Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 35 (1023) Čedad, četrtek, 14. septembra 2000 Telefon 0432/731190 j •*' figw Izročilo junakov za jutri Osrednja spominska svečanost ob sedemdesetletnici ustrelitve štirih slovenskih antifašistov je v nedeljo privabila na gmajno pri Bazovici več tisoč ljudi. Prišli so od vsepovsod, iz tržaške, goriške in videnske pokrajine. Tolikšna prisotnost je bila jasen znak navezanosti naših ljudi na ideale, ki so bili že pred tolikimi leti odločilnega pomena, da se je slovenski narod v naših krajih ohranil. Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so bili mladi, življenja polni fantje, ki so v boju proti fašizmu že daljnega leta 1930 brez pomislekov tvegali vse. Življenja so dali za pravično stvar, kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik odbora za proslavljanje bazoviških žrtev Milan Pahor. Predsednik Slovenije Milan Kučan je zborovanju naslovil brzojavko, slavnostna govornika pa sta bila senator Fulvio Camerini in monsinjor Marino Qualizza. Oba sta se navezala na štiri padle junake, ki do bili in so še danes zgled odpora proti nasilju in boja za obstoj svojega naroda. Minilo je sedem desetletij, a lekcija zgodovina ostaja veljavna. Prav tako pa je potrebna trdna volja demokratičnih ljudi, da se med Slovenci in Italijani gradi prijateljstvo in sožitje. beri na strani 2 Pozitiven obračun komisije Na slovenskem konzulatu v Trstu se je prejšnji teden Komisija državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu sestala s predstavništvom Slovencev v Italiji. Obisk ob koncu mandata je bil poslovilnega značaja a obenem tudi prilika za obračun opravljenega dela. Člani komisije, ki je bila prvič ustanovljena v tej mandatni dobi in je morala tudi določiti svojo sestavo in “pravila igre”, so namreč izražili voljo skleniti delo s poročilom, ki naj bi vsebovalo smernice in priporočila za nadaljne delo. Predsednik komisije Marjan Schiffrer je na srečanju dejal, da se komisija poslavlja z dobrim občutkom, da je delo pozitivno nastavila, da je dosegla cilje, ki si jih je zastavila in da je bilo delo pomanjkljivo v glavnem le na gospodarskem področju. Njegovo izvajanje so dopolnili tudi podpredsednik komisije Davorin Terčon in člani Ivo Hvalica, Zoran Lešnik, Samo Bevk in Jakob Presečnik. Pozitivnim ocenam opravljenega dela so se pridružili predstavniki slovenske manjšine v Italiji, ki pa so opozorili tudi na še odprta vprašanja in se posebej zaustavili ob vprašanju pomanjkljive komunikacije med Slovenijo in zamejstvom ter se zavzeli za uveljavljanje skupnega slovenskega kulturnega prostora. V imenu Slovencev v videmski pokrajini seje Jole Namor zahvalila komisiji za vso izkazano pozornost. Scuola, responsabilità e impegno É stata un’estate laboriosa per le nostre i-stituzioni educative. Per buona parte del periodo estivo si sono svolte infatti le attività dei centri vacanza, volute dai Comuni: Pulfero, San Pietro al Natisone, Kranjska Gora, Clodig ed infine la colonia artistica che ha coinvolto ragazzi delle regioni contermini sulle rive del nostro Natisone. I ragazzi hanno esplorato, lavorato, sviluppato attività creative e di ricerca. Hanno eseguito piccoli scavi “archeologici” nel villaggio abbandonato di Pre-drobac, raccogliendo e classificando le piccole cose lasciate da quelle persone. Questi ottimi programmi non hanno impedito che l’attenzione principale ci distraesse dai problemi della scuola, che non sono rimasti fermi. Concretizzata la possibilità di avviare i lavori del primo lotto della ristrutturazione e dell’adeguamento interno dell’Istituto, i lavori sono proseguiti fin dai primi di luglio, includendo principalmente il primo piano. Paolo Petricig segue a pagina 4 ^ZAČNE, ^UoLA / VAZ\rTeuKvA 1400-9SQ■ ooot. A&rucoio 44-50. ooot ftUKSAIC £ ge-440 .ooot. ©AXSTòr' VIARIO 9900-24000£ 'Zerjeuje 80-j60. ooo é. Sabato 9 settembre le poesie di Silvana Paletti In resiano Sabato 9 settembre, in u-no degli incontri letterari di Vilenica 2000, a cui partecipano gli scrittori più rappresentativi dell’Europa centrale, si è levata alta la parola di Resia. Quella parola che vive sulla bocca dei resiani consapevoli e orgogliosi della propria identità, ma fiorisce e si rinnova nella poesia. Nasce da sentimenti, emozioni e pensieri e poi si fissa sulla pagina del quaderno o dei libro. E cosi costruisce un ponte dal passato verso il futuro. Nella suggestiva cornice del castello di Štanjel - San Daniele del Carso, davanti ad un’ottantina di scrittori e poeti, di fama europea, Silvana Paletti è stata invitata e leggere i suoi versi di “No samo pot”, “Dna rožica”, “Gospodinave”, “Terg” ed altri, tutti accolti con grande favore dal più che qualificato pubblico. Non solo. Sono stati anche stampati, sia nelPoriginale resiano che nella versione slovena ed inglese, nell’antologia dei testi letterari di tutti i partecipanti di quest’anno a Vilenica. (jn) segue a pagina 3 Intervista a Dino Tropina, nuovo capo delTistituto comprensivo di S. Pietro al Natisone “La scuola bilingue? Confronto stimolante” Il successore di Gloria Aita parla dei progetti in vista e del rapporto tra scuola pubblica e privata Quattro scuole materne, quattro elementari e due medie statali (in tutto 394 alunni, qualcuno in più rispetto allo scorso anno scolastico, un trend che perlomeno non è più negativo come in passato), una scuola privata bilingue ancora in crescita demografica, tanto che la prima elementare per la prima volta raddoppia. E a dirigere tutto ciò un nuovo capo dell’istituto comprensivo, Dino Tropina, certo non nuovo all’esperienza di direzione scolastica. E stato infatti preside delle medie a Cividale, Mortegliano, Coseano, S. Pietro al Natisone, Marano, Moggio e Remanzacco, lo scorso anno è stato capo d’istituto a Sedegliano, e a-desso il ritorno a S. Pietro. Michele Obit segue a pagina 4 Vrata dvojezične šole v Spetru so se ponovno odprla ob veseli razposajenosti otrok. V zraku je bilo občutiti zadovoljstvo ob novem šolskem letu, čeprav tudi malo nostalgije za minulimi počitnicami. Ravnateljica Živa Gruden je obiskala vrtec in vse razrede šole, vsem otrokom in učiteljem je zaželela uspešno delo. Sola je za tolikšno število otrok že pretesna (na sliki eden od dveh prvih razredov), na srečo pa bodo gradbena dela za razširitev na prvo nadstropje kmalu zaključena, verjetno že konec oktobra četrtek, 14. septembra 2000 2 Ob 70-letnici iz Bazovice apel za mir in sožitje med Slovenci in Italijani Veliko število mladih se je spomnilo junakov s prve strani Proslavljanje 70-letnice bazoviških junakov se je vrstilo ves minuli teden in se bo dejansko zaključilo konec tega tedna z mednarodnim odbojkarskim turnirjem. Tako sta v sredo k spomeniku v Bazovici položila venec predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in obrambni minister Janez Janša. V četrtek je bila spominska svečanost ob nagrobniku junakov na tržaškem pokopališču pri sv. Ani, v petek pa so Bidovca, Marušiča, Miloša in Valen- čiča počastili tudi v spominskem parku v Kranju. Pred nedeljsko svečanostjo, na kateri je bilo prisotnih veliko mladih, so taborniki in skavti organizirali bedenje ob spomeniku, ki se je začelo v soboto zvečer in ob tabornem ognju nadaljevalo vse do jutra. Okrog polnoči so ob ognju recitirali odlomke svojih del slovenski in italijanski literarni ustvarjalci. Gre še zabeležiti velik uspeh tradicionalnega planinskega pohoda, ki se ga je letos udeležilo kakih petsto ljudi. Po izjavah časopisa v znamenju kontinuitete Clavora direktor Doma S septembrsko številko se je za petnajstdnevnik DOM začelo novo obdobje. Od Marina Qualizze, ki je kot odgovorni urednik podpisoval beneški časopis od 1. novembra 1983, je prevzel štafetno palico Ferruccio Clavora. Uredniški odbor, v katerem so duhovniki Marino Qualizza, Dionisio Ma-teucig, Emilio Cencig, Mario Gariup in Natalino Zua-nella, je torej zaupal laiku vodenje časopisa. Novi dire- ktor pa se v svojem uvodniku obvezuje, da se bo močno prizadeval za nadaljno uveljavitev časopisa, kot svobodnega in avtonomnega glasnika slovenskega katoliškega sveta v videmski pokrajini. Clavora izraža zaskrbljenost zaradi vsestran-ke globoke krize, ki jo doživlja Benečija in poudarja informativno in formativno vlogo Doma. Novemu odgovornemu uredniku želimo uspešno