur odloga, mu bo izročil mesthe ključe naslednji dan.
Tit mu je ugodil in se je odstranil s svojimi konjeniki, najbrž zaradi pomanjkanja živil. Janez pa je po noči pobegnil s svojimi pristaši, z mnogimi ženami in otroki in prepustil m,esto in prebivalce njihovi usodi. Potoma pa je zapustil še tudi svoje spremljevalce v bedi in nevarnosti in se je sam rešil v Jeruzalem.
Po tako očitnem verolomstvu ni mogel pričakovati prav nobenega usmiljenja od Rimljanov in Janez iz Giskale se je boril kakor mnogi drugi, da tako povemo, že z vrvjo
okoli vratu.
Med zeloti pod vodstvom Eleazarjevim in med stranko Janeza iz Giskale, ki so jo med drugim tudi roparje imenovali, je besnel divje krvav boj za prvenstvo. Miroljubni zmer-neži pa so v strahu in upu nepotrpežljivo čakali, kedaj zaplapola rimski orel nad mestom, in mnogi izmed njih, zlasti premožnejši, so že zdavnaj pobegnili v rimski tabor.
Tako je izgledalo v mestu.
Rimljani pa so z vso svojo mirno in vztrajno odločnostjo nadaljevali oblego.
Rimska vojska je bila sestavljena iz najboljših, izbranih Vespazianovih legij. Poveljeval jini je Tit. Vespazianov sin sam. Njihovi bojni stroji so bili številni in silni. Spretni in izvežbani, premišljeni v vsakem koraku, strogi v disciplini in neuklonljivi v pogumu, so se pripravljali z vsemi močmi na zadnji najsilnejši napad na Sveto mesto. 'Ze je bil del zida s stolpom, imenovanim grad Antonia, v njihovih rokah. Judje so ga za trenutek dobili nazaj v besni borbi, pa spet je padel Rimljanom v roke. Glad je s kruto roko gospodaril po mestu in strašil tudi najpogumnejša srca. Cas je bil, da bi bili Judje pozabili na sebičnost, na strankarske prepire in na fanatizem, ter mislili edinole na svojo narodnost in na sovražnika pred durmi.
TT.
Lev Judove hiše.
Eleazar je hotel po vsaki ceni dobiti vrhovno poveljstvo v svoje roke. Mesto je bilo v skrajno nevarnem položaju in razdeljena o-blast je utegnila usodno ovirati uspešno brambeno delo. Janeza iz Giskale je bilo treba uničiti — in njegov nasprotnik si je brezobzirno naredil svoj načrt.
Z izgovorom, da se hoče spraviti z njim in združiti obe nasprotujoči si stranki v prid mestu in narodu, je predlagal sestanek z Janezom. v zunanjem tempeljskem dvoru. Tam bi naj oba nasprotnika ppravnala svoje prepire in stopila v* zvezo za skupno delovanji. Zbor starejši n bi se naj sestal, voditelji ljudstva, ki so pa sicer omahovali sedaj k eni, sedaj k drugi stranki in se dali od njih vplivati. Trdo bo šlo, to je Eleazar vedel, pa zanašal se je na svojo zgovornost, na svojo veljavo in na svoje uspehe-in upal je, da bo uklonil in stri svojega nasprotnika.
V sijajnem oklepu in. blestečem se orožju je torej prišel na zborovanje. Četa somišljenikov ga je spremljala, vsi oblečeni v dolge miroljubne plašče, ki bi naj vzbujali zaupljivost pri nasprotniku. Pa bistre oči in pazljiva ušesa so le ujela rahel žvenket in zakrit blesk orožja, ki se je skrivalo pod nedolžnimi platnenimi haljami. Maloštevilni šo sicer bili ti njegovi prijatelji, pa preskušeni in zvesti, — in zunaj se je zbirala množica bojevitih mož, ki so navidezno malomarno gledali na dvorano, — sami zelotje, Eleazarjevi pristaši.
