PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
- Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND nS EDUCATIONAL BUREAU
AT. — NO. 217»
Eaiorod m Mtood-rlM
Ukm MIW, Dr, I. H07, 9t Um pati oAr« at Chk«r>, IX . umW Um Act oi <*> tr*~ uf M.rciS, ||79.
CHICAGO, ILL., September 7, 1949
Published Weekly et 2301 S. Lawndale Ave. 6is LETO—VOL. XLIV.
POMENEK PO DELU OB JU2INI
Boj kominlorma proti Titu se poostruje in postaja nevaren*
Poljska in £ohoslovaikar onako USSR,
prokinilo rodno trgovsko pogodbo z
Jugoslavija. - Beograd odgovarja na očitke.
Svetovna javnost se veliko | Francijo se je od 9 milijonov
dolarjev leta 1938, dvignil na 20
bavi z bojem med kominformom in Jugoslavijo. "Borba" v Beogradu npr. predvsem zavrača očitke, da se Jugoslavija pogaja za trgovske zveze z zapadom. Ne pravi, da si jih Jugoslavija ne želi, ampak da predno je ona pričela s takimi pogajanji, jih je imela Sovetska zveza z vsemi kapitalističnimi državami po svetu.
"Ljudski tednik" v Trstu piše o tem sledeče :
Kominformisti vedno očitajo Jagoslaviji, da trguje z. Zapadom. Pri tem pa pozabljajo na svoje gospodarske in trgovske stike s kapitalističnimi državami, ki stalno naraščajo
pogaja s Anglijo. Ta trgovinska pogajanja se nadaljujejo v na-večji tajnosti. Med uradnimi krogi se širijo vesti, po katerih naj bi Velika Britanija zahtevala med drugim od Sovjetske zveze nabavo 1 milijona ton žita. Te vesti sicer ne potrjujejo, toda v krogih Cityja mislijo, da obstaja zveza med temi vestmi in med povratkom dveh britanskih strokovnjakov iz Moskve, kjer sta preučevala možnost dobav žitaric Veliki Britaniji. Iz Washingtona pa poročajo, da so omenjena pogajanja z Veliko Britanijo v skladu z anglosovjet-skimi sporazumi iz decembra
1947.	Glasnik zunanjega ministrstva ZDA je izjavil, da bo pogodba, o kateri sedaj razprav ljajo, veljala eno leto in da ne predstavlja nič drugega kot ukrep za preskrbo, ki je popolnoma normalna.
Češkoslovaški tednik "Paralela 50", ki izhaja v Parizu v francoskem jeziku, piše, da se trgovinski odnosi med Češkoslovaško in .zapadnimi državami dobro razvijajo. Izvoz Češkoslovaške v kapitalistične države je znašal 1938 leta. 346 milijonov dolarjev, leta 1948. pa se je povečal na 406 milijonov dolarjev.
>
Po podatkih tega lista je leta
1948.	Francija izvozila v Češkoslovaško blaga v skupni vrednosti 17 milijonov dolarjev proti 12 milijonom dolarjev iz leta 1938. Češkoslovaški izvoz v
Ali vam je naročnina potekla...?
Tekoča Številka Pro I starca i«
2179
Ake Je številka tik VA6BGA imena n* NASLOVU na PRVI strani ni|ja, to pomeni, da vam Ja naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovil jo! Prihrakite nam s tem pri delu
In na poštnini! ——......
milijonov dolarjev leta 1948. Holandski izvoz v Holandijo za trikrat v primeri s predvojnimi leti. Češkoslovaška je povečala tudi svojo gospodarsko izmenjavo s Švico in zvišala izvoz v južnoameriške države.
Medtem pa komlnformistične države prekinjajo svoje gospodarske odnose z Jugoslavija in skušao zavreti izgradno socializma v njej. V zvezi s tem je zanimivo poročilo Tanjuga o trgovinskih in gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in Poljsko. Leta 1947. je FLRJ sklednila s Poljsko dva sporazuma. Svoje obveznosti is prvemi sporazuma o enoletni žamenjivi je FLftl v celoti izpolnila. Nasprotno pa republika Poljska ni izpolnila svojih obveznosti, kot je bilo sklenjeno, in sicer v zelo važnih predmetih. Tako ni do danes dobavila tekstilnih strojev, gabar-dena itd. Zaradi slabe žetve je tedaj FLRJ dobavila Poljski 100,000 ton žit v zamenjavo za predmete široke potrošnje. FLRJ je svojo obveznost popolnoma in pravočasno izpolnila, poljska republikd pa še do danes ni dobavila sklenjenega blaga po tej pogodbi.
Po rednem trgovinskem sporazumu za leto 1948 je FLRJ na zahtevo Poljske povečala delež kovinskega sektorja v primeri z letom 1947 za 10 odst. Poleg tega je FLRJ sprejela obveznost, da bo tudi v letu 1948. dobavila Poljski znatne količne pšenice. Jugoslavija je dobavila 80 odst. sklenjenega blaga, Poljska pa je do istega časa dobavila na podlagi omenjenega sporazuma samo 60 odst. Pri tem je glavno, da so bile jugoslovanske dobave v najnajvažnejših predmetih, t. j. pšenici, bakru, svincu, cinkovemu koncentratu itd.
(Konec na 5. strani)
AMERIŠKI PUN ZA EKONOMSKO OBNOVO ZAPADNE EVROPE ZAŠEL V TEŽAVE
V Parizu so /o v začetku tega mmeca, oziroma ie koncem avgusta, sol/a skupina veščakov, vseh onih driav, ki so se pridružile ameriškemu npčrtu za obnovitev evropske ekonomije na zdravi podlagi. Zed. države so v ta namen že veliko potrošile a v Washingtonu mnogi prvaki v T ruma nov i administraciji menijo, da se pridružene dežele ne briga fa kaj posebno kako si bi pomagale s svojimi močmi temveč se zanašajo zgolj na ameriške dolarje.
Ta teden pa se vrši v Washingtonu konferenca glavnih finančnih zastopnikov, veščakov in diplomatov ameriško ter angleške vlade.
Anglija je glavno oporišče vso ameriške vnanje politike v Evropi in na Srednjem Vzhodv—toroj v vsem Sredozemlju. Pa tudi na Dalnjem Vzhodu.
Toda ta Anglija gre skozi gospodarske krče in nič se še ne ve, kako jih bo zmagala. Veliko ameriških finančnikov smatra, da bi naša dežela Angliji ne smela pomagati, dokler se torijska stranka ne vrne v sedlo. Ameriški torijski tisk priobčuje članko, kartune in "dovtipe", ki naj pričajo tukajšnji publiki, da je Anglija v krizi zaradi svojo laboritske vlado, ki usiljuje in uvaja "socializem" namesto da bi gospodarila po "zdravih" ameriških kapitalističnih načelih.
Predsednik Truman meni, da se našemu kapitalizmu angleški laboritov in njihovega socializma ni bati. In jev pravem. Prvič, angleška laboritska vlada je dvignila produkcijo britanskega imperija višje kot je še kdaj bila. Izboljšala jo mnogo obratov, posebno pa premogovniškega, ki jo bil pod torjjsko vlado in pod privatnim lastništvom najbolj v zastoju. Drugič, laboritska vlada je za podrEov/ftn/t h villklh, masnih industrij, a niti te svoje obljubo ni še Izvedla, kajti prevzela je zgolj bankrotirane truste — kot že rečeno, premogovniškega in železniškega. Ogromna angleška jeklarska industrija, tekstilna Hd>, pa je še vedno «v privatnih rokah in to po več lotih zmage laboritske stranker ki se bo morala če ne že lotos pa najpozneje prihodnje leto spet boriti za ohranitev večine v parla-
dasi četudi ni uvedla socializma, jo vendar priborila dalekosežne socialne reforme in socialna zaščita v Angliji je danes boljša kot v katerikoli drugi kapitalistični deželi na svetu. Vzlic temu — njene glavne obljubo so neizpolnjene.
Anglija izvaža sedaj več produktov kakor pa pred vojno — toda vse le v zameno za drugo blago. To ji ne daje nikakega prebitka. Zato zajema za svojo druge izdatke po rezervah. Te njene rezerve so dolarji, s katerimi lahko kupuješ v Ameriki, in ima še precej zlata, ki ga je imela nekoč baš ono največ. Sedaj je skoro vse denarno zlato v posesti ameriške vlade in skrito v jamah kentuckyskih hribov.
Angleški finančni minister Stafford Cripps in minister vnanjih zadev Ernest Bevin, skupno s premier-jem Attleejem smatrata, da je ameriška vlada AngRji dolžna pomagati več kot pa ji je doslej. In vzrok jo, kor je bila Anglija v obeh svetovnih vojnah izčrpava-na dočim so Zed. države v obema bogatele. Posamezniki so res in statistika to dokazuje. Toda zvezna vlada se je zadolžila in to tepe najbolj takozvanoga "navadnega" ali malega človeka, ki mora od svojega zaslužka plačevati vse sorte direktne in indirektne davke.
Kaj naj Zed. države store, da Anglija ne zagrni v ekonomski polom?
(Konec na 4. strani.)
Ameriško šolstvo vslod reakcije v veliki nevarnosti
Na konvenciji zveze učiteljev v Milwaukeeju je njen predsednik John M. Eklund dejal, da sedanje zahteve za izjave lojalnosti in pa razna poizvedovanja o zvestobi javnih osebnosti ogrožajo tradicionalne svobodščine ameriškega šolstva. Učitelj, učiteljica, profesor na višji šoli in predavatelji si vsled te gonje ne upajo, ali pa se ne bodo več upali tolmačiti npr. sovjetski sistem tako, da bi se kakemu dijaku zdelo "subverzno".
2e precej držav ima postave, ki zahtevajo od učiteljev prisego lojalnosti in tajno pa poizvedujejo, s kom se družijo, v kake organizacije spadajo in take reči.
Učitelj si pod pritiskom histerije ne bo več igsal odgovarjati dijakom na vprašanja poučno, po svoji vesti, ker bi ga fant ali dekle, ki ga poslušata v šoli, morda zatožila staršem, ali ravnatelju, ali kakemu zagrizenemu poslancu. Posebno slednji so nevarni, ker si iščejo reklame v tisku in v radiu v razkrinkavanju "komunizma" ter protiame-riških aktivnosti.
Predsednik zveze učiteljev je dejal, da sicer tudi on smatra komunistično stranko nevarnim ameriški demokraciji, a prav tako nevarne so ji razne histerične gonje, ki jih pod pretvezo, da branijo amerikanizem, uganjajo razne "patriotične" skupine.
Pod masko takega "patriotič-negfc" hujskanja ter neumestnih obdolžitev je bila od illinoiške legislature preiskovana University of Chicago ter Roosevelt College. Vsak razumen človek ve, da profesorji v teh in drugih učnih zavodih niso "subverz-ni" in da ne agitirajo aa nizem in niti ne za konservativne social-demokratske stranke, ne za Normana Thomasa.
Toda ali boš molčal v šoli na vprašanja učencev, kaj je USSR, kaj je kominform, kaj je razlika med social-demokratskimi ter komunističnimi strankami?
Učitelji v mnogih kolegijih pravijo, da so že morali utihniti, v ljudskih šolah pa še veliko bolj.
Ta*kozvana "akademska svoboda" v Zed. državah je torej za tonila, dasi ne še v vseh šolsh. A profesorji in predavatelji se morajo tudi v njih prizadevati oziroma paziti, da ne rečejo ničesar tako kar bi se komu zdela "prijateljsko" komunizmu, ali Rusiji, ali drugim deželam za "železnim zastorom".
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
"Proletarec" ima v poročilu | liki Sansovih zborovanj in to je kongresnega odseka za raziska- vse. Drugič, ako bi mi trije res vanje protiameriških aktivnosti imeli sestanek, kdo naj bi o
18 vrstic. Poročilo — tiskano v obliki knjige, obsega 152 strani. Nanaša se izključno na aktivnosti Ameriškega slovanskega kongresa ter na osebe, ki so ali so bile aktivne v njemu. Poročilo se mnogo peča tudi s slovanskimi listi, ki so podpirali ali še podpirajo ta kongres. Poleg Proletarca sta omenjena v njemu še dva druga slovenska lista, namreč Glas Naroda v New Yorku ter Enakopravnost v Clevelandu. O Proletarcu poročilo navaja, kje izhaja, kdo ga izdaja, kdo ga urejuje in pa da je pod-piratelj Slovenskega ameriškega narodnega sveta (SANSa) in da
njemu poročal kongresni komisiji? Urednik Proletarca ni bil pri nji še nikoli zaslišan, niti ne pozvan pred njo.