delo. Pismp iz Kima Stojan Spetič Z bazovske gmajne sem minulo nedeljo odhajal poln globokih in pozitivnih vtisov, da jih redke sence ne morejo ohladiti. Pa naj mi bo dovoljeno nanizati tudi nekaj kritičnih in samokritičnih misli. Mislim, da smo bili tudi letos neprijetno presenečeni zaradi kričeče odsotnosti predstavnikov oblasti, od tržaške občine do vlade, da o častnem vodu vojske Republike Italije, rojene v odporništvu, sploh ne govorimo. In vendar. Bilo je poleti 1970, ko sem se mudil v Moskvi, na seminarju leposlovne fakultete. Vzporedno je potekal kongres zgovodinarjev, kjer smo občasno pomagali kot tolmači. Tu sem spoznal Ferruccia Parrija, voditelja CLN, ki je vodil prvo povojno italijansko vlado. Med večerjo na prijateljevem domu sem ga vprašal, ali bi spregovoril na bližnji svečanosti ob 40-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Navdušeno je sprejel in mi nato pripovedoval o stikim med Tigrom, Borbo in skupino “Giustizia e libertà”. Parrija Zal ni bilo v Bazovico. Ko sem ga nekaj tednov pozneje obiskal na njegovim skromnem rimskem do- mu, je ležal v postelji in težko kašljal. Staknil je pljučnico, ki ga je kmalu zatem ugonobila. Pa je iz postelje narekoval brzojavko, ki so jo prebrali v Bazovici: “Na vaši svečanosti ne sme manjkati poklon italijanskega Odporništva!” No, kamor bi bil šel Parri, bi lahko prišel Illy. A ne? Sicer pa je manjkal tudi slovenski predstavnik v rimskem in evropskem parlamentu. Zamujena priložnost. Jaz sem v Bazovico šel tudi takrat, ko so me javno psovali. Te odsotnosti v marsičem pogojuje nedorečen odnos do naše skupne zgodovine. Počakajmo na skorajšnjo objavo izsledkov mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije, da bomo svojo preteklost lahko brali bolj umirjeno in strpno, brez zamolčevanj in cenzur. Tudi tržaški “Piccolo” je med vrsticami dajal razumeti, da so bili bazoviški junaki le “teroristi”, sami pa častijo Oberdana, nesojenega cesarjevega morilca. In mi? Kdaj se bomo otresli zgodovinskih komplesov? Pravimo, da je bila ustreljena četverica slovenskih antifašistov, čeprav je bil Miloš po narodnosti Hrvat. Pričevanje o ustrelitvi se je v nedeljo zaustavilo, ko je eksekucijski vod pomeril... Potem so junaki zakričali: “Živela Jugoslavija, smrt fašizmu!” Tako je bilo in Jugo- slavija, ki so jo nosili oni v srcih ni bila Miloševičeva spaka. Kdaj se bomo nehali sprenevedati ob Tomažičevem poslovilnem pismu? Saj ni pisal “ko boste svobodno živeli v svoji svobodni domovini*1, pač pa v “sovjetski domovini”. On je pač verjel tako in zasluži spoštovanje. Priznam, da se mi vsakič v srcu utrga, ko slišim himno o vstajenju Primorske. In se sprašujem, koliko starejh v mislih poje oni drugi refren “in maščevana bo Bazovica, v zori krvavi nebo zažari”, kakor smo ga peli, policijski prepovedi navkljub, mladinci šestdesetih let. Zakaj bi zbori ne pričeli svečanosti z Venturinije-vo Bazoviško in zaključil z Vstajenjem Primorske, ki ji odgovarja iz novih zgodovinskih razmer, da smo “klic maščevanja v sebi zatrli, ga pokopali globoko v srce”. Skavtom, ki so demonstrativno tedaj peli Zdravljico pa še to: jaz, bi na tem svetem mestu ne pel, da so “trte obrodile vince nam sladko”, pač pa, naj “žive vsi narodi”, ki žele mir in “ne vrag, le sosed bo mejak”. Upam, da bomo nekoč v Bazovici slišali skupaj slovensko in italijansko državno himno, ko bosta skupaj stražila spomenik vojaška voda obeh držav. To si naši junaki zaslužijo. P.S.: V Bazovici me je marsikdo ustavil in vprašal, kako to, da minuli teden nisem napisal svojega rimskega pisma. No, napisal sem ga že, vendar se je izgubilo nekje v računalniških mrežah. Drnovšek bo ponovno kandidiral V teh dneh se kongresi in volilna srečanja strank, ki bodo sodelovale na parlamentarnih volitvah 15. oktobra, vrstijo kot na tekočem traku. Konec prejšnjega tedna je potekal v znamenju najpomembnejših strank, ki so predstavile svoje volilne programe in kandidate, ki se bodo potegovali za 90-članski Državni zbor (v njem sta dve mesti zagotovovljeni predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti). Lahko bi rekli, da največjo novost tega predvolilnega “golaža** predstavlja novica, da se je predsednik liberalne demokracije, 8-letni predsednik vlade Janez Drnovšek odločil, da bo kandidiral in sicer v ljubljanskem volilnem okrožju. Do zadnjega se namreč ni znalo, ali bo Drnovšek nadaljeval s politiko in če bo tudi za to priložnost stal na čelu svoje stranke. Ni namreč brez pomena, ali se LDS predstavil s svojim lide-rjem, ali pa brez njega. Njegova odločitev, da bo ponovno kandidiral, pomeni za stranko veliko, tudi z vidika zbiranja volilnega konsenza. Sicer bodo med liberal-demokratskimi kandidati vsi najpomembnejši predstavniki te stranke, med njimi tudi bivši poslanec SKD Ciril Pucko. Na Primorskem bodo kandidirali tudi nekateri predstavniki Zveze za Primorsko, ki se je povezala z LDS, ter dosedanji podpredsednik parlamentarne komisije za zamejstvo Davorin Terčon (predsednik komisije Marjan Schiffrer ne bo več kandidiral). Na kongresu so se zbrali tudi Janševi socialdemokrati, ki so prepričani v velik volilni uspeh. Ko smo “ser-fali” po internetu, smo na spletni strani te stranke pre- brali volilno anketo, ki je nenavadna v tem, ker se močno oddaljuje od vseh ostalih, ki so jih objavili mediji. Na podlagi te ankete, naj bi Janševa stranka dobila 40 odstotkov glasov, Pahorjeva ZLSD 30, Drnovškovi liberaldemokrati pa 11. Kot zanimivost lahko rečemo, da ne bo več kandidiral na listi SDS novogoriški poslanec Ivo Hvalica. Pri Pahorjevi Združeni listi socialnih demokratov so prepričani na volilni uspeh in to pripričanje jim “zagotavljajo” tudi številne ankete. Sicer tudi pri tej stranki bodo ponovno kandidirali vsi dosedanji poslanci (z izjemo Cirila Ribičiča), med kandidati lahko omenimo gledališčnika Borisa Kobala, ki se bo preizkusil tudi v politični areni. Precej zanimanja vlada za kandidature, ki jih bodo izbrali pri novi Bajukovi stranki (Nova Slovenija), saj je verjetno že gotovo, da nobeden od poslancev iz vrst SKD ne bo sodeloval pri tej stranki. Njihovo privoljenje so namreč dali Zagožnovi združeni stranki SLS-SKD, ki bo med kandidati štela tudi dosedanja državna sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Venclja in Mihaelo Logar, (r.p.) n premier Bajuk in Vaticano Sostegno alla pace Il presidente della repubblica Milan Kučan all’assemblea generale dell’Onu nei giorni scorsi ha annunciato l’intenzione della Slovenia di aumentare il sostegno finanziario per le missioni di pace delle Nazioni unite. Nel 1999 la Slovenia con un PIL procapite medio di 10.000 dollari aveva contribuito alle operazioni di pace con 170.000 dollari. Bajuk dal Papa Andrej Bajuk, dopo il vertice tra Slovenia, Ungheria, Croazia ed Italia, tenutosi a Budapest, compirà oggi, giovedì 14 settembre, una visita in Vaticano. 11 presidente del consiglio sloveno, accompagnato dalla moglie, sarà ricevuto da papa Giovanni Paolo II. In programma c’è anche un incontro con il segretario di stato Angelo Sodano. Tempo di elezioni, tempo di sondaggi Il quotidiano Deio continua a tastare il polso degli sloveni verificando il loro o-rientamento politico a poco più di un mese dalle elezioni del 15 ottobre prpssimq. L’ultima indagine premia i liberaldemocrati (LDS) come primo partito in Slovenia con il 19,1%, al secondo posto con appena il 6,3% la Lista unita (ZLSD), al terzo i socialdmeocratici (SDS) con il 5,3%. Il dato più significativo, certamente destinato a cambiare nelle prossime settimane quando il clima elettorale diverrà più arroventato, riguarda gli incerti e le a-stensioni. 11 33,8% degli interpellati dichiara di non a-ver, fatto ancora (a, sua spelta e ben il 21,8% manifesta l’intenzione di non andare a votare. 