Z globokim poklonom je stopil Eleazar v dvorano in se postavil na najzadnje mesto, kot bi bil prišel prosit, ne pa zahtevat. Njegova ponižnost je seve stala v čudnem, nasprotju z njegovo sijajno, bogato zunanjost-j'o.
M
m
ZA DRUŠTVA

Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd.
Pečati, itampil je in druge potrebščine naročite pri
AMERIKANSKI SLOVENEC
1S49 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL.
čunam stroške za lovsko karto, potem kolikor zapravim na lovu, kolikor strgam čevljev in obleke in koliko časa zamudim!krat kakega zajca ustreliš.
Telephone Canal 0537.
MRS NICHOLAS GOETTERT
POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street	Chicago, Illinois
Se priporoča Slovencem v naklonjenost.
Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več v zvezi v mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki jc označena v tem oglasu.
■OH
1e OOCOOOOt
&
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČ NIC A.
[PISANO POLJE
£>	-	I ** . T_____i
Cibrov Jaka je menil in za- dal kontekst ali zvezo.
<<217 ST. CLAIR AVE.
CIJEVELAND, OHIO.
pisal: "Dandanes znanje glede spoznanja narave in človeškega značaja ne sloni več na filozofiji, ampak da znanje prihaja od znanstvenega raziskovanja, znanstvenih demostracij in drugih znanstvenih metod." Tega jaz ne vem in me morajo svinjski pastirji o tem poučiti.
Hvala za tak pouk in bi ga ne sprejel, če bi mesto od svinjskih pastirjev prišel tudi od kakega "znanstvenika." Sem z mojo filozofijo v prav dobri družbi. Samo en slučaj. Bate-son pravi v svojem Presidential Address to British Association: "We go to Darwin for his incomparable collection of facts, |ona, še v vsem življenju nisem we would fain emulate his jbil in sem najmanj zdaj, ko scholarship, his width and his "grmim.** liadi Scopesa me ob-Jpower of exposition, Lyt to us daja baje strah. Seve, če bi he speakes no more with philo- vsak imel le toliko "duše,"' ko-sophic authority." Po domače likor je ima ona, namreč nič, j bi rekel: Darwin je izvrsten potem bi bilo z dušno pašo*! vr-
in lo klaverno, in bi bilo treba pi
Vero v Začetnika vsega, v Boga, odklanja, se noče "ponižati," svobodno mu, "veruje" pa na to, kar odklanja vsaka resna veda in zdrav razum. Jaz ga ne zavidam za ta "ža-kelj."
ste
J. (menda bo Johanca) Pečjak, Greensboro, Pa., pravi, da se je "neki Trunk zavoljo dopisa v št. 179 v Prosveti grozno razkoračil" in se "nezadovoljnost opaža tudi pri njem," kar je baje razvidno iz gromenja v "Pisanem $olju." Le počasi, draga Mrs. Pečjak. Nezadovoljen jaz v pomenu, kakor je
raziskovalec, demonstrira 111 ,]o klaverno, in Di Diio treoa pn- J ^» a * » a * * * , » . a * » * • a * • •	• iima znanstveno metodo, a pred | jeti "za kako koristno delof' |
X * * tttt .. r^^rf-rfr-f-^^^rfr^r^r^rf-^-^-frr??^^ filozofijo ne vzdrži, in zato ga. Ker pa Scopes in vsa prosveta-
& Bateson odkloni. Cibrov Jakalrija in povrhu še Mrs. Pečjak bi ga sprejel ravno, ker ni fi- ne bodo ubili duš, bo ostalo pri lizofična avtoriteta. Na svetu jstarem, in ne bo treba nobene-|so pač svinjski pastirji in uče-j^a strahu.
t
4* 4> 4*
ZAUPAJTE SVOJEMU ROJAKU
CH1ROP ItACTOn
!
Ako so vsi zdravniki nad Vami obupali, jaz nisem. Ako Vas muči reumatizem, božjast, krof, potrtost, sploh vse bolezni jaz lečim vspešno, tudi kronične. Kjer so vsi zdravniki rekli, da ni pomoči, pri meni jo najdete. — Pojasnila brezplačno — Ne odlašajte — Ne trpite — Pridite takoj.