Ime "Zajac" rabijo za korespondenco, ki jo pošiljajo temu listu, v uradu Ameriškega slovanskega kongresa — sekcija zapadna Pennsylvania. Možno je — ali tudi zelo verjetno, da je tam kdo, ki igra dvojno vlogo. Tako, za kakršne so se izkazali oni, ki so v minulih mesecih na raznih obravnavah pričali proti svojim bivšim tovarišem. Le na ta način prihajajo "točne" in netočne informacije na urednik Frank "Zajac" piše v 1 "ho zvezni detektivski službi ter njemu članke v prid Sovjetske omenjenemu kongresnemu od-
zveze in Jugoslavije, v katerih I se*u.. BllA0o^ dobro' ?ko *e b| je ameriška vnanja politika os- akcija ASK v zapadni Pennt tro kritizirana. Dalje, da je imel P°brigala. ima za zaupnika
Frank "Zajac" sestanek z Matt- na sv°jlh seJah' kl Potem n*ene hew Cvetičem (slednji je ozna- "tajnosti' raznaša in napačno
čen v poročilu za komunista iz razla£*-
Pittsburgha) in pa z Mirkom Poročilo o ASK je datirano Kuhlom v decembru leta 1947, 26. junija 1949 in ima namen
na katerem je (Zajac) objasnil, da anti-komunist Rev. Gabrov-
dokazati, da je (Ameriški slovanski kongres) "subverzna"
šek toži Proletarca, Prosveto in organizacija. Veliko prostora v Enakopravnost in da je "moj"'njemu je posvečenega Louisu odvetnik dejal, da tožbe ne bomo Adamiču, Zlatku Balokoviču, mogli dobiti in da preti vsem Narodnemu glasniku ter njego-trem listom "propad" v slučaju vim urednikom ter raznim dru-poraza na sodišču, razen ako jim gjm osebam, pomaga s potrebnim gradivom Dokazov v njemu ni, ker jih (proti tožitelju) jugoslovanska \ ne more biti _ zato ne< ker je
Ameriški slovanski kongres de-[Joval v pomoč zmagi zaveznikov in podpiral vnanjo politiko pokojnega F. D. Roosevelta v prid prijateljstva med Zed. državami in USSR. Ker so se odnošaji po njegovi smiti spremenili, ASK or femu piscu" znano—
ambasada.
Kongresni odsek je dobil o tem popolnoma netočno poročilo. Takega sestanka med nami tremi ni nikoli bilo. Prvič ne bi imel tak sestanek pomena, ker M. Cveticjb & Proletarcem
ln z omenjeno tožbo prav nič opraviti. Urednik tega lista ga je srečal parkrat slučajno ob pri-
se ni. And that's that.
(Konec na 5. strani.)
Listnica uredništva
Ta številka je morala biti dokončana vsled Delavskega praznika že v petek 2. sept. Torej naj nam dopisniki oproste, ker njihovih stvari ni v nji. Bodo v prihodnji številki.,
Mir je mogoč, ako ga kočejo vsi narodi, vse dežele, ves svat.
Vodje veteranov in unij varajo samega sebe
Na konvenciji Ameriške legije, ki je bila končana koncem minulega tedna v Phlladelphiji, so se govorniki drug sa drugim dušali proti "komunizmu" in zoper "nakane" takih politikov (v zvezni vladi), kl si prizadevajo uvesti socializem v to deželo skozi "zadnja vrata", ker ga preko prednjih vrat ne morejo.
Delegati so jim ploskali ksr tako iz navade in potrebe.
Ameriška legija je važna organizacija, v politiki močna in v iskanju prlviligijev jako uspešna.
Tu pa tam se je oglasil kak delegat s "skromno mislijo", nsj bl se ustavilo "naseljevanje" dokler ne bodo vsi vojni veterani uposleni. A kongres je zakon za dopustitev "razseljen-cev" že pred dobrim letom sprejel ln tako smejo priti sem vsi, ki Jih naše oblasti odobre in pa če imajo "sponserje" tukaj.
Vzlic temu se je med legionar-ji v Phlladelphiji opazilo proti naseljevanju v to deželo o d kjerkoli veliko mržnje. Tolažili so jih, da vsi, ki jim je po tej postavi dovoljeno priti sem, so "begunci izpod komunizma".
"Rdeča nevarnost" je bila skozi vse zborovanje glavna tema (točka). Sicer so se čule tudi kake besede v prid zaščite svobode govora in tiska, sa civilne svobodščine Itd., toda glavni zamah vse konvencije Je bil "boj proti komunizmu".
Parada legjonarjev je trajala nad pol dne.
Govorniki so bivšim vojakom obljubljali priboritev še boljših pensij, še večjih bonusov in še boljšo zaščito nJim ln članom njihovih družin v slučaju bolezni ter drugih nezgod.
Toda rohnjenje — brez vsakega smotra — Je bilo zgolj proti ftusiji In "rdečkarjent'* v Ame-
riki, kot da Jih Je tu kot "listja in trave".
Ameriško legijo tvorijo vojaki is vrst delsvakih in kmečkih družin. Vodijo pa jo že od vsega početka bogataški krogi. Izrabljajo jo pod masko patriotizma v reakcionarne smotre.
Čudno Jo, da ni v nji še nikoli prodrl na odgovorno mesto kdo is unijskih vrst. Ali pa ni to nič čudnega, kajti tudi na konvencijah unij ne slišiš sedaj dru-gega kot krik na "komunisem" ln mimogrede zahtevo za odpravo Taft-Hartley akta.
Čemu se ne bi vodje unij saj na konvencijah svojih organise-cij rajše pečali s vprašanjem, kako jih Je demokratska stranka pre varila ne urno z obljubami temveč tudi za stotisočake, ki so Jih jI prispevali?
Kadar so bahajo s patriotizmom govorniki oziroma predstavniki veteranov, saj vemo,
da so vsi zagovorniki sistema kakršen je. A vodje unij pa na eni strani rohne proti proti-unijskim zakonom, s ns drugi ps pomagajo demo-republikan-ski stranki, ki jih je uveljavila.
Torej so slabši kot pa glavarji veteranskih organizacij, ker v njih ni hinavstva. Seveda, da zavajajo, ampak tak je poklic plutokratskih "politišnov". Toda voditelji unij bi se po tolikih letih vendarle že lahko naučili, da so se še v vsaki volilni kampanji zmotili. In sicer radltega, ker so udrihali po onih kandidatih, ki so odkrito propagirali program v korist delovnega ljudstva, a glavarji unij pa se pehali za Izvolitev onih, ki so "delavski" prijatelji samo v času vollvne kampanje.
Prihodnje leto bodo kongresne volitve. In vodje unij, skupaj s ultra patrioti veteranakih organizacij, se snova pripravljajo Iti v boj sa reakcijo.
Nekaj o naših stvareh
Upravnik Anton Udovich ima v svoji koloni na tretji strani v tej Itovilki mod drugim poročilo o priredbi, ki so jo imeli prijatelji Proletarca v Girardu, Ohio. Ako bi se tako proporčno odzvale vsako leto vse na« sel bi ne, pa ne bi imeli mi večnega, utrudljivega problema kako plačevati račune tiskarni. Nali lastni v uredništvu in v upravniitvu so znižani toda nad drugimi (računi) nimamo kontrole. Treba jih je plačati, ali pa ne bi bilo kliiejev. Koledarja, ne knjig, ne lista in ne gibanja, kateremu je Proletarec skozi vso dobo služil po svojih najboljiih močeh.
V	tej Itovilki na peti strani ima poročilo SANSov tajnik Mirko G. Kuhel. Dalje tudi članek, kako hvaležni so nali rojaki v starem kraju vsem v Ameriki, ki jim pomagajo s paketi, z zdravili in pa z vzpodbudno besedo.
Kritike so na mestu in so nam dobrodošle, tudi take, ki so krivične, ker iz njih se učimo, kaj ljudje mislijo, in izvemo iz njih tudi o spletkah, ki pa se jih kritiki večinoma ne zavedajo. Nasedejo komu, se ra-jeze in pismo je tu, polno graje.
Tako je bilo in tako bo. Kajti svet ne bo nikoli miroval, ne ljudje, ki prebivajo na njemu.
V	upravnikovi koloni je tudi omemba o delu, ki sta ga izvriila po banketu ženskega druitva "Nada" It. 102 SNPJ Anton Shular in Joseph Spillar. Hvala njima In prispevateljem.
Gradiva za Amerilki družinski koledar imamo že prilično na rokah — nekaj je že postavljenega in delo se nadaljuje. Radi bi, da bi Amerilki družinski koledar napolnjevali z vsebino nali tukajšnji ljudje — a ker tega ne store v zadostni meri, se moramo zana-lati na književnike v Sloveniji. Torej da ne bo treba uredniku koledarja prevečkrat pisati posameznikom s prolnjo za njihove spise — pošljite jih nam čim prej. Smo že v septembru.
Na delavski dan so se končali pikniki in izleti. Bilo je veliko nesreč in na cestah mnogo ubitih, kot je običaj * viakih praznikih.
Počitnice so torej končane za vse — razen za brezposelne. Nale prijatelje, zastopnike in agitatorje pa prosimo, da naj to jesen uporabijo v svojem prostem času kolikor največ morejo v agitaciji za nale stvari. Posebno v nabiranju naročnikov in pa oglasov v Amerilki družinski koledar.
P&OLETA&EC ^tMui^r 7, U49
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drušba, Chicago, Ul.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE K V KKK NAROČNINA v Zedinjenih drtavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.73;
za četrt leta $1 00.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobfitev v Številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1900.
Editor................................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries, One Year $3 Six Months $2 00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23t ILL.
Telephone: ROckwell 2-2864
j , »
Zgodovinski procesi ae gredo zmerom naprej - večkrat nazaj
Japonski cesar je bil premagan — a je še vedno tam kjer je bil. Tron mu je otela ameriška vnanja politika.
Dne 31. avgusta je general MacArthur v intervjuju dejal, da je čas skleniti "mir z Japonsko'*.
Prvič, oteta je nevarnosti komunizma, drugič, potrebujemo jo v protiutež komunistični revoluciji na Kitajskem. In res je svojo vlogo general MacArthur vseskozi dobro vršil in igral. Pokojni F. D. Roosevelt ga ni imel rad. Tudi Truman se mu ne laska. A mož si jI ustvaril v zgodovini Zed. držav ime in nihče ga mu ne bo mogel izbrisati.
Republikanska stranka znova študira, da ga "bi nominirala za predsedniškega kandidata — a MacArthur je trmast oficir in ob enem spreten politik.
Kakšen naj bo mir z Japonsko?
Kajpada, mir prav tak kakor ji je bilo ukazano, da se mora brezpogojno udati. In ni bilo slabo. Namreč za predstavnike starega reda na Japonskem. Ameriška vojaška sodišča so nekaj japonskih vojnih poveljnikov obsodila v smrt, a glavni kriminalci — izkoriščevalci japonskega ljudstva in njihova dinastija je še vsa tam kakor je bila ob dnevu napada na Pearl Harbor.
General MacArthur priporoča čimprejšnjo sklenitev miru z Japonsko iz sledečih razlogov:
1.)	Sovjetski in noben drug komunizem ji ni več nevaren. Pod ameriško okupacijo je Japonska postala trdnjava takega ekonomskega sistema, kakršnega po vsem svetu podpirajo Zed. države.
2.)	Komunistično gibanje na Japonskem je izgubilo zamah, pravi general MacArthur in to pred vsem vsled zasluge ameriške okupacijske oblasti.
3.)	Komunistična revolucija na Kitajskem se bo izjalovila, ker bo po Mac Arthur j evem mnenju ekonomsko akrahirala.
Japonska naj torej postane odslej ameriška trdnjava na daljnem vzhodu v podporo ameriškemu kapitalizmu.
To, da je general MacArthur uspel — o tem ni za sedaj nobenega dvoma. Japonska je druga najmočnejša monarhija na svetu — toda se je sedaj ne oglaša za tako. Ameriška vnanja politika ne govori dosti o Hirohitu Kot da ga ni. A na tronu ga ima. MacArthur pa je po kapitulaciji njegovih generalov in admiralov dejal, da bo japonsko ljudstvo odvrnil od vere, da je Hirohito sin božji. In res je v teh prizadevanjih veliko uspel — največ zato, ker Japonci sami več ne verjamejo v take pravljice.
Toda to ni važno. Kar ima za bodoči razvoj pomen je to, da je MacArthur ju uspelo ohraniti Japonsko za stari režim — za prav tak, kakršen je,bil, ko je bil izvršen napad na Pearl Harbor.
In s takim režimom naj sedaj sklenemo "mirovno pogodbo".
Za koliko časa? Za dvajset let morda. Ampak ker pogodbe v diplomaciji nič ne pomenijo, lahko dobimo tretjo svetovno vojno morda že jutri, lokalnih vojen pa imamo po svetu že sedaj toliko da se časopisom o njih niti ne ljubi poročati.
MacArthurjevo trditev, da se bo komunistična revolucija na Kitajskem izjalovila, pa je vredno pretehtati.
Njegov argument, da so se življenske razmere posebno v Sanghaju ter v "drugih velikih kitajskih mestih poslabšale, velja. A velja tudi, da so se poslabšale tudi ob našem obrežju Pacifika— vseskozi ob Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu.