11 barometro politico, misurato dal Centro per lo studio dell’opinione pubblica e dei media - commissionato dal governo Drnovšek e poi annullato dal governo Bajuk, ufficialmente per i costi troppo elevati -, dà indicazioni ancora più lusinghiere per la LDS che raccoglierebbe il 21,8% del consenso, la SDS il 9%, la Lista associata l’8,5%, il nuovo. Partito popolare il 6,1% e Nova Slovenija di Bajuk e Peterle il 5,2%. Scuole bilingui Nella Slovenia orientale, dove vive la minoranza ungherese, le scuole sono bilingui. La più grande scuola elementare, quella di Lendava, sarà frequentata quest'anno da 727 ragazzi.! remigini della prima elementare sono 80. A questi vanno aggiunti gli alunni di Genterovci (84, 7 in prima elementare), Dobrovnik ((92, 11) e Prosenjakovci (86, 9). La scuola media superiore bilingue di Lendava sarà frequentata da 320 allievi, di cui 67 sono gli i-scritti al primo anno. Troppi suicidi La Slovenia è uno dei paesi dove il fenomeno dei suicidi è tra i più diffusi. Con 31 suicidi su 100 mila abitanti si colloca al sesto posto in questa terribile classifica dopo Lituania, E-stonia, Lettonia, Russia e Ungheria. 11 dato più inquietante riguarda i giovani: ben sei studenti delle scuole superiori su dieci dichiarano di aver già pensato al suicidio. Janez Drnovšek Kultura —— -------------------- Ha letto le sue poesie davanti a scrittori dell’Europa centrale Silvana Paletti invitata all’incontro di Vilenica novi matajur četrtek, 14. spetembra 2000 segue dalla prima L’invito a partecipare a Vilenica è stato un riconoscimento inaspettato, ci ha detto Silvana Paletti, ma di grande soddisfazione. E come non comprendere la gioia di vedere la sua poesia accanto a quella di grandi autori contemporanei e soprattutto di vedere riconosciuti dignità e valore letterario al dialetto resiano, posto accanto alle altre lingue europee. E ciò che a Silvana preme sotto-lineare è proprio l’alto livello raggiunto dall’espressione linguistica re-siana che - dice - dovrebbe essere motivo di soddisfazione per tutta la Val Resia. “Mi sono commossa”, ha aggiunto, “ma proprio lì sul palco mi sono vista passare davanti agli occhi tutti i cassonetti per la spazzatura pieni di testi e pubblicazioni scritti in resiano. Buttati via senza nessun rispetto, come spazzatura, appunto. E mi sono sentita ancora una volta profondamente ferita”. Silvana Paletti è una persona modesta, ma va detto che sono ormai numerose le pubblicazioni in cui compaiono le sue poesie ed una trilingue (resiano, sloveno ed italiano) è in fase di preparazione. Tra le opere edite ricordiamo almeno le raccolte “Ko citire pujajo”, uscito a Pisa a cura di Arrigo Buggiani e il libro friulano “Tiere me”. Molto significativo è anche il suo lavoro di traduzione in resiano sia per l’uso nella vita religiosa, sia per edizioni destinate ai bambini come Relè o Biel scrivint (libro e videocassetta). Per manifestare la propria identità bisogna scrivere, è il chiodo fisso su Silvana Plaetti in una foto d’archivio cui Silvana non si stanca di battere. “Un’altra ferita al cuore per me sarebbe vedere considerato il resiano soltanto un cimelio del passato o adatto solo per banali e superficiali e-sibizioni”. La sua amarezza deriva dalla consapevolezza che sul terreno della dignità, della difesa e della valorizzazione del resiano si stanno facendo molti passi indietro. Basta prendere in mano l’ultimo giornale del Comune di Resia, del resto, per rendersene conto. Intanto c’è il pensiero (debole, oserei aggiungere) del vicesindaco Adele Marti-nello secondo cui leggi di tutela linguistica non servono, basta trasmettere ai figli quanto imparato dai genitori. E poi la “pravi-za” in resiano il cui intento sembra principalmente quello di dimostrare che o-gnuno lo può scrivere come gli pare. E ciò in barba a studiosi della levatura di Milko Matičetov, Pavle Merku e Roberto Dapit per non parlare di Han Steenwijk che da anni lavora sul resiano e la sua grammatica anche per conto del Comune di Resia. (jn) MATI NU WOTROK Na ni mu stulù mati nu wotrok lehko mu puduje z dubruto staro nawado od sveh judi da ta krji se ni zgubi. DUBRUTA OD SERCA Tuw ni duiini rasti na lipa roža na ma stuw kulorjow dan janjol jo ubwirè po vsimo svete jo nisè za no same lipe vasajè. SERCE SAMO RUMUNI Duiina Rezija na skali ja nu ti luna gri use nuči serce samo rumuni. Silvana Paletti Sopra alcuni dei versi letti a Vilenica 3 Sklad Sardoč v pomoč našim študentom Upravni odbor sklada “D. SardoC” razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: - pet štipendij v znesku milijon lir, za učence Zavoda za slovensko izobraževanje. Prošnji mora biti priložen družinski list in davCna prijava vseh družinskih elanov - pet štipendij v znesku dva milijona in petsto tisoč lir za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z izidi opravljenih izpitov, družinski list in davCna prijava vseh družinskih Članov - ena štipendija v znesku pet milijonov lir, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s konCno oceno, družinski list in davCna prijava vseh družinskih elanov - z namenom ohranjanja lika dr. DorCeta SardoC bo sklad dodelil štipendijo v znesku treh milijonov lir za raziskavo namenjeno eventuelni objavi v okviru podiplomskega študija na temo “Protifašistično in protiokupatorsko delovanje primorskih ljudi”. Kandidati naj v prošnji navedejo osnovne okvire raziskave ter priložijo dokumente o opravljenem študiju, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih elanov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah in podatki bančnega raCuna na katerega bo štipendija nakazana. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. Člena statuta sklada štipendije bodo dodeljene do 31. oktobra 2000. Za vse potrebne informacije so na razpolago Člani odbora Boris Peric (0481-32545), Zdravko Custrin (0481 387310), Vera Tuta Ban (040 - 299632) in Karlo Cemic (0481 -78100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 22. septembra 2000 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: Sklad - Fondazione D. SardoC c/o studio legale -odvetniška pisarna Sanzin, ulica Diaz št. 11, Gorica. SCUOLA DI MUSICA Iscrizioni La Glasbena šola -Scuola di musica di S. Pietro informa che sono aperte le i-scrizioni per il nuovo anno scolastico. La novità quest’anno è quella dei corsi di canto (per ragazzi e adulti, separata-mente per chi canta già nei cori) ed il corso di fisarmonica diatonica. Tel. 0432 - 727490 Martino Duriavigh dì Tribil 28 sospetto di eresia - 1600 Faustino Nazzi L’arringa L’avvocato de Zucco è disperato e, se non proprio fino a questo punto, è per lo meno sconcertato. Scrive all’inquisitore il 22 marzo: «Per l’esattezza, le opposizioni, le dichiarazioni e le persone dei testimoni presentate contro Martino sono inficiate dal carattere di assoluta singolarità. Te-stes enim singulares(43) non probant neppure in fatto d’eresia». In realtà il tribunale aveva ascoltato solo testi che negavano l’atto di corruzione nei loro confronti senza Possibilità di conforto o smentita da parté di un tèr- zo presente all’atto; e l’avvocato ha buon gioco a citare una quantità di testi ed autori giuridici di tutto rispetto: Giulio Claro, Simanca, Lapo, EDmeric, Pe-gna, la prassi costante della stessa Inquisizione ecc. Ed ora capovolge l’argomento: «Del resto sebbene la regola del teste unico o singolare non costituisca pro-va(44), tale norma è limitata da quest’altra che non è applicabile al caso del testimone unico che depone contro il corruttore, oppure contro colui che lo vuole corrompere. Infatti quando uno vuole indurre con il denaro un testimone a deporre alcunché contro la verità e questo lo asserisce il testimone, allora prova pienamente contro il corruttore.. E questo si attaglia perfettamente al caso di Juvan Boltero che afferma di poter provare pienamente l’affermato tentativo di corruzione dei rev.di canonici che hanno inteso corromperlo con il denaro perché deponesse il falso contro Martino». L’argomentazione dell’avvocato non fa una grinza e bisogna pur dire che la legislazione inquisi-toriale su questo punto, nel privilegiare la testimonianza del teste «unico» vìttima di un tentativo di corruzione, Supera ogni altra'p'er l’amore ed il rispetto della verità e della persona. Questa disposizione “moderna” è l’indizio più evidente del carattere sacro di questo i-stituto, cioè della sua derivazione dal sacramento della confessione. L’amore della verità privilegia le coscienze e non le formalità giuridiche; nella confessione è la sincerità del penitente che dà senso ed efficacia all’intero atto. A garanzia di questa sincerità, pur in un processo che ha sempre come base la legge e non la grazia, si privilegia la verità anche a scapito della formalità, cioè della possibilità di riscontro formale. L’Inquisizione