Steve Vlasich
CHIROPRACTOR — GOVORI SLOVENSKO
Od 1 :3<> do 5. ure in od 6 :30 do 8:30. 1829 Blue Island Avenue	Chicago, 111.


Progres Linoleum & Carpet Store
9x12 kongoleum v enem kosu. $5.85
F. NOVIČKI 1738 West 18th Street,
VELIKA ZALOGA SVILENIH PREPROG
9x12 preje $45.00
— sedaj §27.00
Linoleum z Rumi podlago kvadratni jard preje $1.45 sedaj samo ..............$1.07
V Vasem interesu je. da si pred nakupom ogledate to zalogo.
Phone: CANAL 1505
CHICAGO, ILL.
Naznanilo
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem-kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudi!, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me.
Se toplo priporoča
njaki.	Mrs. Pečjak trdi, da "si s svo-
* * *	jim početjem in pisanjem ho-
Tristo Darwinov. Prihodnjič čem ustvariti nebesa na zem-pride na vrsto gotovo pet sto ]ji" (to frazo ste pouzeli iz va-n^edvedov. V št. 211 Prosvete še Prosvete) in "bralcem odpi-izgleda žarkomet, ki se peča s ram oči, da bodo poznali Trun-"trunkoizmom," kakor prere- ka in se zavedali pogubonosne-t ka vanje v beznici, kjer igrajo ga zapeljevanja takega pisa-vlogo alkoholični duhovi. "To- nja," toraj delam v smislu Pro-raj je žival" je čital g. Molek, ^svete in za njeno korist, mi bo in zdaj se peni yes, yes yes. . . potem takem Prosveta dala "ne-črno na belem. je. . . yes, yes, »besa na zemlji" za tako odpi-yes. . . tristo Darwinov. V sv. ran je oči v zasluženo plačilo, pismu je zapisano: Ni Boga. . . ti sveta ženska zmeda, yes. yes, yes. . . črno na belem j Malo prehuda pa je le Mrs. je zapisano, da ni Boga. In Pečjak, ko zasoli gospodu Mo-pri tem g. Molek govori, da je leku tako zaušnico, ker zafrk-;Trunk zopet zavil, in ne gre in Ijivo vzklikne: "Možgani so ne gre brez zavijanja.	toraj duša!" kar g. Molek ne-
, Ne pišem za njega in mu je 'prestano in v isti številki Pro-svobodno, da ostane pri svoji svete zatrjuje. Cof. . . hudo je {"veri" na večno materijo. Ve- padla.
da sicer uči, da pride življenje] Ako je duhovnik rekel: "Ja, samo iz življenja, celica iz ce- ta je monkey." potem to ni le-lice, dalje, da na svetu nekoč po, pripoznam, pristavim pa, ni moglo obstaj'ati nobeno živo da naj se ne huduje preveč, saj bitje, zdrava pamet ali com- sama sebe in svojo deco postav-mon sense pove, da se nekaj ne Ija na to stališče, ko pravi:" more razviti iz nič kaj, a vse to "Mene ne skrbi, kaj1 bom na o-so filozofične muhe in Cibrov nem svetu." živi toraj, kakor bi Jaka je pred nedavnim sloves- duše ne bilo. no izjavil, da je dandanes filo-j Kako more pri takem na-' jzofija šla žabam pet, in enako ziranju zapisati, da "je duhov-)) zdrava pamet rakom žvižgat, ščina najslabša za oguliti člo-,Človeku odreka dušo in jo pri- veka," bo za ljudi, ki "nimajo soja "nekoliko" celo živalim zdravega razuma," kakršnega j (nekoliko ga je — duha — tu- ima Mrs. Pečjak, težko razu-di v reči s kamenjem), da je meti. Ako je ne "skrbi, kaj bo med človekom in živaljo razU- na onem svetu," potem pač z
110
GEORGE LISJAK, lastnik
— 57th STREET,
PITTSBURGH,
PA.