Kdo bo v teh trenjih dalj vzdržal, je vprašanje. MacArthur meni, da nam ni sile, da imamo prirodnih zakladov in pa posebno poljskih pridelkov več kot pa jih potrebujemo. A Kitajska jih nima. In če ji mi zapremo dovažanje —. ako bomo še pomagali Čiang Kajšku, bo sedanja takozvana komunistična revolucija skrahirala in — in kaj pa potem?
Kdo bo potem preživljal Kitajce?
Zed. države so si v svoji vnanji politiki nakopale za preživljanje že precej dežel. Npr. Italijo in več ali manj vse države, ki so vključene v Marshpllovem planu.
Vrh tega vzdržujemo Grčijo v civilni vojni in pa Turčiji pošiljamo municije in drugega bojnega materijala, vštevši vojne ladje, dalje Iranu, Franciji itd.
Naš državni oddelek pravi, da so bile te vložbe najboljše kar jib imamo po svetu, a glede Kitajske pa je državni tajnik Acheson v navskrižju z generalom Mac Arthur jem.
Acheson je v svojem memorandum priznal, da se je ameriška vnanja politika na Kitajskem izjalovila, a ne tako, da bi vsak čitatelj to razumel.
Ima pa upanje — kakor general MacArthur, da se bo "komunizem" na Kitajskem "ponesrečil" in da ga bo nato nasledil kak tak režim, ki veruje v "naš način življenja".
Torej to, da so Zed. države uspele obvarovati stari režim na Japonskem, drži. Na Kitajskem — kjer smo potrošili milijarde dolai^ev za ohranitev Čiang Kajškovega koumintanga, pa smo vse izgubili.
V	Washingtonu si belijo glave, ali naj res zadušimo socialno revolucijo na Kitajskem z blokado, z nepriznanjem njene vlade in z drugimi takimi "mirovnimi" sredstvi, ali pa naj se sprijaznimo s toki zgodovinskega razvoja.
Angleška vlada — tako se zdi — želi, da napravimo Čez kitajsko reakcijo križ ter priznamo njen sedanji režim. Namreč vlado, ki jo sestavlja zmagovita revolucija.
V	Trumanovi administraciji so protivnega mnenja. Toda razvojni toki gredo svojo pot in čestokrat se dogodi, da kadar
D*. TOMAŽ FURLAN:
LEWIS MUSTAR JE ZBRAL 108 DOLARJEV
(Ur. Tomaž Furlan, avtor tega članka, je direktor Zveznega instituta za tuberkulozo na Golniku, Slovenija. Kakor sam cmenja, se zelo zanima za ameriške Slovence in jih hoče v % pravi luči predstaviti javnosti v stari domovini. Preko njegovega urada se je tudi razdelil streptomycin, ki ga je SANS poslal v Slovenijo za prosto uporabo na bolnifcth, katerim to zdi a vila lahko vomaga do zdravja, ali pa blaži bolečine. Njegov namen je, oditraniti zaveso, ki jo je čas obesil med naio staro in novo domovino. Članek smo dobesedno prepisali. Uparpo, da jih beremo se več.)
V času pred prvo svetovno mati bogate dargye, ki so jih vojno so naši ljudje hodili v zbrali naši Amerikanci med voj-Amerike podobno kot na sezon- no iz strahu, iz ljubezni pa tudi sko delo v Slavonijo. Mlad fant iz ponosa do svojih rodnih bra-se je oženil in kmalu po svatbi tov. Po osvobodilni borbi je odšel v Amerike, da si tam pri- zrasla čast jugoslovanskih naro-služi gnezdo za svoje mladiče, dov med Amerikanci. Pripad-Čez leto ali dve se je mladi mož, nost našemu narodu je čez noč ki je postal medtem oče, vrnil postala odlika. Najbrž je danes domov. Obut in oblečen po ame- spet tako.
riško je na široko pripovedoval Mirko G. Kuhel, tajnik o Ameriki. Z denarjem, prislu- SANS-a (Slovenski ameriški na-ženim v Ameriki, si je sezidal rodni svet), mi je poslal "seznam hišo in nato pri ženi in otrokih prispevkov št. 4" v sklad sa počakal prvo svetovno vojno, iz zdravila, sprejetih v mesecu katere se ni več vrnil. Se več- maju 1949. "Slovenski poroče-krat pa tak Amerikanec le ni valeč" je o tem že poročal vsa-pozabil Amerike, odpotoval je kikrat, kadar je prispela iz Ame-drugič čez morje in kmalu je rike pošilja streptomycins. Ka-poslal karte za preselitev vae kor Sherlock Holmes sem obra-družine. Ti se potem niso več čal ta seznam in hotel izvedeti vrnili. Tako se je množila slo- iz najmanjših podrobnosti take-
dat, kje se je rodil njen oče. Otroci Josipa Stritarja, pred pol stoletjem kulturno vodilnega Slovenca, tudi ne razumeje očetovih pesmi. Tako nam postaja j njemu: jasno, da je ameriška Slovenija za slovensko podobne važnosti kot angleško govoreči Amerikanci za Angleže. Ameriška Slovenija, ameriška Jugoslavija, to niso samo paketi, ki romajo pre-
*e jih hočem, zdravila, ki so bila več vredna kot suho zlato. Kako ne bi hotel? Od lanskega lita*pa do danes smo prejelf že 12,600 gramov. To so milijoni! Koliko bolnikom je bilo že po-magano!
(Slovenski Poročevalec 7-24-49)
VLADIMIR NAZOR
Spcminiat« se, da je Proleta-fec priobčeval njegove novele | in veste tudi, da je umrl. Pre-[ minul je letos, nedolgo po smrti j Otcna Zupančiča, s katerim sta' bila iskrene prijatelja ter se po-gcstoma shajala.
Kakor Oton Župančič, tako je bil v času druge svetovne, vojne tudi Vladimir Nazor v vrstah osvobodilne borV>e za otmitev jugoslovanskih narodov izpod fašizma in za zgraditev nove, moderne, ljudske države. Nazor je bil v nji aktivnejši kakor Oto, ker je bil bolj zdrav. Oto je bil dolgo bolan, a Vladimira Nazorja pa je smrt pograbila po kratki bolezni.
Dr. Vinko Rapotec piše o
Bil mi je dve leti profesor na gimnaziji v Pazinu in tudi pozneje sem ga še srečal v življenju in zasledoval razcvet njegove umetnosti in njegovo življenjsko pot, ker mi je ostal v
ko dolgega mosta, to so real-	neizbrisnem spominu iz dobe
nosti, predvsem kulturne in ne	mojega učenja na pazinski gim-
rezadnje tudi politične realno-	naziji. Imel je 26 let ko je prišel
sti. V ameriški džungli, da pora-	v Pazin, toda bil je že mož s po-
bim Adamičev izraz, se narodi	polnoma izoblikovanim znača-
ne izgubljajo. Tu žive drug po-	em, kremenit značaj, človek, ki
log drugega — povezani samo	je vedel, kaj hoče. Ze njegova
po amefikanizmu — svoje posebno življenje dalje in nihče ne ve, kako se bo formirala ta ču
sloka in izravnana postava je kazala na njegovo veliko energijo. S kako malim trudom je
dovita, vsega nemogočega spo- uveljavljal svojo voljo! Nikoli
sobna Amerika.
Obupni so bili dnevi mladega slovenskega delavca, ko je nekaj mesecev po ženitvi prispel v ameriški Babilon. Razen slovenskega ni znal nobenega jezika.
I Živel je edino od nade, da bo, brž ko bo zaslužil za vozno kar-
ni zakrival, samo malo se je zategnilo njegovo lepo liqe in vedeli smo, kaj od nas zahteva. Bil je v pravem pomenu besede lep mož. Ta sloves se ga je držal vse njegovo življenje. Za sodbo gimnazijca, kot sem bil tedaj jaz, pa veljajo seveda dru-
venska emigracija v Ameriki. Preko takih sezonskih delavcev, ki so se vračali, preko časopisov,
ga seznama vse, kar bi rad vedel o naših Amerikancih vsak čitalec "Slov. poročevalca". To-
ki so jih izseljenci pošiljali iz da kaj more povedati tak sez Amerike, smo bili dobro pove- nam? Imena oseb. imena druš-zani z našo Ameriko. Naš stric tev, višina prispevkov, sem in nam je redno pošiljal "Glas na- tja kraj darovalca. Pri sedanjih roda" in še sam je prišel na razmerah je tudi ta malenkost obisk. Za vsakega iz našega kra- nekaj vredna
to, odpotoval v domovino. Čas	ge lastnosti. Ko smo ga videli,
ublaži vsako bolečino, tako tudi	kak° * sprehaja P° hodniku,
domotežje. Ostal je dalje časa	P°*as1' * "tegnjenim korakom,
kot je mislil. Postal je član slo-	si nismo obetali prijetnih časov
venskega društva. V društvu je	v njegovih učnih urah. Vpregel
našel spet svojo domovino, tu je	nas takoJ v intenzivno učenje
našel domačo vas. Tudi te vari	lettom m	^
milo. Na koncu pa je bila ocenitev učnih uspehov dokaj dobro
sem našel v seznamu št. 4 od maja meseca tega leta. Te vasi i so slovensko-ameriška društva. lzP*dla jn nasa sodba o njem se Doma o vsem tem nimamo pra- Je omilila. Imel sem ga za srbo-
Podružnica hrvaščino. Slovinco je zahteval v isti meri kot matematiko in
ja smo vedeli kako je zaposlen in koliko zasluži.
Po prvi svetovni vojni je ta selitev prenehala. Amerika je zaprla meje že pred svetovno krizo leta 1929. Od takrat se vse bolj trgajo zveze mad ameriško in »jugoslovansko Slovenijo..Vsaka se razvija po svoje. Bratje in strici so pomrli, v Ameriki živi tamkaj rojena generacija bratrancev in sestričen, ki je ne muči domotožje očetov. Obiskov iz Amerike skoraj ni več, "Glas naroda" še 40 let več ne prihaja v našo hišo. Mi smo pozabili na Amerikance, Amerikanci pa na nas. V tem neveselem položaju izbruhne Hitlerjeva vojna v Evropi, okupacija Jugoslsvije, odpor naših narodov proti fašizmu, herojska borba, ki je zmagovito odjeknila po-vsem svetu, posebno pa še med našimi izseljenci.
Ko je bila vojna končana, so nas ameriški Slovenci zasuli s svojimi darovi. Od svile, preko mila do črne kave in čokolade za svojce, celotne opreme za bolnišnice, dragoceni aparati in zdravila. V dnevih našega nepopisnega trpljenja se je vzbudil že nekoliko zamrli skupne narodne pripadnosti. V Ameriki so trepetali za nas tako, kot smo se mi bali za svoje po koncentracijskih taboriščih v Nemčiji, Italiji, za svoje v partizanih, za svoje v Srbiji in na mnogih drugih mestih. Vsak dogodek je odjeknil v Ameriki. Ko je bilo vse končano, smo začeli prejel
Razveselijo te lepi slovenski priimki, tu in tam kak hrvatski. Pravopis je pol slovenski, pol ameriški (npr. Kotzian). Imena so naša stara kranjska imena, vendar mnoga že amerikanizi* rana: Johanna Lapp je dala 3 dolarje, Joe Mohar, Ralph Che-plak, Frank Flajnik po 1 dolar, 8 oseb po 50 centov in 5 po 25 centov; nabiralka Frances Bar* tol. Hvala ti tisočera, draga Francka Bartol, vseeno, če si mlada ali ne; ne bi vedel, da si naše krvi, če bi nekje na drugem mestu ne bral tvoje ime in priimek. Jos. Umek ml. je omenjen med mnogimi drugipni »meni. Morda je ta moj bratranec, ki se je rodil v Ameriki. Med njim in nami ni nobene vezi več. Stric je umrl, njegovo posestvo smo prodali še pred vojno in s tem pretrgali poslednjo vez z domovino. Generacija bratrancev in sestričen — tako sem slišal — ne zna več svojega materinega jezika, pa kljub temu je v seznamu darovalcev. Čim bolj sem bral seznam, tem jasnejša mi je postajala slika ame-riškib Slovencev, slovenskih Amerikaneev.
Jos. Umek za nas še vedno nekaj predstavlja, mi pa za njega še več. Na Dunaju pa živi ses-trična Greta Umek. Tudi ta ne zna Slovenskega jezika, toda ta je za nas že mrtva in mi za njo. Ona je Dunajčanka, ki nima ne tople besede in ne mrzle misli za nas. de nikoli ni prišla pogle-
ve predstave. SANS-a št. 51 stoji v seznamu, malo dalje čitam društvo št. fi*iko Zahteval je, da pri na-580 SNPJ (Slovenske narodne logah izpovedujemo resnico m podporne jednote) in si mislim: Jih ie ocenjeval z drugačnim me-kaj, 580 društev ima SNPJ! Ta- rilom k°t drugi profesorji. V či-koj nato pa: "Federacija druš->nki je cenil bolj kratko, res-tev SNPJ za vzhodni Ohijo in ni*no pesmico Milorada Sapča-W. Virginijo" — in še naprej nina kot ves °®tali izbor iz hr"
jim kdo zastavlja pot, postanejo hudourniki.