sembra rinunciare per questo caso alla sicurezza del diritto per attingere alla sincerità delle intenzioni, dove si configura e prende corpo il delitto, che è il suo obiettivo formale: «Quel che e-sce dalla bocca viene dal cuore» (Mt. 15,19.). ’ Ma può un tribunale. che vuole essere fatto pubblico e giuridico, prescindere dalle esigenze formali? Si condannerebbe ad essere un puro atto in foro interno, cioè una confessione privata. É vero che ne tradisce l’origine, ma non per questo vi si può ripiegare, «per la contraddizion che noi consente». Una pianta così contraffatta, in un’atmosfera così forzata, è inevitabile che assuma forme le più contorte e deformanti. É l’esito fatale della “verità” come della “perfezione” nella storia. La chiesa della «verità infallibile», spezzando il velo del tempo, ha generato il suo opposto. Il santo dalle virtù “eroiche” è il principio di ogni macello nella storia. La procedura inqui-sitoriale, cancellando i confini insuperabili tra foro interno e foro esterno, tra individuo e società, tra essere e dover essere, ha prodotto l’orrore più efferato ■di ogni tempo. «La confes- sione o atto di sottomissione è infatti l’ultimo atto dello smantellamento della identità di una persona, la sua terribile resa fina-le»(45) (43) «I testimoni si dicono singoli quando nelle deposizioni sono solo parzialmente d’accordo, pur concordando nella sostanza e nell’effetto, per es. uno dice: “Mi ha stregato la vacca” e un altro: “Ha stregato mio figlio”; in questo caso entrambi sono d’accordo sul fatto della stregoneria» (H. Kramer, op. cit., p. 356). L’avvocato de Zucco dice «etiam in causa haeresis», ma è appunto in tale circostanza che si esigono maggiori garanzie: «Sembra che due (testimoni concordi e legittimi) non siano sufficienti a causa del carattere immane del crimine» (Ivi) (44) Un esame di questa pubblicistica inquisitoriale si può vedere in Romaneilo M., Introduzione, in La stregoneria in Europa (a cura ) M. Romaneilo, 1975. (45) M. Fumagalli - B. Brocchieri, Pico della Mirandola, 199, p. 104. Četrtek, 14. septembra 2000 4 Intervista al nuovo capo dell’istituto comprensivo ‘l’obiettivo è comunque la centralità dell’alunno” ZELEN LISTI Ace Menno!jet Zakon in beneški Slovenci dalla prima pagina In questa intervista, la prima nelle sue nuove funzioni, Tropina (che è originario di Azzida e vive a Ci-vidale, dove è tra l’altro consigliere comunale eletto come indipendente in An) affronta tra l’altro la questione dei rapporti tra scuola pubblica e scuola privata bilingue. Come pensa di impostare il suo lavoro? “Puntando sulla centralità dell’alunno, dandogli la possibilità di sfruttare, oltre all’attività curriculare, anche opportunità aggiuntive. Ad esempio quelle legate alle nuove tecnologie. S. Pietro si sta collegando via Internet con altri sette istituti presenti sul territorio, con altre scuole ed altri enti”. Ci sono progetti già messi a punto? “Nel Piano di offerta formativa, che i docenti stanno rivisitando, sono previsti progetti a vari livelli, tenendo conto delle difficoltà finanziarie, perché il Ministero ha ridotto i contributi. Si sta pensando soprattutto ad avere migliori rapporti con l’esterno, a far conoscere le nostre scuole coinvolgendo tutte le realtà del territorio”. Sappiamo che esiste anche un progetto proposto dall’Unione emigranti sloveni.., “Sì, rientrerà sicuramente nel Piano. Attraverso il Comune di Stregna si vorrà dare sostegno dal punto di vista linguistico e culturale ad alunni in difficoltà. In generale, visto che abbiamo molti alunni stranieri, c’è richiesta di mediatori culturali e linguistici. Faremo anche attività extrascolastica, con operatori esterni, per l’apprendimento del tedesco e dello sloveno”. Come giudica la presenza, all’interno del comprensorio, della scuola bilingue di S. Pietro? “Stimolante, volenti o nolenti c’è un confronto, credo che l’offerta formativa sia buona sia in una scuola che nell’altra. Le scelte dei genitori penso di- II nuovo capo del comprensorio scolastico di S. Pietro Dino Tropina pendano da altri fattori, ad esempio dagli orari”. La domanda precedente è stata fatta perché, secondo alcune voci, lei non avrebbe dimostrato di tenere in grande considerazione l’istituto bilingue. “Guardi, non voglio che in queste questioni entri la politica. Il mio punto di riferimento è sempre legato alla migliore formazione possibile che può essere data all’alunno”. Come vede l’ormai prossima approvazione della legge di tutela per gli sloveni, che interesserà anche il comparto scolastico? “Non darò una risposta di opportunità ma da professionista: se la richiesta della comunità è quella, sia fatto ciò che la comunità richiede”. Michele Obit S trezno mero realizma lahko predvidevamo, da ho italijanski senat ob pričetku jesenskega dela dal na dnevni red in tudi dokončno sprejel zaščitni zakonu za slovensko manjšino v Italiji. Da se to zgodi, ho treba izvajati vse motne pritiske, vendar nismo nikoli bili tako blizu zaščitnemu zakon kot tokrat. Mislim, da večina Slovencev sprejema zakonski osnutek, ki ga je odobril parlament, čeprav nekateri v sami manjšini trdijo, da je zakon pod sprejemljivo mejo. Takšna ostra stališča smo lahko slišali tudi na letošnji Dragi, mislim pa, da niso večinska. Večina Slovencev si danes ne želi trajnega slovensko-italijanske-ga spora, saj pomeni ta pot za našo skupnost izgubljeno bitko. Motijo se namreč tisti, ki menijo, da bomo kalili identiteto v soočanju s sovražnikom. To lahko traja za določen čas, potem šibkejši izgubi... Zaščitni zakon, o tem dvomljivci ne spregovorijo, je še najpomembnejši za Slovence v videmski pokrajini. Prav ti Slovenci so bili veliko let izgovor, da zakona ni bilo. Italijanska država je namreč ponujala kompromis, naj zakon sprejmejo tržaški in goriški Slovenci, Benečiji pa naj se odpovejo. Kdor je to ponujal, ni vprašal, kaj mislijo Benečani... Teza je našla neizrečeno privoljenje kakega Slovenca, dejansko in uradno pa smo zahtevali zaščito brez kategorij. Sedanje zakonsko besedilo priznava Slovence v videmski pokrajini, kar pomeni, da ukinja kategorizacijo po pokrajinah. Slovenci v Benečiji so zaradi tega pomembnega razloga izraziti zagovorniki zaščitnega zakona in jih ne težijo dvomi kot nekatere Tržačane ali Goričane. Z zakonom bodo tudi beneški Slovenci Slovenci po naravi in postavi in ne le brezoblični “drugače govoreči” prebivalci hribov in dolin. Dejstvo nalaga tudi Slovencem v Benečiji in v vsej videmski pokrajini novo odgo- vornost, ki jo daje priznanje. Če smo odkriti, moramo priznati, da beneške posebnosti nismo označevali le tržaški in goriški Slovenci ali pa Italijani. Če so namreč za mnoge Italijane pomenili beneški Slovenci nevarnost, ki jo je treba preprečiti z vsemi sredstvi (glej Gladio), je za mnoge Slovence pomenila Benečija trpeči otrok, do katerega naj se vedemo kot do otroka, ki je le deloma sposoben lastnega preživetja. Skratka, Benečani so bili v zavesti središčnih Slovencev žrtev z veliko začetnico in to že po priključitvi Benečije k Italiji. Vlogo žrtve so sprejeli tudi mnogi Benečani sami in njihovi voditelji. Danes občutek žrtvne plahni, vendar še obstaja. Zaščitni zakon bi dejansko ukinil položaj žrtve in izenačil Slovence. Benečani bodo morali le nadomestiti zaostanek, ki ga je povzročila zgodovina, vendar je tudi to dejstvo vprašljivo. Danes ni otrok iz slovenske beneške družine nič bolj izpostavljen asimilaciji kot otrok iz mešane in celo slovenske družine, ki živi v mestu Trst in ni vključena v organizirano življenje Slovencev. To pomeni, da si bomo morali drug drugemu pomagati. Ze danes bi marsikateri slovenski vrtec in marsikatera osnovna šola na Tržaškem potrebovali didaktične metode špetrske šole, saj je položaj otrok skoraj enak. dalla prima pagina Quando questi lavori saranno conclusi, disporremo di nuovi spazi funzionali, pronti per le nuove evenienze. La prima che ci si è parata davanti è l’istituzione di una classe prima parallela, con la prospettiva nel tempo di una articolazione della scuola su due sezioni. Il numero degli alunni è cre- All’inizio del nuovo anno scolastico un augurio tutt’altro che rituale Tra responsabilità e impegno sciuto e la decisione viene incontro anche all’esigenza di una migliore qualità educativa. Su questo