CLEVELANDČANJE I
lcadar potrebujete oogrebnik*. se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod
GRDINA IN SINOVI (A	1053 — E. 62nd St.
T CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1881 all 455«.
LOUIS STRITAR
•e priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p rip* Ijam na dom. Prevažam poh* «tv* ob Sašu selitev in vse ka« spada v to stroko. Pokličite me po telefona!
2018 W. 21s* Plač« CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221,
Srce automobila je baterija! |
i a 8 SI
for
fiilLojTPep!'
Slabe baterije pov-ročajo vedne težave pri avtomobilih,. Baterija in njena moč je pri avtoju to, kar je pri človeku dobra zdrava kri.
Pri nas imamo v halogi najboljše bateriji za avtomobile. Obenem popravljamo in.elektro-ziramo, da dobijb nazaj novo moč. Kadarkbji i-mate težave z baterijami pridiite k nam spravili jih bomo Vam v red. Baterije pošljamo tudi po pošti izven Chicage.
FIDELITY ELECTRIC C0.
FRANK SCHONTA, lastnik, 2049 West 22nd Street,	Chicago, HI.
Mfttfamo blago tudi izven Chicagc* PISta pa mak
H SI
a s si o o
■	_ mogel "oguli-
zadere: Centu mecete poniža- ti." Tako napredna dama ji
Vije na mizo." Ako mu je za res- menda ne bo delala švigašvaga nico. naj pogleda še enkrat v čez dva praga?! kakšni zvezi je zapisano "toraj Duhovščina je proti delav-je žival," in iz zveze in nasled- stvu, ker ne nažene skebov. To njega ne bo mogel kaj takega ni noben dokaz, gola trditev je. trditi, ker sem jaz samo opozo- i Končno mi želi dolgo življe-r1ll'1ka^°t	J'e sklepanje, nje. Hvala lepa, tudi jaz njej,
d,a l,1.blI^11°yiek iz kake slično- ^ bo pa res znanost 'šla preko sti z živali bil res samo žival. mene in nje, potem bova oba v
Mera kontradakcij" Je na jamo padla, ona, ki se peha za neki drugi strani, m ta je več ko znanost, in jazjki se široko poje, žival m," stavi j am proti njej, le kako~
zvrhana. "Žival to je zapisal samo g. Molek, ki je v prenaglenem delovanju njegovih "umskih sil" pregle-
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
dolgo življenje naju more malo "potroštati."
se
ŽENITVENA PONUDBA
Vdovec star 37 let, z enim
otrokom v starosti 6 let, bi se
rad seznanil s slovenskim de-
HA	kletom ali vdovo v starosti od
|NA MILIJONE ljudi bi ne bilo da- 3R ^ lof	-
nes brez las, ko bi vsaki ob pravim4.° ^ V SVrh° cenitve, časii rabil Walieicevo Alpen Tinkturo, i	1I?'a resno voljo se po-
katera je najboljša in uspešna na sve tu za proti izpadanju in za rast las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo lasje popolnoma na-turni. Dalje imam najbolj uspešna zdravila, kot za rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte, lišaje, solnčna-te pike in prahute na glavi, za revma-tizem ali trganje, kurje oči, bradovice, potne noge i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila brez vspeha mu povrnem denar. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.


JACOB WAHČIČ,
Cleveland, Ohio
11436 E. 95th St.
ročiti, naj piše na naslov uprav-ništva tega lista. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.	t.-s-č.
KER SE splošno govori, da sem jaz spodaj podpisani ali kdo od moje družine naznanil Mr. Joe Gorca zaradi pijače, tem potom obljubljam onemu, ki mi dokaže, da je to resnica $1000 nagrade.
Lovrenc Zakrajšek, 834 Hubbard Ave, Elkhart, Ind.
, > . . j.. . .i ■:.. j ii&> .-icatid ...