Na Kitajskem bo bržkone nastala valed teh mednarodnih trenj silna beda, a rešiti Ciang Kaišeka ter njegov koumintang ne bo več mogoče. Čimprej v Washingtonu to odprto priznajo (bolj odprto kot v nedavnji "beli knjigi"), toliko boljše bo ne samo na Kitajsko temveč Še posebno za Zad. države.
Bolj kot na Kitajskem pa je uspela Trumanova administracija s svojo vnanjo politiko v Grčiji, v Iranu, v Franciji, Italiji in kot že omenjeno najbolj na Japonakam.
Posebno pa v zapadni Nemčiji. Obnovila jo je v prav tak« obliki kakršna je bila politično in ekonomske pred drugo in po prvi svetovni vejni. Ne more se o nji reči, ds je nscijsks, toda v zadnjih volitvah v zapadni Nemčiji so zmagali elementi, ki ao pomagali Hitlerju in pred prvo svetovno vojno kajzerju.
Ampak kapitalizem v Nemčiji je rešen in za to se je šib. Wall Street je tega vesel, Vatikan tudi, ne pa oni, ki tele, da bi svetovne vojne nikoli več ne bilo.
"Progresivne Slovenke, krožek št. 8" so nabrale 100 dolarjev In to še dolgo niso vsa slovenska društva ameriška društva. Koliko podružnic ima sploh SNPJ? Društvo št. 764, ki je v seznamu, prav gotovo ni zadnje društvo po zaporedni številki vseh društev SNPJ. Poglejte, to je tndi naša domovina, nič manj slovenska kot ta v Jugoslaviji.
Misel se mi ustavi pri stavku. Lewis Mustar je zbral 108 dolarjev. Dragi Lewis, kako si pa ti prišel do svojega imena? Prav gotovo si bil rojen v Ameriki. Morda ti je mati američanka, zato si prispel v amerikanizaciji dalje kot drugi Franki, Joe in Francese, pa si vendar zbiral za Slovenijo. Morda tudi ti neznaš našega jezika. Vzgojila te je ameriška ulica in šola, misliš in Čutiš kot ostalih 130 milijonov Amerikaneev, razlika je le v po-kolenju. Tu pa Lewis Mustar ne popusti. Zato je zbral 108 dolarjev, da kupi streptomycin, da ga pošlje na Kranjsko, odkoder je prišel njegov oče ali ded. To so velike stvari, ki sem jih odkril na seznamu št. 4.
Ko je Mirko Kuhel, tajnik 3ANS-a, seštel vse cente in dolarje in prištel še vsote prejšnjih izkazov, je dobil skupno vsoto 10,076.39 dolarjev. To bi zadostovalo ' za 20,000 gramov streptomycina brez zavarovalnine in prevoznih stroškov. Toda danes ne govorimo o strepto-mycinu. Govoriti bi bilo treba, kaj bomo mi poslali v Ameriko, kakšen vsenaroden dar naj bi bil ta dar, ki bi odtehtal to požrtvovalnost in ljubezen ameriških Slovencev do svoje domovine in do svojega pokalen ja
Po čudnih potih sem se začel zanimati za ameriške Slovence Zdravila so pričela prihajati kar sama od sebe, Pokojni Vincent Cainkar mi jih je nudil, samo
vatske književnosti, kakor je navadno v čitankah. Z mešanimi čustvi smo sprejemali njegove "krute" šale: "Razred boš seveda ponavljal, toda danes sem s teboj zadovoljen in če boš vedno tako priden, bos prihodnje leto izdelal". Dijaka je poslal z dvojko v klop: "Kaj s takimi nohti bos govoril o Kant-Lapla-ceovi teoriji?" Zato smo bili nekaj časa prav hladni za njegovo pesništvo in smo zamerili součencu, da je kupil njegove legende. V prvih njegovih knjigah je bilo opaziti, da se še bori z verzom, da mu ta ne teče še gladko. Bil je še nekam okoren in snov je bila za nas oddaljena. Nekaj let pozneje, ko ga že ni bilo več na gimnaziji, pa smo j bili ponosni na njega. Nazor se je zelo zbližal z Istro in je v res-j niči od tedaj naprej napredoval zlasti v mnogo gladke j še m verzu. Vidoma je rastel in prerastel plejado svojih sovrstnikov.
Njegovi močni fizični lik smo v celoti zazrli v njegovem umet niškem delu, v prozi in v večjih pesnitvah, ki so podajale silo elementov in ljudi.
Iz globokega prepričanja sem pozneje v življenju izbral sa svečano deklamacijo o morju njegov "Canal di maltempo". Podal je to recitacijo odlični de-klamator Vladimir Skrbinšek in je z njo izkazal sili morja vso čast in veljavo.
Njegova prava stroka je bila botanika. V iz vest ju gimnazije v Pazinu je objavil Študijo o pra-protu. Leta 1941 tik pred vojno sem gs čul v Msriboru govoriti o pobudah za njegovo literarno delo. Govoril ja o glasovih narave, ki so mu narekovali nekatere njegove izrazita pasmi.
Hodil je veliko sam. Ni mnogo govoril, čeprav ja ljubil dovtip-ne, žagava pripombe. Zanimali in privlačevali so ga krepki ljudje, ljudje močne volje, z iz-
oblikovanimi in izrazitimi živ-ljeri*ki*ii načeli in s široko raz-tflt*d lin ostjo. Jalovo ustenje ga je utrujalo V Pazinu se je očitno dobro počutil v družbi znatno starejšega dr. Kureliča, tedanjega župana, sila samostojnega in sposobnega človeka, ki ga je že narava ustvarila za obvladanje Jrazmer in za vladanje in sicer v zelo dobrem pomenu te besede. Že v Pazinu je začel biti sleber svoje družine, kakor ga je mati oficielno določila, kot sam pripoveduje v odličnih malih črticah o svojem življenju. Vse svoje življenje je ostal steber družine. Morda mu je to dejstvo služilo kot izgovor in opravičilo, da se ni oženil. Mislim pa, da se mu je dozdevalo, da je tako bolje ohranil svoje nagnjenje do samostatnosti. Bržkone bi bil ostal samec, četudi ga ne bi biLa družina potrebovala. Bil je izredno dober s svojima sestrama. Za starega očeta je poskrbel, da se je mogel raz-govarjati z ljudmi, ki so mu bili dobra in prijetna družba. Takim ljudem je izkazoval veliko spoštovanje in prihajal je v njihovo dražbo, tudi kadar ni bilo njegovi močni samostojni in samosvoji osebnosti, ki je uživala samoto, prav nič prijetna malomeščanska gostilna v Kastvu. Med take prijatelje Nazorovega očeta je spadal tudi moj tast. Z lastnim prijateljstvom se mu je Nazor oddolževal za prijateljstvo očetu. Sicer pa Nazor ni bil sovražnik žensk. V trenutku dobrega razpoloženja je v razgovoru v Mariboru za časa obiska hr vatskih književnikov leta 1941., ko je bil že dobro siv, a še vedno lepega lica, izdal da se je v svojih miadeni&kih letih prav dobro razumel tudi s petimi ali s šestimi ženskami naenkrat. Pri njegovem obisku v Mariboru sem bil mnogo v njegovi družbi. Spraševal me je o slovenskih literatih, ki jih je do neke mere poznal. Zanimala ga je vloga Otona Župančiča, ko je imel v dobi radikalnega slovenstva marsikaterega nasprotnika med literarnimi sobrati. Prav lahko sem mu dopovedal? da je bil Župančič človek širokega obzorja in da se ni dal zavesti od hipnih razpoloženj, da ni izgubljaj iz vida velikega cilja zaradi postranskih grehov in slučajnih napak.
Kot človek dejanja je Nazor vedno iskal uspeh. Ljudje, ki so ostali na polovico poti, mu niso bili pogodu, pa naj so bili še tako nadarjeni. Ti so bili zanj slabiči. V svojih črticah se bavi s takimi ljudmi in jih z neblago gesto odklanja, kakor bi čutil potrebo, da da svojim sodobnikom nauk za življenje. Iskanje krivcev za zlo srečo človeka ali skupnosti izven človeka samega je za njega skrajno jalovo. Uspeh mu je najboljše spričevalo. Kako bi Nazor in Cankar različno 6odila o isti osebi!
Tako si moramo razlagati tudi njegovo odlično gospodarstvo z njegovimi književnimi proizvodi. Njegove gospodarske razmere so bile bolj kot redne. Za njega Je bila kriva velika pomanjkljivost književnika same-^Konec'na 4. strani.)
Tole mi ne gre v glavo ?
Itako da je v ameriškem tiska že tedne in tedne toliko krika proti "pet - procent ar Je m dočim ie molči o onih ki so deželo ogoljufali ca stotine milijonov, te. mi | nikakor ne gre v glave* In tadi to ne, ksko .da oboji goljufajo naše ljudstvo vadaa pod masko patrioti srna In kadar nas najbolj gulijo, tedaj tadl najbolj kriče prati "subverz-alm" elementom, dasi sa bal eni najbolj subverzni ia napatria-tični.
Miško Kranjec:1
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
i
3
Ko se je Matija vračal, si ni mogel kaj, da bi se ne ozrl na okna Skobčeve hiše. Moral se je nasmehniti, ko je tam zagledal Franckin obraz, dekliški, na pol še otroški, na katerem se lice še ni zaokrožilo, v katerem le skoraj prevelike oči razodevajo prebujenje, mladost, pomlad, sanje in samoto Na Golem. Matija se je nasmehnil, toda ona je samo gledala, kakor bi pozabila na svoj nasmeh, da bi mu vrnila pozdrav za pozdrav. Samo njene oči so trenile.
Na ovinku je Matija nenadoma trčil na Magdiča. Osebno se še nista poznala, a je tako naneslo, da nista mogla drug mimo drugega. Pa je kaplan pozdravil:
"Bog daj." Matija je ozdravil, postala sta in se predstavila drug drugemu.
"Od kod prihajate?" je vprašal Magdič.
"Miha me je bil povabil na sprehod v Sušnikov vinograd, kjer reže. Pa sem šel, ker je tako lepo jutro in tu še nisem bil. Človek vsaj kaj vidi."
44Jaz sem bil z bogom," je dejal Magdič, kakor bi se hotel pred nečim opravičiti. "Zares, lepa pot, kar vesel sem tega sprehoda, ko ne utegnem kadar koli."
Oba sta čutila, da si na tej dolgi poti ne bosta imela kaj povedati, dasi sta hkrati čutila neko posebnost v tem srečanju: ves boj se bo vendarle vršil med
liko preveč naturalizma, ne onega starega, Govekarjevega, pač pa bolj prefinjenega, in bi bilo vendar prav, če bi književnik premislil sleherno besedo, preden jo zapiše. Matija mu je odgovoril, da sicer umetnost mora imeti vzgojno tendenco, da pa so njene naloge v glavnem drugačne in da umetnik ne more biti kriv, če se pri njegovem
slili, kaj je rekel. Prav za prav ni nič rekel. S Korenom sta bila sošolca. Če kdo pri Svetem Ivanu, gospod župnik prav gotovo ni nikdar verjel njegovim besedam. Mislim pa, da ga ima za— sleparja," je tiho končal Magdič.
"Se nekaj bi rad vedel," je po krajšem času dejal Matija, "ali ga vi prištevate med svoje ljudi —?"
"Kako med svoje? Kako to mislite?"
4,No, če je klerikalec—."
Magdič se je nasmehnil. 44Predvsem vam ne bom zameril izraza klerikalec, kamor mene
delu nekateri celo pohujšujejo, prištevate. — Kar se pa njega
Potem je Magdič nenadoma mi še na misel ne
da bi ga vsaj jaz imel za našega,
dasi videz kaže, da se on prišteva k nam. Vem samo, da hodi svoja pota. Nekoč je bil Suster-šičev pristaš, kaj in kje pa je da-
vprašal: "Kaj pa mislite o Korenu?" Ozrl se je po Klemencu, kakor bi mu hotel z obraza razbrati tisto, česar sicer ne bi povedal. A tudi Klemene se je ozrl po njem in dejal:
nes, zares ne vem. Saj mu ni
Prav za orav bi moral iaz	do žive8a "
vprašati vL "o ten!" ShLlsJ£ Toda Matija ja občutil ta tre-aI	_______.. nutek: In vendar se boste sreča-
da je lani mnogo zahajal v žup-nišče in celo tam živel. Prav gotovo ste ga dobro spoznali?"
"Ne mislim o njem osebno," je odvrnil Magdič. (>Hotel sem vas vprašati, kaj mislite o njem kot književniku."