punto c’è stata seria discussione, e certamente ognuno di noi è cosciente delle proprie responsabilità di fronte all’intera comunità slovena. É ben noto al lettore che la legge di tutela della minoranza slovena ha ricevuto un’importante accelerazione con l’approvazione della Camera dei deputati. Ci sono fondate prospettive per l’approvazione anche in Senato perché la legge diventi effet- tiva. Oltre a tutte le opportunità che si affacciano in generale (abbiamo già la legge per le minoranze in Italia), la nostra scuola bilingue è destinata ad assumere la posizione di scuola di Stato a tutti gli effetti, con una propria autonomia. Per il momento non ci sporgiamo a guardare ancora più lontano, cioè alla riforma generale della scuola, ma tenerla ben presente nelle innovazioni che si renderanno necessarie anche per la nostra scuola. L’augurio di buon anno scolastico, dunque, non è rituale, ma di costante attenzione ed impegno per tutti. Paolo Petricig Corso P. D'Aquileia, 12 - CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Tel. 0432/732294 - fax 0432/730061 Viale Venezia Giulia, 17 - CORMONS (GO) Tel. 0481/639387 www.immobiliareducale.it Proposte in vendita: TOGUANO (Torreano) nuova quadrifamiliare, appartamenti tricamere bisetvizi; giardino proprietà, pagamento dilazionato. TARCENTO centro, nuovi appartamenti bicamere in corso di ultimazione, finiture personalizzabili, L. 170 milioni. CIVIDALE loc. “al Gallo", nuovi bicamere e tricamere, biservizio, giardino proprietà, doppio garage. CIVIDALE zona centrale, trifamiliare in ristrutturazione, mansarda bicamere, garage e posto auto. CIVIDALE zona centrale, spazioso bicamere termoautonomo in ottime condizioni. CIVIDALE centro storico, nuova ristrutturazione, ampio appartamento bicamere soppalcato, possibilità garage. TOGUANO (Torreano) in ottimo contesto villette in bifamiliare di nuova costruzione, pagamento dilazionato, L. 320 milioni. PREMARIACCO ampia villa con 2.000 mq. giardino, ottime finiture. Trattative riservate in ufficio. TORREANO villetta su due piani con ampio scoperto. S. LEONARDO terreno edificatele di circa 600 mq., buona posizione, L. 30 milioni. CIVIDALE Centro storico, nuovissima ristrutturazione, negozi e uffici di varie metrature. CIVIDALE Centro storico, cedesi avviata attività abbigliamento intimo, trattative risaniate. CIVIDALESE tatti di terreno edificateli urbanizzati di varie metrature. PREPOTTO (Castelmonte) casa riattata su due piani con ampio scoperto. CORMONS zona residenziale, recente villa indipendente CORMONS centralissimo nuovo bicamere ampia metratura con garage. CORMONS zona centrale, recente ampio bicamere autonomo. CIVIDALE cedesi avviatissimo bar-caffè, trattative riservate. CIVIDALE cedesi centralissimo bar-osteria, trattaive riservate. CIVIDALE Centro storico, casa ristrutturata su tre piani con garage. Proposte in affitto: S. GIOVANNI AL NAT, villa completamente arredata con ottime finiture; affitto impegnativo. CIVIDALE ufficio di 40 mq. primo piano; altro piccolo studio al piano terra. CORMONS zona centrale negozio-ufficio circa 100 mq., vetrinato. Cerchiamo per ns. clienti rustici anche da riattare nelle Valli del Natisene, Colli orientali e Colilo. Turismo, un bando di concorso po' l'erogazione di servizi minimi Il turismo è al centro di u-no dei quattro bandi di concorso divulgati dalla Natiso-ne Gal. Si prevedono interventi per la sua fruizione attraverso strutture di basso impatto ambientale, come mini centri sportivi, piste ciclabili, maneggi, percorsi attrezzati, ma anche musei e mostre permanenti. Altre a-zioni potranno essere finalizzate a migliorare l’assistenza alle aziende che operano sul territorio, anche mediante l’attività di giovani animatori. Infine si potranno proporre iniziative di collegamento tra esercizi ed operatori turistici, forme multimediali di comunicazione per la promozione del territorio, spese per la* commercializzazione del prodotto attraverso pacchetti turistici. I beneficiari del bando possono essere amministrazioni pubbliche ma anche operatori privati. Le risorse pubbliche sono pari a 280 milioni per interventi per la fruizione, a 330 milioni per le micro attività di servizio turistico, e per 192 milio- ni per la gestione dell’offerta turistica. Le percentuali di contributo previste variano dall’ 1 % come tetto massimo per le spese per la realizzazione del piano d’impresa o dell’intervento al 100% che può essere destinato ad enti pubblici per interventi per la fruizione. Ferrovia Udine-Cividale, i privati nel traffico merci Il Ministero dei Trasporti ha dato il via libera al traffico delle merci lungo la ferrovia Udine-Cividale congestito da aziende private. Il collegamento tra la zona industriale udinese e quella cividalese permetterà una sensibile riduzione dei costi di trasporto delle merci ma anche un alleggerimento del traffico pesante su gomma. jr j novi matajur r KVOflClKCl četrtek, 14. septembra 2000 J Paolo an Lina sta se oženila 15. luja sta se v Gorenjim Tarbju oženila muoj stric Paolo an njega muroza Lina iz Police. Tisti dan je su velik daž an pravca prave, de “mokra žena je srečna”. Smo Sli jest tu an liep ristorant an smo se veselil an plesali celo vi-čer. Vsi parjatelji an Zla-hta so bli radi, pa narbuj se j’ veselila nona Adele. Zel in, de bojo veseli kupe, de se bojo ljubil vso življenje an de me bojo šenkal liepega ku-žina. Patrizia Battistig Patrizia je lepuo napisala o stricu an teti, ki sta se oženila, takuo de mi ntuormo samuo do-luožt, za tiste, ki jih na poznajo duo so: on je Paolo Chiuch - Cjuku iz Hostnega, ona je pa Lina Qualizza - Domenho-va iz Police. Zivta v Sarženti. An avtomobilist je Su po veliki cesti okuo-le 100 km na uro, kadar je zagledu ’no tablo, ki je pisala: “Počas 30 km”. Četudi nie zasto-pu zaki, ker cesta je bila ravna, je začeu vozit buj počaso. Buj napri je ušafu drugo tablo: “Počas 20 km” an še drugi: “Počas 10 km”. Na zadnjo je zamerku ’no veliko tablo, kjer je pisalo: “Dobrodošli v Počas na Soči”. *** Kapitanih od bašti-menta je zaueku: - Varzita sidro, an-koro! - Zaki, gaspuod kapitanih? - je poprašu an mladi mornar parvi krat na baštimentu - Se mi zdi, de je Sele nova! ! ! An mladi mož je Su h miedihu psikjatru an mu poviedu: - Gaspuod doktor, mi se zdi, de sem ratu an fox terrier! - Usednite se na šofa an poviejtemi vse! - je jau miedih. - Oh ne, ne morem, ker na mojim domu na pustimo, de pisi gredo gor na šofa! ! ! An mladi puob je Su na duom od adnega bo-gataža an mu jau: - Gospuod, ist sem se izmislu an sistem, ki vam store zaslužit pet miljardu, a vas zanima, interesa? - Zaki de ne, poviejtemi... - Vi imate adno hči za oženit, al je ries? - Ja, je ries. - A je tudi ries, de za nje balo ji daste deset miljardu? - Ries je. - Dobro, ist sem par-pravjen jo vzet za pu od nje kupa! ! ! Med parjateljcam: - Mi se gajajo neverjetne reči: je pru ries, muoj pas bere čsopis, gjomal! - Viem, viem - je odguorila parjateljca -sa’ mi je že poviedu muoj mačak!!! - Draga, al mi zami-ereš, če te bom vprasu za se nomalo poljubit? - Za glih reč, tiste nisem nikdar naredila! - Alora si Sele nadu-žna čečica? - Ne, nisem nikdar obednemu zamierla! ! ! Tel je Michele. Gor na varh je kupe z mamo nono an bižnono Loriana. Loriano jo videmo na drugi fotografiji, kjer so Stier generacije: mali Michele v naruočju mame Martine, na čepami je nona Loriana, na te pravi pa bižno-na Nina. Je kaka reč, de Michele je pamesu puno veseja vsi-em njim, pa tudi nonam v San Giovanni, ki sta Franco an Carmen, drugim bi-žnonam an vsiem te družim v družini. Michele, de bi ti lepuo rasu an de bi biu pravo ve-seje za vse v družini ti vsi iz sarca želmo. Frišan poberin ima an miesac an živi v Podarju Paršu je Sasha... ... an pamesu je veseje v družinah Blasutig an Osgnach “Nono Renzo, te imam puno puno rad!” “Cao nono! Al si vidu, kuo sam liep an bruman!” “Ja, dragi muoj Sasha, si liep an bruman an sam zlo veseu, de si paršu med nam...pa tudi navoSljiv, zak od kar si parSu ti, toja nona na ku okuole tebe matejà, na ku go mez te guori... an ist? Ist se čujem pru zgubjen! Ist uečen, kličem... nič, ti nardiš samuo an “ue” an so vsi okuole tebè: mama, tata, none, bi-žnone, strici, tetè, kuži-ni...” “Nu, nono, na stuoj gu-orit takuo, sa’ viem, de praviš takuo, za se