440 kakem književniku Korenu jaz ne vem nič," je dejal Matija. "Sam pa mi tudi ne pove nič, zlasti še, ker malo govorim
li. Morali se boste srečati. Zanj ni druge poti in vi ga boste radi sprejeli, ali vsaj morali sprejeti k sebi. . .	f
Sonce je stalo že visoko, ko sta v takem pogovoru prišla k Svetemu Ivanu. Magdiču je bilo nekoliko nerodno, ker se je bal, da ju bo kdo videl in bodo ljudje takoj mislili, da se je sprijaznil s Klemencem. Toda posloviti
z njim. Vam je gotovo kaj po-	3e sredi poti ni mogel in tako mu
vedal "	je šele pred Sušnikovo Hišo po-
44Saj to je tisto," je dejal Mag-	nudil roko in dejal:
dič po premisleku tiho. "Pravil	"Zbogom, pa upam. da se še
je mnogo o različnih stvareh,	kaj srečava?"
ki jih bo pisal, a ne o tistih, ki	— Ne želiš niti malo, si je
jih je napisal. Govoril je o nekih visokih honorarjih, tujih jezikih. Rekel sem mu, da bi jaz, ako bi že kaj napisal, poslal v Ljubljano našim listom in bi mi še na misel ne prišlo, da bi pošiljal kam v London; kako da se
njima, kolikor se že ne odigrava, i je spomnil prav na London?'
pa naj bo še po takih ovinkih Čutila pa sta tudi, da se med sabo morda ne bosta nikdar naravnost spoprijela, čepršv sta edina pri Svetem Ivanu predstavljala dva docela nasproti ai stoječa svetova. In še sta čutila, Magdič, da za njim stoji oblast, država — Klemene pa nasprotno: da za njim stoji čas, bodočnost, pa da se bo pri tem spopadu morda zgodilo, da bo trenutno zmagal Magdič.
Tokrat je Magdič našel izhod iz zadrege: začel je spraševati Klemenca o literarnih novicah na slovenskem knjižnem trgu. V gimnaziji se je bil poskušal s pesnimi. Nad svojimi je obujal, toda drugo književnost je zasledoval, imel je naročen Dom in svet, Mladiko in Dejanje, poznal je tudi osebno nekaj katoliških pesnikov in pisateljev. Hotel je vedeti, kako Klemene ocenjuje katoliške pisatelje, kaj misli o mlajših slovenskih književnikih, kaj misli na sploh o slovenski književnosti. Te stvari so ga mikale in je Klemencu celo ugovarjal in nazadnje dodal, da je v naši književnosti zdaj le neko-
l 44Kaj pa vam je odgovoril?" je vprašal Matija radovedno.
"Da tu slabo plačujejo, da njegovih stvari ne bi razumeli in da naposled - lahko prevedemo na slovenščino, ako se nam zdi..."
"Kaj pa ste mu vi odgovorili?"
44Dokler sem ga imel za resnega," je rekel Magdič, "sem mu ogovarjal na take stvari, češ da vsako delo lahko nastane edino v domačem ozračju, da tako rečem. Umetnina seveda. Potem pa se mi je zazdelo, da so to same pravljice in da je on navaden megaloman, ki zna dobro igrati svojo vlogo, ako ni celo slepar."
"Pa kaj zdaj mislite," je vprašal Matija, "katero od obojega je?"
"Ne morem se odločiti. Včasih se mi zdi to, včasih ono, ako seVeda ni oboje. Saj mu menda ne boste šli pravit?" •
"Mislim, da ni bilo treba to omenjati," je odvrnil Matija. "Kaj pa misli o njem župnik?"
"Ha!" se je kratko in suho nasmehnil Magdič. "Vi župnika ne poznate, sicer bi si lahko mi-
mislil Matija, na glas pa je rekel: "Zakaj pa ne? Saj bo še priložnost." Dvignil je klobuk in zavil okrog SuŠnikove hiše na dvorišče.
— Upam. da se bova še srečala, je mislil Magdič, in zdelo se mu je, da je bilo skrito v teh besedah nekaj posebnega. Pa saj je sam vedel: Prej ali slej se bosta morala srečati, da, to je tisto.
SELITEV 1
Smon je stal pri oknu v svo-
RAZNI KRAJI:
Kemmerer, Wyo.: Frank Kru-sich je obnovil naročnino.
Winemac, Ind.: John Kru-zick je obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $2.
Willard, Wis.: Matt Malnar je poslal dve naročnini in 50c v tiskovni sklad.
Milwaukee, Wis.: Louis Barborich se nekaj pritožuje, da mu pri nabiranju oglasov v Družinski koledar oglaševalci ne gredo preveč na roke. Apeliramo nanje, naj mu rajše pomagajo pri tem napornem delu namesto da bi mu jemali veselje do njega.
Los Angeles, Calif.: John Pet-ritz je obnovil naročnino za dve leti, ko se je nahajal na seji glavnega odbora; izročil Frank Zaitz.
V ŠPANIJI IN GRČIJI ječe še vedno polne političnih jetnikov.
Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
Prišel je čas, ko je treba po-1 brš za šalo tudi en kvoder v ročati kaj smo prejeli v teh dveh gotovini.
tednih, ko Proletarec ni izšel; to pa zato. ker je bil črkostavec na počitnicah. Kadar je samo en človek na razpolago za eno delo, se razume, da če tega ni, da nima kdo delo vršiti. Saj zdaj bo pa spet stalno izhajal do drugih počitnic.
Naj začnem tam, kjer sem zadnjič nehal: CALIFORNIA
Oakland: Anton Tomšič je poslal dve naročnine in vsoto za en koledar; poleg pa še precej obširno pismo. V njem toži, da je tam fabo polje za agitacijo. Čudno! Saj gredo večinoma le premožni ljudje v sončno deželo, torej imajo dovolj denarja tudi za naročnino in časa za čitanje.
Hollywood: Jack Blashun je
jem razredu in medtem ko so poslal $1 za Proletarčevo na-
o o e o e o e e e e o e e e e o o e o e o e
e •
o
o
o
o
a
o
o
e
o
o
o
o
e
a
o
o
o
e
o
e
o
e
o
o
o
to
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI
PODPORNI JEDNOTI
. • f i
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET
CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUSTVO
NAROČITE SI DNEVNIK,
PROS VETA
S driave (tavasa pel leta: SS.SS sa
99
66
Naročnina sa Zdrafteae driave (laraemšl Ckleaga) la fS.SS na leto; $4.tS sa pel (rta; fS.SS sa četrt lata; aa Ckleaga la Ceek Co., SS.SS sa salo late; |4.9S sa pel lata; sa laosemstve 911.
NqsIov za list in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
otroci pisali nalogo, je gledal prek dolinice na cesto, ki je tekla mimo Svetega Ivana. Na tej cesti je zagledal Korena Jožefa, ko je z aktovko šel proti Plav-šku ter naposled tudi zginil v lepi hiši. Tisti trenutek se je v Smonu nekaj prebudilo, kakor bi bil že dolgo podzavestno mislil na to. Preblisnilo mu je misli, zagrabilo ga je. Pogledal je na svojo žepno uro: do konca pouka je bilo še pet minut. Učenci so še vedno pisali, rahlo šepetanje se je kdaj pa kdaj oglasilo po razredu. Druge krati bi se bil obrnil in prva dva 44spokal", zdaj pa je kar stal ob oknu in pazil, če se bo Koren vračal.
Ko so odmolili, je spremil u-čence do ceste pred šolo, a ni šel v svojo sobo, kar je sicer skoraj vedno storil, pač pa je nekaj zamrmral "Bomo videli", se pri tem opolzko nasrnehnil in že šel po "purgi". Sel je k — Zofiji.
Bil je prepričan, da je njegov čas prišel. ''Razumel" se je na ženske, o tem je bil sam sveto prepričan. In kolikor je mogel dognati, se je pri Zofiji marsikaj spremenilo. Ze prej ga je rada sprejemala, rada je klepetala z njim, zadnje čase pa se ga je v svoji osamelosti in morda, kakor je mislil, tudi užaljenosti zaradi drugih, naravnost oklenila.
Smon, ki se je najrajši ukvarjal z opolzkimi mislimi, se je tokrat spraševal samo za "na čin". Zdelo se mu je, da se vsa ta stvar že predolgo vleče. Ni bil vajen takega obiranja, pa je tako mislil, da je najboljše vse kratko opraviti. Sicer pa si tokrat Smon ni bil docela na jasnem o vseh svojih pustolovskih namerah, ne za sedanjost, ne za bodočnost. Nekaj pa je bilo novo tudi zanj, dasi ni vedel, ali je novo po svoji umazanosti, ali po čem.
V tem svojem razpoloženju je naposled vstopil pri Korenovih, kjer je našel Zofijo v njenem tako nespremenjenem ležanju.
"Kaj ni doma 'Jožefa?" je vprašal in zdelo se je, da mu je neprijetno.
"Sedite," je odvrnila Zofija, "menda ne bo dolgo hodil. Ps mi kaj povejte."
(Dalje prihodnjič)
ročnino; najbrž je mislil, da smo imeli ''bargain day"; to so imeli na 26. ulici, pa žal, ni doseglo do 23. ulice, kjer imamo urad lista.
COLORADO:
Pueblo: John M. Stonich je nabral na pikniku progresivne stranke listu v podporo $4.50. Imena prispevateljev bodo pri-občena v 8. seznamu.
Grand Junction: Anton Kovačič je obnovil naročnino. ILLINOIS:
Chicago: Donald J. Lotrich, tajnik Jugoslovanskega hranilnega in posojilnega društva, je prispeval listu v podporo $25 z namenom, da se pošlje list na poskušnjo za četrt leta 25 rojakom, ki še niso naročniki Proletarca. Na ta način se jim bo dalo priliko seznaniti se z listom, v svrho naročitve. Donald je že to prej storil in se je dobro obneslo.
Angela Zaitz je izročila tri obnovljene naročnine in $3 listu v podporo. Imena bodo pri-občena v prihodnjem seznamu.
Joe »Oblak je izročil eno naročnino in $1 listu v podporo. Frank Alesh je obnovil naročnina in plačal celoletno članarino Prosvetni matici za čikaško federacijo SNPJ.
Žensko društvo "NADA" št. 102 SNPJ, je proslavljalo svojo 40-letnico 19. avg. z banketom, v Leo Gračnerjevih prostorih, ravno ob času ko se je vršila polletna seja glavnega odbora SNPJ. Razume se, da so se vsi udeležili banketa in po večerji ob dobri zabavi sta glavna odbornika Anton Shular iz Arma, Kans in John Spiller iz St. Louisa, Mo. med navzočimi nabrala v tiskovni sklad Proletarca $60 50. Imena prispevateljev bodo priobčena v prihodnjem seznamu.
Hinsdale: Nikolina Božičnik je obnovila naročnino in prispevala v tiskovni sklad $2.
Springfield: John Goršek st. je poslal dve naročnini in $1 listu v podporo, zraven pa še dopis z oceno upravnika.
Waukegan: Martin Judnich je poslal šest obnovljenih naročnin in eno novo, ter listu v podporo $4.25. Imena prispevateljev bodo priobčena prihodnjič.
Andrew Mozek se je ustavil v uradu, obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $2.
Mike Miller je prispeval v tiskovni sklad $5.00, izročila Angela Zaitz. KANSAS:
Arcadia: John Shular je poslal dve naročnini in listu v podporo $1, ter članarino Prosvetni Matici za društvo št. 206 SNPJ za šest mesecev. MICHIGAN:
Detroit: Josef Korsic je poslal dve naročnini in $1 listu v podporo. NEW YORK:
Ney York: Anton Kosirnik je obnovil naročnino, si naročil koledar in dal listu v podporo 50c. Koledar sem mu takoj odposlal. OHIO:
Girard: John Tancek je poslal dve naročnini in $107 v tiskovni sklad. Znesek $73.75 je prebitek piknika, ki ga je priredil Girard v prid Proletarca. Poleg tega je bilo pa še nabrano med onimi, ki se ga niso mogli udeležiti, $33.25, kar znese gornjo vsoto. Dobro so se odrezali Girardčani! Imena prispevateljev bodo v prihodnjem seznamu. Naročnini in dva prispevka je izročil J. Tanceku John Kosin.
Barberton: Alois Ocepek je poslal eno in pol obnovljene naročnine..
Warren: Joseph Jež je poslal naročnino in $4 listu v podporo, imena prispevateljev bodo v prihodnjem seznamu.
Cleveland: John Krebel je poslal štiri naročnine. Anton Kukovac je naročil še nekaj knjig iz zaloge Prosvetne matice in prispeval listu v podporo $5.10.
PENNSYLVANIA:
Corapolis: Frank Vidmar je obnovil naročnino in prispeval v tiskovni sklad $2.
Bridgeville: John Kvartich je poslal v tiskovni sklad prispevek Federacije SNPJ zapadne Penne v znesku $25.
Latrobe: Mrs. M. Fradel je obnovila naročnino.
Moon Run: Valentin Pogačnik se je za poskušnjo naročil na Proletarca. Dobil ga je Jacob Ambrozic z McKees Rocks.
Strabane: Frances Bartol je naročila članskih znamk, in listu v podporo poslala $2, ki ju je prispeval Vene Peternel. WISCONSIN:
Sheboygan: Frank Stih je poslal osem obnovljenih naročnin in listu v podporo $4. Prispeva-telji bodo v prihodnjem seznamu.	/
Milwaukee: Louis Barborich je poslal štiri obnovljene naročnine in listu v podporo $6.50. Imena prihodnjič. Joe Vidmar je obnovil naroč-
Domača obrt v Sloveniji
Domača obrt se je v Sloveniji začela razvijati že zelo zgodaj, že pred 16. stoletjem ter obsega različne stroke, kakor čipkar-stvo, izdelke iz lesa, lončarstvo, pletarstvo, tkalstvo in drugo.
Pozimi, ko počiva delo na polju, izdelujejo doma kmetje iz raznovrstnega materiala praktične, koristne in dostikrat izredno lepe predmete, ki pomenijo po zimi tudi njihov glavni zaslužek.
Najpomembnejša stroka slovenske domače obrti je čipkar-stvo, ki se je začelo razvijati v Idriji ter se je od tam razširila v razne kraje Slovenije. Slovenske čipke domačega izdelka so že od nekdaj pomemben artikel za izvoz. Prve čipke, ki so jih žene izdelovale po strogo določenih, enostavnih vzorcih, j e kmalu zamenjala nova vrsta čipk, izdelanih v različnih vzorcih. Od tedaj žene, ki izdelujejo te čipke, vpletajo vanje najrazličnejše cvetlične in živalske vzorce, ki so značilna za njihov domači kraj. Prav ta pestrost vzorcev daje poleg prvovrstne izdelave slovenskim čipkam posebno vrednost. Skozi vseh dvajset let težkega suženjstva pod tujcem, so idrijske žene pod najtežjimi pogoji skrbno ohranile vzorce slovenske narodne čipke in s tem omogočile, da se danes učenke čipkarstva lahko okoriščajo s temi izredno lepimi vzorci. Številne čipkarske zadruge in šole, ki so bile ustanovljene v Sloveniji po osvoboditvi v krajih, kjer je bilo čipkarstvo najbolj razvito, skrbe danes za pravilen razvoj te najpomemb-' nejše stroke slovenske domače | obrti.
Tudi leseni izdelki, ki so zla-i sti pomembni kot artikli široke i potrošnje, so že dolgo znani tudi i izven Slovenije. Ti izdelki se največ izdelujejo v Ribniški dolini, okolici Velikih Lašč, Črnemu Vrhu nad Idrijo in v Godo-viču. Tkalstvo v Beli Krajini, ki J je bilo med vojno precej v zastoju, je danes ponovno oživelo. Laneno platno ter vezene tkanine izdelane po starih, originalnih vzorcih, so prav tako zelo važen predmet za izvoz. Po izrednih oblikah in izdelavi se odlikujejo lončarski izdelki, ki jih moramo prišteti med najboljše
izdelke naše narodne keramike. Pletarski izdelki se izdelujejo največ v okolici Ptuja, kjer deluje pletarska zadruga in šola za pletarske izdelke. Tu izdelujejo različne torbice, čevlje in vrsto drugih reči potrebnih v gospodinjstvu.
V	prejšnji Jugoslaviji je bilo življenje ljudi, ki so se preživ-lali z domačo obrtjo zelo te/.ko. Dostikrat so zastonj ponujali svoje izdelke ter so bili končno prisiljeni, da jih prodajo -ponaj-nižji ceni. Žene so prodajale fino izdelane &pke na kilogram po neverjetno nizki ceni, čeprav je bila kupcu dostikrat dobro znana prava vrednost teh izdelkov. Po osvoboditvi je bilo mnogo storjenega za zaščito in razvoj domače obrti.
V	krajih, kjer so posamezne stroke domače obrti posebno razvite, so se izdelovalci združili v zadruge. Danes ima LRS 24 zadrug za domačo obrt. Za pravilen razvoj domače obrti, plansko proizvodnjo izdelkov posamezne stroke in za ohranitev pristnih narodnih v^rjbev skrbi v LRS DržavnLzaVod' za domačo in umetno^obrt —("Dom", ki je bil leta /4946 ustaryovljen v Ljubljani. Naloga tegaVzavoda je, da organizira zadruge, v zvezi s proizvajalci privatnega sektorja, da oskrbuje potreben material ter odkupi izdelke.
Danes šteje deloviti kolektiv domače obrti v LRS 17,000 ljudi, ki se zaradi dela doma in na polju ne morejo vključiti v proizvodnjo ter na ta način s svojim delom mnogo koristijo izgradnji ter prejemajo za svoje delo tudi pošteno plačilo.
Z vključitvijo domače obrti v petletni plan, so bili izdelovalci postavljeni pred nove naloge. Ena izmed najvažnejših nalog je, da se skrbno ohranijo vse posebnosti izdelkov posameznih strok, obenem pa se ti izdelki prilagode praktičnim potrebam sedanjega časa.
Porabite vsako priložnost v zbiranju listu v podporo. Kjerkoli se jo naši prijatelji posluži-jo, imajo uspeh.
Imeli ga boste tudi vi on ob enem pomagali Proletarcu.
SLOVENE RECORDS
lS-lnek mods Tft COD, pins postage
C-1SS1 Be kapp* pdka	•
Bye-bye-baby, polka C-IS14 My keney la wandering la
Tyrol; St. Clair polka C-1SM Toe fat polka; Jolly polka
F. Yankorie and hit oroH O-llSS Alpine wait«
LaapUgktert polka	.41
P-1S11 Village tavern polka f\) Lumberjack — polka O-^tS Marianna polka
Hit and miae polka
P. Zaje and his Polkateers Silk Umbrella polka linden Tree — wait« TItoM Park Polka Village Square Polka Red Wine — Polka Uelweiaa waits
Erneet Benedict Quartet Na Marjenoe, Polka Clarice (Clara) Pokla Cferelandsld Valtek Male Necek. Polka J. Perush and his Tav. Band
Write for free list of all new SLOVENS records, the largest selection In US* by the best Slovene artists, to*
PALANDECH'S
SSS S.#Clsrk Street, Chicago^ I1L
T-ISS T-114
S4T4
f
I
Joseph Ovca je poslal naroč- j nino in prispeval v tiskovni nino in celo letno članarino sklad $2.
Prpsvetni MAtici zs društvo št. 47 SNPJ, poleg je pa dodal naj-
Cudahy: Frank Bercic je obnovil naročnino.
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED KAS V KORIST
"PROLETARCA"?
e Pridoblvajmo ma NOVIH naročnikov
e Obnavljajmo naročnino TOČNO čim potege
e Agiti-ajmo med drnglml naročniki, di rtore Isto
S Prispe-ajmo v PROLETARČEV tiskovni sklad In priporočajmo to tudi dragim , s
Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev In drage stvari
e Naročajte slovenske In angleške knjige Is PROLETARCBVE knjigarne
O Poskrbite, da si naroče AMERIŠKI DRUSINSKI KOLEDAR val Usti, ki tega le niso storili
O Naročite KOLEDAR tndi svojcem v starem kraju la enako PROLETARCA.
Vsakdo naj stori xa nai list kolikor moro, pa bomo vso toiavo lmagovalil
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
JANHUS
(Iz Ljudskega tednika)
Dne 6. julija je ves češki narod svečano proslavil-spomin na velikega mučenika Jana Husa, ki ga je cerkveno sodišče v Kon-stanci G. julija 1415 obsodilo zaradi krivoverstva na smrt na grmadi, ves češki tisk pa je pisal o pomenu Husovega življenja in dela.
Razdobje ob koncu 14. in na začetku 15. stoletja je bilo na Češkem polno razrednih nasprotij in trenj. Bogata cerkev s premožnimi prelati in siromašnimi kaplani, močna fevdalna gospoda in osiromašeno drobno plemstvo, napredujoči obrtniki, pod jarmi jeno podeželsko ljudstvo in mestni siromaki so že s samim svojim obstojem dajali vzrok za socialne nemire.
Velika večina češkega ljudstva je živela v velikem pomanjkanju. Plemiči so izkoriščali svoje kmete, mestni siromaki pa so živeli od danes do jutri. V tej dobi, zreli za družbene preobrate, so imeli govori prvih reformatorjev globok odmev. Razni pridigarji so kritizirali cerkev, steber tedanjega družbenega reda in glavno zaŠČft-nico srednjeveškega fevdalnega reda. Pridigarji so žigosali trgovino s svetimi stvarmi (slmarri-jo), razkošno življenje duhovnikov in laikov ter zahtevali, da se mora cerkev očistiti; poleg tega pa so imele njih zahteve tudi socialno vsebino. Saj so terjali pravico za preprosto ljudstvo.
Med temi pridigarji je bil najbolj znamenit Jan Hus. Boril se je proti nepravilnostim, cerkvi in kritiziral tedanji družbeni red. Cerkev je zlasti razburjalo, da je zahteval siromaštvo za duhovnike in omejitev osebnega bogastva. Zato so ga s pretvezo krivoverstva zažgali na grmadi v mestu Konstanca na Boden-skem jezeru. Ta zločin pa ni prestrašil čeških reformistov. Pristaši Jana Husa, husiti, so se
AMERIŠKI PLAN ZA EKONOMSKO OBNOVO ZAPADNE EVROPE ZAŠEL V TEŽAVE
(Konec s 1. strani)
Cripps in Bevin pravita, da naj ii prispevajo še par milijard dolarjev v okrepiteV njenih irahljanih financ in da bo to koncem konca v korist naši deželi in vsem onim, ki so ukliučene v Marshaliovem planu. In drugič, da naj od Anglije tudi kupujemo, ne ji Samo prodajamo.
Tu pa so ovire, ki jih bržkone ne bo mogoče premostiti. Anglija izvaža zgolj industrialne izdelke. Teh imajo Zed. države same toliko ,da iščejo trg zanje kjerkoli po svetu. Toda Anglija je odvisna od ameriškega živeinega izvoza in za mast, mesnine, žito itd. mora plačati v dolarjih. Kje jih naj dobi? Mar v onih deželah, ki imajo kar se prometa z inozemstvom tiče ~ ničvredno valuto?
O tem sedaj govore angleški in ameriški predstavniki v Washingtonu in prav od te konference je največ odvisno, ali bo Marshallov plan saj zasilno uspel, ali pa postane popoln polom. Vsekakor je situacija seda i taka, da ni v nji nihče optimističen. Ako hoče ameriška vlada v svojih prizadevanjih za utrditev starega reda v zapadni Evropi in drugje uspeti, bo moralo ameriško ljudstvo poseči še globokeje v iep. To pa ie problem, ki ie vladi in kongresu najbolj neprijeten.
vedno bolj množili. Husistvo je postalo množično gibanje ter je dobivalo vedno bolj izrazite socialne in republikanske tendence. To gibanje se je po potrebi tudi vojaško organiziralo in z uspehom odbijalo napade tujih sovražnikov; doma pa je preprečevalo izdajo plemičev in bogatih meščanov. Vsa tedanja Evropa pod vodstvom križarskih zastav papeža in cesarja Sig-munda ni mogla premagati junaškega husitskega gibanja.
Husitska revolucija je zmagovala, idejno prepričevala in pridobivala veliko vojaško silo, ker se je -naslanjala na najbolj široke množice preprostega ljudstva. Tudi zadnji siromak v mestih ali na vseh je slišal iz ust husitskih duhovnikov zagdtovi-lo, da je "tudi on kakor vsi drugi božji izvoljenec in določen, da z enakim delom prispeva z ostalimi k zbližanju z nebeškim kraljestvom. Če to prevedemo iz verskega simbolizma takratnih časov, je to jasna in odločna zahteva po socialni pravici in družbeni enakopravnosti.
Ljudski tabori in zborovanja, taborški potrošniški komunizem, ljudsko organizirana vojska, deželni kapitani in ljudski duhovniki, vse to je pomenilo v onem razdobju velik socialni napredek, ki je najširšim ljudskim množicam omogočeval udeležbo pri vodstvu občin in defele. Veliki razmah husitske revolucije, njene zmage na Vitkovu, pri Usti nad Labo, pri Domažlicah in drugod so bile delo zdravih sil češkega naroda. Slavne zmage husitske revolucije so bile dosežene s pomočjo najglobljega idejnega prepričevanja, enotne borbene volje vseh naprednih sil češkega naroda, vseh poštenih in zavednih mož in žena. Ob strani ni stala niti mladina in skupine komaj doraslih otrok so mnogokrat posegle v boj. Češki narod je ponosen na svoje prednike, ki so mu še sedaj v vzgled, kako se mora boriti proti svojim razrednim sovražnikom.	>
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani)
Habtisti v Walesu (na Angleškem) so na svoji konvenciji sklenili ne se pridružiti katoliški cerkvi v njeni "sveti vojni" pro-; ti komunizmu. V svoji resoluciji ob enem pravijo, da s tem ne odobravajo sovjetskega "totali-tarstva ' — a tudi vatikanskega nočejo podpirati. Vatikan je dobil tudi med protestantskimi cerkvami v Zed. državah prav malo podpore. Vendar pa v svoji ofenzivi ne misli odnehati. Gre se mu za "biti ali ne biti" posebno na Čehoslovaškem, Poljskem, Madžarskem in v Jugoslaviji. V Romuniji pa je bitko že izgubil. Tudi cerkve imajo svoja zgodovinska pota. Bili so časi, ko so morali celo vladarji za kazen peš v Rim prositi papeža odveze. Sedaj verjamejo v njegovo nadnaravno, božansko moč samo še prav navadni verski ljudje.