posmejat... viem, ki dost me imaš rad: kar me primes s tojimi rokami, ki so takuo velike, ku lopate, čujem vso topi uoto, ki jo imaš do me!” “Nono Renzo!!! Al si vidu, kako lepo sorprežo sam ti naredu?!! Sam takuo mi-nen pa že viem, de rad.pre-bieraš Novi Matajur, de ga čakaš an de ko pride, hitro prebereš novice, predvsem če so jiz tojih kraju. Tele-krat ušafaš an mene! Nono Renzo, te imam puno rad!” Tel srečan nono je Lorenzo Bordon - Stamadu iz Police, ki živi z družino v Pasian di Prato. Kak miesac od tegà, 26. febrarja li-etos, je ratu nono. Navuoda sta mu ga Senkala njega hči Martina an zet Mauro Novello, ki je iz San Giovanni al Natisone, kjer tudi mlada družina živi. Puobič se kliče Michele. Fotografijo, ki jo videta tle, so mu jo nardil tisti dan, ki so ga karstil, na 4. junija li-etos. Je pru an liep poberin, an tudi bruman, pridan, nam je jala nona Loriana. Loriana je iz Belluna, zapoznala je Renza Stama-dovega v Zviceri, kjer sta dielala. Loriana je pru pri- dna an se ji pari pru spoštovat tudi navade an jezik, ki je od njega moža takuo, de počaso počaso kako besie-do po sloviensko se jo je navadla tudi ona an ponosno nam je jala, de te zadnjo stran Novega Mataju-ra jo zna že prebrat! Brava Srečan poberin, ki ima tarkaj ljudi okuole sebe, je Sasha an je paršu med nam 2. vošta. Mama je Monica Osgnach iz Klenja, tata je pa Simone Blasutig iz Ce-drona. Vsi kupe žive v Po-darje (Sauodnja) an jih videmo na fotografiji tle par kraj. Sasha, si se rodiu pod dobro zvezdo, okuole tebè je puno ljubezni an ti želmo, de bi bluo nimar takuo v tojim življenju. Četrtek, 14. sepetmbra 2000 6 Fu Marco a portare il Cristianesimo nella Venetia? - 48 Aquileia e Alessandria ed i loro riti cristiani Una notte, arrampicato su una scala del Pontificio Istituto di Musica Sacra, Gilberto Pressacco si soffermò su una nota a pie’ pagina della prima attestazione cristiana (40 d.C.) di una modalità di canto particolare: era il canto antifonico, a botta e risposta ossia un’esecuzione alternata dello stesso tema musicale da parte di due gruppi. Questo avveniva ad Alessandria d’Egitto dove una comunità si riuniva in volontario ritiro ogni sabato ed ogni cinquanta giorni, e soprattutto il sabato della Pentecoste. Cantavano e ballavano tutta la notte, prima divisi in due gruppi, poi fusi in un unico, fino a raggiungere l’estasi collettiva. Era questa la comunità dei Terapeuti composta di uomini e donne, che si vestivano di abiti di color bianco, si nutrivano di pane e sale e bevevano acqua sorgiva. Era un rito dalla matrice giudeo-cristiana in un ambiente di fervore religioso, che si fa risalire alla predicazione dell’apostolo Marco nella città di Alessandria e che dovrebbe rappresentare il filo che finirà con il legare quella con A-quileia, in capo all’Adriati-co. La predicazione del Cristianesimo prese direzioni diverse. Semplificando abbiamo la straordinaria opera evangelizzatrice di Paolo, un convertito che vide nella Chiesa l’universalità della fede nellTmpero; abbiamo l’opera di Marco, rivolta insieme agli Ebrei ai Cristiani. Pressacco individuò puntualmente gli indizi e i luoghi da cui derivava le “prove” del passaggio di riti molto vicini a Territori fortemente cristianizzati ‘ S/ fino al 325 - ^ |_____J Territori cristianizzati fino al 600 ••jXj;- Tr»viri \ \ \ \ % Comunità y Sedi di Concilio Carnuntum •ntinopoh Cordova elmyra Dam /!;• *— ,Alessandria-jr«*^^-^ Gerusalemme (Cirene I grandi centri cristiani del Mediterraneo quelli dei Terapeuti di A-lessandria ad Aquileia, anche con fonti documentarie persistenti nel tempo in forme scopertamente di superstizione popolare. Nel 1624 un curato sollecitava l’aiuto del Tribunale d’In-quisizione di Aquileia per estirpare una superstizione che era praticata da un gruppo di uomini e donne: la notte del sabato della Pentecoste se ne andavano in processione cantando u-na strana canzone guidati da una donna «Schiarazzo-la Marazzola» di oscuro significato. Questa la denuncia: «qualmente certe donne superstitiose di Palazzolo... per impetrar la pioggia dal cielo la notte della Pentecoste alle cinque hora di notte in circa andavano processionando e lustrando la villa dentro e fuori cantando a due chori certa sua canzone, che comincia, Schiarazzola Marazzola a marito ch’io me ne vo... siccome son donzella che piova questa sera... e ne portavano ai tre cantoni un versuro [aratro] e lo na- scondevano nell’acqua». (Era il miracolo dell’acqua dolce accaduto a Mosè dopo la traversata del Mar Rosso). Schiaraz era il legno biforcuto, marath il fi-nocchio, diffusissimo assieme all’issopo tra le risorgive friulane, e questi novelli Terapeuti di Palazzolo dovrebbero essere l’anello di congiunzione dell’evangelizzazione del territorio aquileiese ad o-pera di Marco. Nella zona delle risorgive (che Pressacco esplorò con attenzione) gli ebrei cristiani ritrovarono in Friuli un ambiente congeniale alla vita contemplativa, nei luoghi di «mons e fons vivae» — ovvero collinari e con acque risorgive, salubri, polle, olle, gorghi e ruscelli, e dove la flora endemica, grazie alla temperatura dell’acqua, era ricca di canne, finocchio e dei piccoli fiori detti «marculi-ne». L’antico culto del sabato ebbe poi una significativa affermazione — a metà strada tra l’ebraismo e il cristianesimo — nelle numerose dedicazioni di Beneške križanke na šilabe Rešitev prejšnje številke K 1 TA R E KO R A NJE P A LO MA PA R 1 ZU n P E RO S 1 NA M E SAR 2 A B A R O M A R 1 D E m N A G O TA B A RO LO D 1 N A R 1 KO LA Cl REK CA R 1 C A C E STA TOR TA B 1 C 1 Z 1 TA Tl CA BUK VA C E pievi di campagna a sante sconosciute in luoghi appartati e discreti, tra cui spiccano 20 titoli a Sante Sabide. A differenza della città i cristiani di campagna osservavano il riposo del sabato e la celebrazione della domenica cominciava la sera del sabato, annunciata dalla campana. Gilberto Pressacco ricorda anche l’uso sloveno in Camiola, dove la campana del sabato della fine della settimana lavorativa annunciava il «delopust». Abbiamo così un elemento di discussione sul primo cristianesimo aquileiese: si direbbe una religione semplice, legata alla tradizione ebraica, permeata del messaggio evangelico attraverso l’opera di Marco. (Venezia, 48) Paolo Petricig Raffaella Paluzzano, Gilberto Pressacco - Viaggio nella notte della Chiesa di Aquileia, Gaspari editore, Udine 1998 Spomini na tabor v Podbe Sada, ki je zaCela Suola, se zmislem, kua je blua le-pua tole poletje, an mi pridejo na misel parve dni voš-ta, kar puno od nas smo sli na tabor gor v Podbelo blizu Kobarida. Kotič za dan liw jazek (a-iefe-i0 Matej Šekli Lokativo to je dan kazo, ka an stuji' kòj ta-za prepo-zicjuni. To so prepozicjuni w, na; par; po. Ziz prepozicjuni w, na; par; po rumuni'mò od mesta anu riSpundawamò na baranjè kè?. Isi vijač čemo rumunet, da kaku te moške, te ženske anu te sridnje biside ni se rivawajo, ko ni so tu-w lokativu singolatja. Kè an jè? - An jè ta-dò w Vidne - ta-gorè na Ra-vanci - ta-gorè na Koritè. Ke an jè? - An jè ta-na nin vilikin dworè - tu-w ni lipi hiši - ta-w nin lipin mèste. 1. Te moške biside tu-w lokativu singolarja To jè Vidanp dan0 viliki dwor0 - Sàrt0, dan0 lipi tàrg0. Kè an jè -*■ An j è ta-dò w Vidnè, ta-na nin vili-kin dworè - ta na Sartu, ta-w numu lipimu tàrgu. Te moške biside Čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (Vidan0, dwòr0, Sàrt0, targ0) ni se rivawajo tu-w lokativu singolarja na -è anu na -u (ta-dò w Vidnè, tana dworè - ta-na Sartu, tu-w tàrgu). 2. Te ženske biside tu-w lokativu singolarja To jè Ravanca, na lipa hiša. -* Kè an jè? -* An jè ta-na Ravanci, tu-w ni lipi hiši. To jè na wozka pot0 -> Kè ni so se srètli? - Ni so se srètli ta-na ni wozki poti. Te ženske biside na -a (Ravanca, hiša) anu te ženske biside CenCe nine vokale ta-na kunce (-0) (pot0) ni majo tu-w lokativu singolarja ta-na kunce največ -i (ta-na Ravanci, tu-w hiši, ta-na poti). 