Josip Broz Tito je sedaj v sovjetski propagandi označevan za rušilca miru in vzporejen v katalog za "vojnega nergača" zaeno s Churchillom in španskim diktatorjem Frankom. Najbolj čudno je, da sedaj radio Moskva zmerja Tita s fašistom, kar še nikoli ni bil.
Radio Beograd kajpada vrača milo za drago — ali bolje — zob za zob. "Borba" ugotavlja, da Tito ni bil še nikoli zaveznik
nacijev, ne prijatelj Mussolini-jevega režima, a Moskva o sebi tega ne more trditi. V kavarnah v Beogradu pripovedujejo — vir ameriški in angleški reporter j i — da bi se vojna zaključila v prid Hitlerja, ako ne bi bil on pretrgal svoje "zveze". To so neprijetne stvari. Ampak dejstvo je dejstvo, in eno teh je, da je Kominform v ofenzivi proti Titu ekonomsko in s propagando veliko hujše kot pa je bil ali je v "mrzli vojni" z Zed. državami in Veliko Britanijo.
Čudno je, kako ljudje nauke iz zgodovine kar sproti pozabljajo. Tako se niso radikalci v Ameriki iz nje nič naučili, ne glavarji strokovnih organizacij in ne razne delavske stranke v Evropi ter drugje po svetu. Ali pa so se morda iz nje le kaj naučili — če ne onj. pa ameriški kapitalistični razred, ki se zavestno bori proti nevarnosti "komunizma" ali "socializma" s tem, da se je začel brigati za koristi "navadnega človeka", in to posebno v Evropi. Pa tudi v naši deželi ima dobro besedo zanj in mu dokazuje, koliko boljše mu je tukaj kakor pa v totalitarnih deželah. Socializem je torej vzlic vsemu veliko dosegel in kljub zmagam reakcije tu pa tam v teh ali onih volitvah bo končna zmaga njegova.
MIRKO G. KUHEL:
NOVA ZDRAVILA V BORBI PROTI BOLEZNI
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
Slovenski ameriški narodni svet je letos poslal v Slovenijo že 10 kilogramov novega zdravila streptomicina, položil pa je naročilo še za veliko količino penicilina ter najnovejšega zdravila — aureomicina. Ker je bilo v slovenskem tisku v Ameriki zelo malo pisanego o teh najnovejših in najbolj učinkovitih zdravilih, naš preprosti človek zelo malo ve o teh modernih medikalijah. Zaradi tega sem iz angleških virov pripravil naslednji članek, ki bo orisal ozadje, izvor in pomen teh novih zdravil za izboljšanje človeškega zdravja. Sicer bi pripadala ta naloga kateremu naših slovenskih zdravnikov, ki bi bil bolj točen v terminologiji nego jaz. Jasno pa je, da se ljudske Tftno-žice v Jugoslaviji bolj zanimajo za ta zdravila, kakor pa ameriški narod ter da poprečen Ame-rikanec sploh pojma nima, kakšen napredek je bil napravljen v borbi proti mikrobom, posebno zadnjih nekaj let. Ta članek naj pomaga vsaj deloma razbiti meglo med našimi rojaki, ki žele več informacij o tem predmetu.
* Bistroumni iznajditelji postavljajo v laboratorijih nove mejnika v zdravilstvu z presenetljivimi uspehi.
V zadnjih desetih letih je bil dosežen večji napredek v kontroli težkih vnetij na človeku in živali kot pa v dobi vse prejšnje Napisane zdravniške zgodovine. Mnogo bolezni je premaganih. Pa tudi trmoglavke *o se začele majati pred novoiznajdenemi 'čudežnimi* zdravili. Znani med-
narodni zdravnik je dejal: "Neprecenljive iznajde prihajajo tako brzo, da jih celo zdravniki ne morejo dohajati."
Iz Lederlejevih laboratorijev, ki se nahajajo v mestecu Pearl River, kakih 27 milj iz središča New Yorka, prihaja upanje, da se bliža konec celo navadnemu prehladu — in to zaradi najnovejšega zdravila aureomycina. Toda pozitivno zagotovilo čaka še nadaljnih preizkušenj v kliničnih centrih.
V	Lederdejevih in podobnih zavodih se odkrivajo nove iznajdbe in pošiljajo zdravstvenim profesijsm ns preizkušnjo, potem ko so se uspešno uporsbljale na živalih. Tukaj dela človek za živali v svoji borbi proti bolezni, obratno pa delajo živali za človeka.
V	tem zavodu dela kakih 2,400 zdravnikov, veterinarjev, kemikov, biologistov, tehnikov in drugih v prostornih laboratorijih, ki so raztreseni v 134. poslopjih, in se neprenehoma borijo proti pretečim hudim boleznim, ki »o še vedno na seznamu "ljudskih sovražnic". V tri-inštirdesetih letih so se ti laboratoriji razrasli ko gobe po dežju,, zbirajoč v svoje osredje znanstvenike iz vseh delov sveta. Ustanovil jih jc dr. Ernst Lederle, bivši komisar oddelka za ljudsko zdravje v newyor-škem mestu, ki je želel izboljšati antitoksin proti davici. Njegov tovariš je bil dr. William H. Park, direktor laboratorija mest-negs rsziskovalnega oddelka v New Yorku. Lederlejevi laboratoriji so danes oddelek velike tvrtke kemikalij American Cy-
namid Co., ki ima tudi izključen! patent za izdelavo aureomicina.
Tovariša zdravnika sta pričela s farmarsko hišo, izgrajeno leta 1700, ter z enim'konjem. Pravijo, da sta rabila en konec konja za preizkušajo antitoksina proti davici, drugi konec pa pro-1 ti tetanusu. Seveda je minilo, mnogo let, odkar se je konj pri-: družil mitičnim ''nebnim jezde-com", toda prenovljena hiša še vedno služi svojemu namenu.
V laboratoriju se je delalo na serumih, antitoksinih in kemikalijah, naletavujoč mimogrede na nova odkritja in iznajdbe v zdravilih. Tukaj se je prvikrat izdeloval jetrni ekstrakt za direktno vbrizgavanje, kar je re-volucijoniralo zdravljenje per-niciozne anemije '(slabokrvnosti).
„ Ko se je raziskovanje širilo v teh laboratorijih in drugod, je bilo odkrito prvo izmed takozvanih "čudežnih" zdravil — sulfa. Sledila sta mu riagloma začetno močna antibiotika — penicillin in streptomycin.
Izraz 'antibiotik* simbolizira nov mejnik v zdravilstvu. Preprosto povedano, antibiotik je produkt mikroskopičnega organizma, ki se da uporabljati za ustavljanje ali preprečitev rasti škodljivega organizma.
Antibiotiki — ne plesnjevina, kar marsikateri misli, temveč produkt plesnjevine in drugih bakterialnih oblik — so si prislužili svoja čudežna imena z uničevanjem bolezni, ki so vedno zahtevale velikansko število človečkih žrtev. Pljučnica, nedavno velika morivka, je postala tako imobilizirana v treh in pol letih druge svetovne vojne, da je v vsaj ameriški armadi le 70 oseb umrlo zaradi nje.
Toda marsikatero teh novih zdravil je imelo tudi svoje slabe lastnosti. Nekaterim osobam so povzročale tako hude posledice. da zdravila na njih ni bilo mogoče uporabljati, penicillin je v mnogih slučajih izgubil svojo učinkovitost pri ponovnem uporabljanju na isti osebi. Mnogo bolezni je ostalo še vedno nedotakljivih, posebno one, ki jih je povzročal virus ali mikrob, ki je premajhen, da bi se dal iz slediti z mikroskopom ali drobnogledom. V Lederlejevih laboratorijih so postavili parolo: "Nov in močnejši antibiotik se mora najti!"
Pokojni Y. Subba-Row, brili-janten biokemik, je organiziral raziskovalno skupino. Za vodjo te skupine je izbral mikogista drja. B. M. Duggarja, ki je kot upokojen profesor botanike na univerzi Wisconsin prišel v Le-derlejeVe laboratorije leta 1943.
Ta naloga bi prestrašila marsikaterega mlajšega moža. Toda dr. Duggar, dasi že v svojih sedemdesetih letih, se je bavil z 'nemogočim* skoro vse svoje življenje. Pod njegovim vodstvom si je ta skupina znanstvenikov napisala druge parolo: "Iznajti moramo nekaj, ki bo prekosilo penicillin!"
In res so iznajdili nekaj, kar je dodalo poglavje v moderno zgodovino "čudežnega" zdravilstva.
ander Fleming iznašel penicillin, John Hopkins. Aureomycin je produkt plesnjivosti in prvo iz- sedaj stal na lastnih nogah. Z med 'čudežnih' zdravil. To od- zaupanjem, obenem pa z razurn-kritje je zdravniško ilustriralo Ijivo radovednostjo in nestrp-vrednoto matere Zemlje.	nostjo, so ti znanstveniki čakali
Penicillin je nudil novo orož- n® razsodbo. Kaj pravzaprav bo je proti navadnim bakterialnim ozdravil pri človeškem bitju? infekcijam, proti mnogim tipom Odgovori še vedno prihajajo, pljučnice (razen proti virusu), | Konservativni angleški zdrav-proti jnfekciji krvi, proti gono- niški žurnal je že dognal, da ima reji, vnetju mandeljev, sifilisu, j aureomycin "najširši delokrog škarlatinki ter proti nekaterim aktivnosti izmed vseh poznanih srčnim hibam, ki so bile pred- antibiotičnih snovi." hodnice usodne revmatične mrz- [ Bila . je velika mnogorasna lice. Kasneje iznajdeni strepto-;skupnia zdravnikov	vod_
mycin je šel še dalje v tem, da je ustavil nekatere vrste tuberkuloze v slučajih če se še ni predolgo in pregloboko zasidrala, kakor tudi infekcije urinalnega-trakta ter zelo redkega tipa otroške meningitis. Nastala pa je potreba po boljšem zdravilu nego sta penicillin in streptomycin, kajti nekateri bolniki niso mogli prenašati posledic teh drog ln se jim je stanje zaradi komplikacij slabšalo. Poleg tega pa ta dva antibiotika nista
stvom črnca kirurga dr. Louisa T. Wrighta, ki služuje v Harlemski bolnišnici za črnce v New Yorku, ki je prva zapisal* presenetljivo človeško pripoved o uspehu čudežnega zdravila aureomycina.
Nekaj časa preje je prosil dr. Wright preizkuševalce antibiotikov, da bi mu nudili drogo, ki bi je zamogel uporabljati proti virusu trmaste spolne bolezni— lympho-granuloma venereum. Zaradi tega je ta bolnišnica po-
afektirala rickettsije, manjšega iJTiV « V DO,n,sn,ca P°" bacila nego je navadna bakte- !'? J°hn "°Pk'nlT Un,VerXe rija, ter virusa, najmanjšega h?a prvaKk' d"b.'a aureomy-iznied vseh. Ker so imela vsa g^v svrho Prlzkusn->e na ,JU" ta zdravila osnovno podlago v '
plesnjivosti iz zemlje, so se Dr- Wright je takoj ustanovil
oddelek, sestoječ iz dvajsetih zdravnikov, da študirajo rezultate na bolnikih-prostovoljcih. Dne 22. januarja 1949, torej skoro tri leta po izločitvi snovi v laboratoriju, so ga vbrizginili petindvajsetim bolnikom, ki so trpeli na spolni bolezni. Aureo-mye'in jih je ozdravil. To je bil dokaz učinkovitosti zdravila na infekcije, ki jih povzroči virus. Zatem so zdravniki v Har-
znanstveniki trumoma vrnili k naravi, da iznajdejo kaj boljšega.
Dr. Duggar in njegovi tovariši so pričeli zbirati prst iz vseh delov sveta. Nato pa so izmed tisočev vrst mikrobov v zemlji morali izločiti in izčistiti enega, ki naj bi dal najmočnejši antibiotik na svetu. V dolgem raziskovanju je dr. Duggar preizkusil na tisoče vrst bakterij iz plesnjivosti Izločil jih je 3400 lemu Pnceh rabltl aureomycin iz 600 vrst prsti. Največ obljube na dru«lh infekcijah. Medtem je dajal tip, ki so ga v labora- £a tudl zdravniki v John toriju zaznamovali z A-377. Ta HpP*ins » drugod pr snov je zares uničevala druge irkusavati- Rezultati so bili bacile ali pa preprečila njihovo Pncevalni Aureomycin je nadaljno rast. Imenoval j e ,ko P^nagal mnoge infekcije, Streptomyces Aureofaciens, ali kl so blle <**P°rne proti penicilli-po naše zlatolični streptomycin, nu In streptomyemu, obenem pa in to zaradi rumenkaste barve ime} Prednost' kl druga
kristalne snovi.
Rojen je bil nov antibiotik.