3. Te sridnje biside tu-w lokativu singolarja To jè Koritu, no lipè mèstu - nò bile janjè. -» Kè an jè? -An jè ta-gorè na Koritè, ta-w nin lipin mèstè - ta-par numu lipimu janjatu. Te sridnje biside na -u anu na -è (Koritu, mèstu, janjè) ni se rivawajo tu-w lokativu singolarja na -è anu na -u (ta-na Koritè, tana mèstè - ta-par janjatu). Isi vijač somò poznali lokativo. Somò vidali, da kaku te moške, te Zenske anu te sridnje biside ni se rivawajo, ko ni so tu-w lokativu singolarja. Te moške biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (Vidan0, dwòr0, Sàrt0, tàrg0) ni majo ta-na kunce -è anu -u (ta-dò w Vidnè, ta-na dworè - ta-na Sartu, tu-w tàrgu). Te ženske biside na -a (Ravanca, hiša) anu te Zenske biside čenče nine vokale ta-na kunce (-0) (-pot0) ni se rivawajo največ na -i (ta-na Ravanci, tu-w hiši, ta-na poti). Te sridnje biside na -u anu na -è (-Koritu, mèstu, janjè) ni majo ta-na kunce -è anu -u (ta-na Koritè, ta-w mèstè • ta-par janjatu). Za paračat isò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. Tarn so ble še skupine taz Avstrije, Bosne, Hrvaške, Slovenije, Olande an Ma-džarke. Taz Benečije smo bili (od leve) Omelia, Nicole, Giorgia, Giulia, Simone G., Fabrizio, Mattia, Simone Q. ist an Petar, ki ga nia na sliki, zatua, ki je paršu drug dan buj pozno. Ziviel smo tu nin liepim prostoru. Camping je blizu Nediže, kjer smo plaval vič-krat na dan, an kar je bla garda ura. Nad nami so bile gore, kjer smo hodil. Parvi dan se je muorala vsaka skupina predstavit. Ist an Simone Q. srna zagodla z našim ramonikam. Za pokazat še buojš naše navade, so nas paršli gledat čez tiedan Živa an Beneške korenine, ki so nam zapieli nekaj narodnih pesmi. Potle pa smo si ogledali film “Kje je Timoteo?”. Cez tiedan, kar nam je ostalo no malo cajta, smo se igral z drugimi skupinami. Kajšne puobe smo že poznal od lanskega tabora v Celju. Smo imiel pru lepo uro. Zadnje dni pa je paršu mocjan daž, takua de smo muori i iti spat gor v Bre-ginjsko Suolo. Ja... spat... ma na viem zaki, kar smo se uarnil da-mu smo bli takua trudni... Muore bit zak smo imiel an naša nočna opravila... Ma tuole je buojš na napisat!!!. Valentino Floreancig 7 Nono posto in staffetta Četrtek, 14. septembra 2000 Un momento delle premiazioni. Da destra tre atleti della squadra valligiana: Mario Bucovaz, Giovanni Rossi e Ivano De Faccio Organizzata dal Gruppo Marciatori Palmanova, si è disputata domenica 10 settembre, nella cittadina stellata, la Staffetta 12x1 ora, alla quale hanno aderito 35 squadre, tra cui una di disabili. Un ottimo risultato, quello ottenuto dalla squadra mista allestita da Ugo Bucovaz (assessore allo sport di Drenchia) e da Giovanni Rossi, denominata Gruppo Sportivo Valli del Natisone - NediSke doline - Vala-dis dal Nadison, che si è piazzata al nono posto, percorrendo 158.855 mt., alla media di 13.238 km per marciatore. La formazione era formata da atleti residenti nell’area della Comunità montana delle Valli del Natisone. L’entusiasmo per il buon risultato ottenuto in questa nuova esperienza fa ben sperare per il prossimo appuntamento per la staffetta, in programma a Fagagna il prossimo mese di giugno 2001. Nell’attesa, chi fosse interessato a partecipare a questo tipo di manifestazioni, atleta UISP, FIASP o semplice marciatore, può rivolgersi a Giovanni Rossi (0432/727375) o ad Ugo Bucovaz (tel. 0432/725150). La Valnatisone viene sconfitta dalla Reanese che infligge il gol decisivo a due minuti dal termine Addio alla Coppa con rimpianto La squadra di casa viene considerata una delle favorite alla vittoria del campionato di Prima categoria che prenderà il via domenica 17 settembre - Brandolin e Podrecca gli autori delle reti dei valligiani reanese 3 VALNATISONE 2 Reanese: Zadro, Zoppò, Tubetti, Lozer, Del Fabbro, Chittaro (1’ st. Giatti), Bel-leri, Casciani (1’st. Coset-tini), Piccini, Isola, Arduini (20 st. D’Orlando). Valnatisone: Tuniz (25’ st. Mauro Specogna), Pie-caro, Domeniš, Podrecca, Clavora (37’ st. Lancerotto), Bergnach, Campanella, Tiro (23’ Bassetto), Del Gallo, Brandolin (1’ st. Pi-sciotta), Mlinz. Reana del Rojale, 10 settembre - Dopo la vittoria casalinga con il Mladost di Doberdò del Lago, un successo maturato nel finale di gara grazie alle reti messe a segno da Piccaro e Del Gallo, la Valnatisone era attesa alla riconferma. Sul terreno di una delle squadre favorite alla vittoria del girone B di Prima categoria, che prenderà il via domenica prossima, la squadra allenata da Ivano Martinig non ha sfigurato subendo la rete decisiva dei padroni di casa a due minuti dal termine. Al forfait di Bertolutti e Suber si aggiungeva quello di Basset- to. La Reanese, reduce dalla sconfitta patita tra le mura amiche col Sovodnje, i-niziava le danze con una conclusione al 2’ di Casciani che costringeva Tuniz alla deviazione in ango- lo. La risposta valligiana arrivava al 4’ con Brandolin che serviva Del Gallo, il tiro dell’attaccante ospite si perdeva sul fondo. Ancora Tuniz deviava una punizione di Piccini. Gli Juniores senza mira, meglio i Giovanissimi in amichevole a Faedis Gli Juniores della Valnatisone, nella loro marcia di avvicinamento al campionato che inizierà sabato 30 settembre, hanno disputato una gara amichevole di allenamento a Basaldella con la Tre Stelle. I ragazzi allenati da Giancarlo Armellini, dopo avere chiuso in vantaggio il primo tempo grazie ad una rete messa a segno da Ivan Duriavig ed avere fallito numerose volte il raddoppio, sono stati castigati nella ripresa dai padroni di casa che hanno fatto centro per tre volte. Continuano ad allenarsi, in attesa dell’inizio di campionato previsto per domenica 1 ottobre, gli Allievi preparati da Luciano Bellida. Musica diversa per i Giovanissimi guidati da Renzo Chiarandini che domenica, in amichevole a Fae- dis, hanno fatto intravedere cose molto interessanti. Con un gioco razionale e ben congeniato hanno messo a segno quattro reti contro le due dei gialloblu. Sono scesi in campo Samuele e Valentino Alessandro, Manuel Berdussin, Davide Beuzer, Francesco Busolini, Francesco Cendou, Francesco Chiabai, Lorenzo Clinaz, Simone Crisetig, Claudio Dorbolò, Gabriele Dor-bolò, Michele Dus, Luca Marcuzzi ed Alessandro Sessa. Ha aperto la serie delle marcature la doppietta realizzata da Alessandro Valentino imitato più tardi dal fratello Samuele. All’inizio della ripresa la Comunale Faedis accorciava le distanze, subendo poi la quarta segnatura su rigore concesso per l’atterramento in area di Simone Crisetig. La mas- Danilo Brandolin, attaccante della Valnatisone sima punizione veniva trasformata dal giovane Francesco Chiabai, al suo esordio nella categoria superiore. Una traversa ed un’altra segnatura dei padroni di casa chiudevano la salutare sgambata per entrambe le squadre. 11 via al campionato dei Giovanissimi è stato programmato per domenica 1 ottobre. Sabato 16 gli Esordienti si giocheranno un’amichevole a Reman-zacco, ospiti del Buonacquisto. I ragazzini allenati da Nereo Vida i-nizieranno il campionato invernale sabato 30 settembre. Infine i Pulcini dell’Audace, con i tecnici Pio Tomasetig, Michele Podrecca ed Antonio Primosig, hanno ripreso la preparazione che si concluderà sabato 30 settembre con l’esordio in campionato. Due tornei organizzati datl’attivo Comitato del paese nel mese di agosto Azzida, bocce per grandi e piccoli In agosto si sono tenuti ad Azzida due tornei di bocce, per bambini e per adulti, organizzati dal Comitato del paese. Il torneo per bambini è stato vinto da Luca Zufferli (a destra nella foto) seguito da Matteo Cumer e da altri sedici concorrenti. Quello per adulti, al quale hanno preso parte ventidue coppie, ha visto l’affermazione del duo formato da Guido Venturini e Gianni Trinco Bukovčeva odpovedala svoj nastop v Sydneyu Olimpijske igre v Sydneju so tik pred začetkom in večina državnih reprezentanc je te dni že prispela v Avstralijo. Slovenska olimpijska reprezentanca je kar Številna, Zal pa letos na igrah ne bo nastopila atletinja Brigita Bukovec iz Nove Gorice, ki je imela dobre možnosti za osvojitev olimpijskega odličja. Pred štirimi leti je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojila srebrno kolajno v teku na 100 metrov z ovirami, do zlata pa ji je manjkala le ena stotinka sekunde. Bukovčeva je svoj nastop v Sydneyu odpovedala pred dnevi, ker so ji zdravstveni problemi onemogočili redno treniranje. Izjavila je, da je najveC, kar bi lahko dosegla, nastop v finalu, zato je ostala doma. Slovenski športniki kljub temu niso brez možnosti za osvojitev kolajn. Dobre rezultate lahko dosežejo v kajakaštvu, veslanju, streljanju, rokometu in... seveda so na "olimpijski loteriji” možna tudi presenečenja. I biancorossi passavano in vantaggio al 12’ con Isola che da due passi mandava il pallone in rete. Al 14’ uno slalom perfetto permetteva a Tiro di portarsi in buona posizione, il centrocampista calciava la sfera che sfiorava la base del palo. Il pari era neH’aria e giungeva puntuale al 17’ su azione in contropiede condotta e conclusa da Brandolin. Alla mezz’ora ancora l’opportunista Isola portava la Reanese in vantaggio. Cinque minuti più tardi Del Gallo mandava il pallone a lato. All’inizio della ripresa le due squadre rientravano sul terreno di gioco con alcune variazioni nei propri organici. Dopo un periodo di superiorità a centrocampo, la Valnatisone si riportava in parità al 25’ quando il portiere Zardo chiamava la palla e se la lasciava sfuggire dalle mani permettendo a Podrecca di calciarla nella porta sguarnita. Al 31 ’ Zardo si faceva perdo-nare la precedente ingenuità volando a respingere la conclusione di Del Gal- lo. Le due panchine effettuavano le ultime sostituzioni. Una grande parata di Mauro Specogna al 32’ negava a Piccini la gioia del gol. La beffa per gli azzurri giungeva al 43’ quando un fallo al limite dell’area della Reanese non veniva punito dall’arbitro e permetteva ai biancorossi di trovare impreparata la retroguardia valligiana. L’attaccante Piccini, indisturbato, poteva mettere nel sacco il pallone vincente. La Valnatisone ed il Mladost danno così l’addio alla Coppa Regione mentre il Sovodnje, vittorioso 3-1 a Doberdò del Lago, e la Reanese (ripescata) accedono al turno successivo. Domenica 17 settembre, alle 16, la Valnatisone inizierà il campionato ospitando la neopromossa Majanese. (Paolo Caffi) 8 novi mata]ur četrtek, 14. septembra 2000 Kronaka GRMEK Lombaj - Oblica Purton za noviče Je biu pravi senjam za poroko Michele Gus - Par-tenove iz Lombaja an Iva Predan - Starnadiča iz Oblice. Oženila sta se par svetim Stuoblanke v saboto 9. setemberja. Senjam se je začeu že v petak vičer, kar pred Parte-novo hiSo so napravjal velik, liep purton. So dielal, so piel, pil an jedli do zju-tra. An v saboto, kar Mi-chela an Ivo sta jala “ja” okuole njih so bli zbrani tudi vsi Lombajci. Mlademu paru, ki bo Zi-veu v Cedade (pa želi se varnit živet v rojstne k-raje) želmo vse dobre. SOVODNJE mmeammmmmmimmtmm Matajur - Orsaria Oženila sta se Roberto an Erika V saboto 9. setemberja sta se oženila Roberto Gosgnach - Jaku po domače an Erika Lievore iz Orsarije. Oženila sta se pru v cierkvi telega kraja, za pozdravit Roberta an mu želiet vse dobre v življenju z njega Eriko so v Matajure, pred njega hiSo, napravli purton. Novičam, ki bota živi-ela v Cedade, želmo veselo an srečno življenje. SVET LENART mhhhhhhhnmhi HM Skrutove Novici v vasi V nediejo 10. setemberja, v cierkvi v Podutani Signora si offre per assistenza anziani a domicilio nelle Valli del Natisone. Telefonare allo 0432/724034 novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Malajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavck in lisk PENTAGRAPH srl Ulica/Vta Tavagnacco 61 Videm / Udine Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 52.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale _____________18726331______________ Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sc2ana Tel. 067 - 73373 Ziro raCun SDK Se2ana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x | col Komercialni L-. 25.000 + IVA 20% sta jala njih “ja” Sabina Terlicher iz Skrutovega an Paolo Dreossi iz San Daniele. Kupe z njim se je posebno veseliu njih puobič Michele, ki je tudi oznanu kak tiedan od tegà Zlahti an parjateljam, de mama an tata se bota ženila. Sabini an Paolu, ki živta v Skrutovem želmo vse dobre v življenju an de bi “parštelal” Se kako sestrico al bratraca njih Michelnu. Vse narbuojše jim Zeli tudi dvojezična Suola iz Spietra, kjer Sabina uči že puno liet. Kravar - Kanada Žalostna novica Iz kraja Nanaimo v Kanadi je parSla žalostna novica. 7. setemberja je umarla Elsa Dugaro, bla je klasa 1949, ni bla Se do-punla 51 liet. Elsa se je rodila v Ba-Sčinielovi družini v Zabar-du, živiela je v Kanadi. Tam je kako lieto od tegà že umaru nje mož. Seda je ostala še nje hči. Kupe z njo jočejo za smart Else brata Mirko an Luciano, sestre Mariucci an Elvira, kunjadi an kunjade, navuo-di an vsa druga žlahta. V spomin Else so zmolil tudi tle doma par sveti masi, ki je bla v pandiejak 11. setemberja v Senčjurju. DREKA Debenije Žalostna oblietinca Donas, četartak 14. setemberja je lieto dni odkar nas je za nimar za- OCCASIONE! vendo, causa inutilizzo, mountainbike nuova. Se interessati telefonare ore pasti allo 0432/727681 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 16. DO 22. SEPTEMBRA Podboniesac: tel. 726150 Skrutove: tel. 723008 Premaijag: tel. 729012 Cedad (Fomasaro): tel. 731264 Zaparte za počitnice Chiuse per ferie Spietati do 17. setemberja Fontana (Cedad): od 18. do 24. setemberja pustila Marcella Drescig. Marcella je bla Goltino-va iz Obrank, za nevie-sto pa je bla Sla v Debenije, v Guostovo družino. Marcella je živiela v Belgiji, pogostu pa se je vračala v rojstne kraje, kjer je preživljala vič miescu hkrat. Venčni mier počiva par svetim Stuoblanke. Za žalostno oblietinco so nje te dragi poSjal an par varstic v nje spomin: “Mamma, nonna... questo 14 settembre è un anno che ci hai lasciati, ma i luoghi dove viviamo conservano l’impronta della tua mano ed il tuo spirito aleggia sempre tra di noi, e perciò, per noi, sei e sarai sempre presente. Ti ricordano i tuoi figli Edo, Renata e Alberto, il genero Willy e la nuora Nelly, le tue care nipoti Silvye, Nancy, Melissa e Merryl e così pure famiglia e amici. Che tutti quelli che ti hanno conosciuta e amata abbiano per te, in questo giorno, un pensiero e una preghiera”. KANALSKA DOLINA Svete Višarje Se kak dan s telekabino De ljudje hodejo zve-stuo na Svete Višarje je vsiem znano, riedko kada pa jih je šlo tarkaj, ku lie-tos. Od junija do seda se jih je gor pejalo s telekabino malomanj 60.000. Ker vreme je Sele lepuo an ljudje le parhajajo, družba Promotur, ki ima v rokah žičnico (telekabino) je odločila, de tela bo vozila vsak dan do nedieje 17. setemberja, potlè pa še 23. an 24. setemberja an 30. setemberja an 1. otuberja. Za kar se tiče maše, so vsaki dan ob 11. uri an ob 12., tu nediejo an kar je praznik pa Se ob 10. an ob treh popudan. Promotur ponuja tudi an “paket”: za 29.000 lir imata karto za iti z žičnico, s telekabino an Se kosilo v adni med tistimi gostilnami, ki so gor na varhu (an tont an Se ’na pijača). VIDEMSKA ŠKOFIJA Staragora Romanje An lietos smo se zbral v liepim številu za iti na romanje videmske škofije na Starogoro. Par nogah je Slo iz Ka-rarije do Staregore tau-žinte an taužinte ljudi an na čelu duge precesje je biu videmski nadškof Alfredo Battisti. Na placu pod svetiščem so kupe z njim maševal številni ga-spuodi, ki so paršli iz vsi-eh kraju Furlanije. KV AT ARIN C A V NEDIEJO 17. SETEMBERJA - ob 11. uri par svetim Martine sv. maša -ob 12.30 na Plesišču pastašuta - ob 15. uri Kuatarmbike - Na Prievaie kiosk an ples Pro loko Grmak s pomočjo k.d. Rečan odance disco estate by Gli appuntamenti del week-end sab. 16.09: Udine, p.zza I maggio, “Festa tricolore" In consolle: Alberto Maria della Rosa Louchie Lou David dj Powerplay. la classifica dance a Rete Nord Est INTERPRETE TITOLO 1 UNCONDITIONAL Computer love 2 BILUE MORE Up&down 3 GIGI D'AGOSTINO L'amour lojours 4 RITUAL TIBETAN Kaliya 5 LOVE CONNECTION The bomb 6 A.T.C. Around thè world 7 MAURO PICOTTO Komodo 8 DJ DADO Where are you 9 ALEX PARTY Ugoltabe 10 PREZIOSO feat. MAVIN Volces INTERPRETE 11 SOUNDLOVERS 12 MABEL 13 WEB 14 FRAGMA 15 GAYA' 16 BAMBLEB: 17 PAPS 'N' SKAR 10 GITTA 19 FLOORFILLA 20 BLAME TTTOLO Wondedul lite Bum bum Uke an angel Toca's mirade Nevermeet Crime olpassion Turn around No more lurnlng Anthem4 Everytime Sabato dalle 19.30 alle 20.30 Fm 104.6 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike, ki na morejo iti sami do Spitala za “prelieve” kan/e, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od zjutra do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07,20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad. 731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev. ,732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281