Toda vprašanje je nastajalo, kako se bo obnesel? Bo to prvak med prvaki, ali pa le zvezda, ki utrine. To je bilo ugotoviti z preizkusi v laboratoriju in na živalih. Aureomycin so razpostavili raznim bacilom po vrsti. Rezultati so osupnili njegove najditelje. Dozvedno se je le malo bacilov moglo upirati premoči. Preizkusili so ga na ži- ^ valih in rezultati so bili enaki. JožrTika Prej nedotakljive bolezni so našle svoj par.
Dr. Duggar se je zavedal, da je našel — z laboratorijskega vidika — dober antibiotik. Ve-
zdravila niso imela. Prvič, puščal ni nobenih zlih posledic na bolnikih; na vsakem se je lahko uporabljal brez kakih potezkoč. Drugič, ni izgubljal učinkovitosti. In*tretjič, administriralo se ga je lahko po kateri-koli meto-(Konec na 5. strani)
VLADIMIR NAZOR
(Konec s 2. strani.) ga, če se je navezal na nesposobnega ali izkoriščevalskega za-
Iznajti zdravilo, ki naj bi bilo bolj učinkovito ko penicillin, je bila težka naloga. Toda v teh laboratorijih se je raziskovalna skupina z vso vnemo lotila prav te naloge. In uspels je. Odkrit je bil čudoviti sureomycin.
Ti znanstveniki pod vodstvom drja. Dugarja so postsli pravcati špi j oni in so pričeli pri začetku in koncu vsega življenja— pri materi Zemlji. Naša prababica je najbrž vedela, kaj je najboljše zdravilo, ko je obložila tur z obližem, ki ga je sama napravila iz plesnjevega kruha, — da bo vleklo gnoji Znanstveniki se seveda niso brigsli za U kmečki lek dokler ni Sir Alex-
Pred letom 1914. se ni uveljavljal v skromnem političnem življenju, ki ga je tedaj Istra mogla imeti, toda vzlic temu pa
.......	j« zapustil v narodnem življe-
del je, da lastuje strupene po-|nju notranje istre in Liburnije
sledice, obenem pa da se ga neizbrisne sledove v pesmih in lahko ponovno in ponovno upo- prozi Vsa Istra ga ima upravi-rablja na bolniku brez izgube čeno
za svojega prvega sina. Vse
učinkovitosti, torej ravno na sprotno kot se je pripetilo mnogokrat v slučaju penicillina. Vedel pa ni, da bo postal tako mogočen borec proti mikrobom, kadar se ga uvede v človeško telo. V laboratoriju je storil po svojih močeh vse najboljše. Ni pa morel trditi o usehih pri uporabi na človeku. To je bilo odvisno od zdravnikov, namreč da ugoto4ijo, koliko lahko koristi človeškemu bitju.
Doze tega novega zdravila so bile poslane na preizkušnjo v Harlemsko bolnišnico ter zdravniškim veščakom v bolnišnici
njegove lastnosti so ga usposabljale, da bi imel vodilno vlogo. Treznost, premišljenost in neu-klonjiva volja bi mu zajamčile v vsakem položaju velik uspeh. Usoda pa je bila velikemu pesniku naklonila, ko je že šlo njegovo življenje h koncu, priliko za močno in veliko politično delo in sicer v času narodnoosvobodilnega gibanja, v času največjih strahot. Doba je bila močna in ustvsrjsjoča in ta pri- * lika je našla sijajnega mojstra. Njegova močna osebnost moža in pesnika je bila popolnoma v skladu z veličino dobe.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST 20th STREET
Tel. C Raw ford 7-2211
OFFICE HOURS: 1:30 t* « P. M.
(Except Wed., Sat. and Sun.) 1:30 to 6:30 P. M.
(Except Wed., Sat. snd Sun.)
221S So. Rldsewar Ave. Tel. CRawford 7 «440 If ao aaftwer — Call AUstln 7-570«
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21st Street
CHICAGO 8, ILL.
r
Fina pottrnžba — Cen« xmMno — Dolo jamčeno
TELEFONI: cAnal 6-7172^-6-7173
ZA LIČNI TISKOVINI VSIH VRST PO ZMERNIH CINAH
SS VIDNO OBRNITI NA UNUSKO TISKARNO
i
ADRIA PRINTING COMPANY
T.I. Michigan 2-3143
1838 N. HALSTED ST.	1 CHICAGO 14, ILL.
/ i *
PROLETAREC SI TISKA PRI NAS

>
Iz SANSovego urada
' 3424 W. 26th St., Chicago 23, III.
N A 7 N A N I I O krajskih političnih ubeglic in ^	L W pričeli vrtati pri naših podpor-
Redna seja eksekutive Sansa nih društvih in delati razdor se je vršila v soboto 30 julija v med članstvom. Lov na 'coper-Chicagu. Sklicana je bila v prvi , nice\ s katerimi Sdns ni imel vrsti, da reši vprašanje glede na aobenih stikov, so porabili kot čas obdržavanja prihodnje kon- stmsilo, da razbegajo ljudi in venci je, obenem pa da razprav- jih odvrnejo od organizacije, ki lja tudi o drugih točkah dnevne- so jG sami pomagali ustanoviti ga reda ter sliši poročila o pošlo- in izgraditi. Vendar se pa Sans vanju organizacije. Seje so se ni niti la ias izpremenil. Spre-udeležili vsi člani eksekutive menili so se oni, katerim ni ho-(Vider, Cetinski, Kuhel, Medve- tej služiti kot orožje za dosego šek, Aleš, Gril, Boštjančič, Cve- popolnoma drugih namenov ne-tič, Japič) razen prvega pod-| je bii ustanovljen.
predsednika Antona Krapenca, ki se je zaradi zaposlenosti oprostil. Navzoč je bil tudi častni predsednik Etbin Kristan. (Louis Adamič se nahaja še vedno v Jugoslaviji.)
Najvažnejša je bila razprava o obdržavanju prihodnje konvencije. Celokupni glavni odbor je že prej ifnel rešiti to vprašanje potom pisemskega glasovanja. Rezultat je bil, da je izmed 31 članov glavnega odbora le 12 glasovalo za obdržavahje konvencije to jesen. Po daljšem razmotrivanju je bil soglasno csvojen zaključek, da se konvencija letos ne vrši, pač pa da se obdržava v maju prihod njega leta. Vršila se b
Vse to so vzroki, zakaj se bo 3ansova konvencija vršila prihodnje leto. In ti vzroki so tudi pogoj, da bo naše zborovanje v Clevelandu tudi uspešno in res velik dokaz solidarnosti vseh onih slovensko-ameriških elementov v Združenih državah, ki verujejo v pošteno napredno stvar. Za dosego tega zborno zavihali rokave in šli na delo prav
Nova zdravita v borbi prati bolezni
(Konec s 4. strani)
ke. Znameniti modrec £risto-	pfSNICA O TOBAKU kroni*no zastrupljenje z niko-teles razlaga, da se pojavijo v	i • tinom, se javi tudi na živčevju. oni\>bleki, ki je bila stkana iz	all fOOOK in ZufTfV/6 pri takih osebah se javi za-volne ovac, ki jih je raztrgal	Tobak kadimo, žvečimo. Pri strupljenje v slabem spanju, volk. Potem so menili, da nasta-	odkritju Amerike je Kolumb o- omod levicah, tresenju rok, mno-jajo iz kože bolnih ljudi; danes	paz\\ kajenje pri Indijancih v g°krat tudi z opešanjem vida. pa točno vemo, da nastane uš	naselbini Tabaco imenovani in Na splošno lahko rečemo, da je samo iz uši.	^ tam se je zaneslo kajenje to- tobak nevaren vsakemu člove-Pred smrtjo baje ibeže	baka v "*tari svet"- v tob4ko- ku» direktno škodljiv je vedno uši z slave 4 vem listu Je cela vrsta kemičnih onim« ki mnogo kadijo, a obi-V starih časih je uš bila va-	tako npr. dušikova, odo- "srednjim" kadilcem v žen znak, da se bliža bolniku	va in citronova kislina, amo- £*meru'J* ™g**>ajo *>\e-smrt. Ce je bil bolnik ušiv, so	niak, sladkor, škrob in najvaž-| *«jo na bo letnih prebavil, srca, opazili, da Je kmalu nato umrl,!™^3 sestavina, to Je strupeno Krvnm 211 in dihal, ko so glavne uši zapustile njego-	Imenovano nikotin. Nikotin Poizkusi za denikotiniziranje vo glavo in se preselile na vz-	Je hud strup in ravno zaradi tobaka se niso dobro obnesli, glavlje Tudi glede te uši si niso	vplivov tega strupa na živčevje kajti tobak obsega navzlic temu bili na jasnem, kako pride na	®® Je kajenje tako hitro vdoma-iše vse ostale škodljive sestavine glavo Nekateri so trdili, da na-	vsepovsod. Tobakovi listi in v resnici tudi še nikotin. Iz-stajajo iz krvi in da se jih naredi	obsegajo 1 odst. do odst. delovanja tako imenovanih brez-v krvi tem več, čim bolj	nikotina. Pri kajenju se en del nikotinskih tobačnih izdelkov menjujemo vodo za kopa-	te8a nikotina uniči z ognjem, a torej ne pomeni še odstranitev nje. Drugi so ugovarjali, da dobi.	Pohaja v dim, a tudi zla, ki ga povzroča tobak. Tobak glavne uši le tisti, ki stavi v jed	12 ne pride ves nikotin v ni nevaren, odnosno škodljiv močne dišave, potem so verova-	telo» ker človek dim izpiha. Ce samo tedaj, če ga kadimo, tem-li da pride uš na glavo, če pi-	bi ostal ves nikotin iz tobaka več škoduje tudi če ga požiramo, jemo olje, v katero je padel	v telesu, bi se takoj po kajenju kar se dogaja ko tobak žvečimo, martinček.' Mi pa dobro vemo,	pojavilo akutno zastrupljenje. Žvečijo tobak predvsem Sloven-da ima uši na glavi tisti, ki si jih	Tako ^a npr. cigara, ki tehta ci, ki so leta 1923. prežvečili je kje nabral in si dovolj ne pere	5 8r 0 05 8r nikotina, kar Je 162,000 kg klobas iz tobaka, v celoti izpolnjene, poljske do- in gisti giave pravijo, da te uši' smrtna doza za človeka. Pri< Žvečenje povzroča katarje prebave pa so bile nasprotno razen - xiuibiio ženske Jlave kdo	»zgorevanju enega gr tobaka na- bavil in je v zvezi tudi s postan-
lrnt/On •> mani «>a*nlU	t	•	»	"	'	___o 1 J •__t r\__J •__1.__i _ 1__II____II____1_ _
Boj kominforma proti Tftu m poostruje in postajd nevaren
(Konec S 1. Strani.)
vsi
di — skozi usta, z injekcijo, kot ,, .	.	-----B----, ..—	- -
mazilo in v tekočini — vse z 1 koksa v manj važnih predmetih, bi jih ne ^ gQ	tudi	stane 2 1 dima, 40 odst. dima kom želodčnega čira in raka.
enakim uspehem Ta zadnja ** 80 svetilke vile, klpdiva. | otrQŠke
so jim pri srcu.	8re v zrak, 60 odst. pa v usta. I Toda škodljiv Je tudi dim, ki
--prednost aureomycina pomeni,!	verige itd.	Ce obsega tobak samo 2 odst. ga vdihavamo. Zato se znaki
Zadnje čase prihajajo na Sans da ne bo treba toliko bolnikov Kot rezultat kampanje In- Saj si bil vojak in sedaj veš,	nikotina, tedaj vdiha kadilec zastrupljenja pojavijo tudi na
razne prošnje iz Slovenije — od zdraviti v bolnišnicah, temveč formbiroJa proti Jugoslaviji je zakaj so ti ostrigli lase!	pri cigari 0,0006 gr nikotina.1 nekadilnih, ki so v zakajenih
posameznikov, bolnišnic, zdra- j iahko na uradih in doma	i PolJska namenoma zavlačevala Baje se uši bolj izogibajo mp-	Mnogokrat primešajo tobaku sobah vdihovali in požirali to-
vilisč, zdravnikov in raznih usta nov — za nabavo raznih pred-
Najprej redka, potem pa.če-
dostave važnejiih predmetov za ških, vendar, si bil vojak in čim tudi opij (amerikanske cigarete bakov dim. Dokazov za to dej-jugoslovansko gospodarstvo, kot si stopil v vojašnico, so ti pore-j in cigare*., Znameniti kirurg stva je v literaturi mnogo. Tako
nu v - <.o iiuuuiu .un.«	v*. j | .	, | . ,	,.	... « a-----------c - m---—----- '----, —---1------«------'--— i---- tu vigaic!., (-inaii iim i\u ui ^ ji »u jv * uvLi uiui t iiiiivgu, i anu
metov, ki se v Jugoslaviji se ne a*1Je D ° 1J . ™ P°roClu so osi kmečkih vozov, kabli A zali lase, da ne bi bila tvoja Billroth je podal o vplivu toba- se zastrupljajo otroci v stano-'
o v morejo dobiti. Ker je v mnogih I zdravnikov od vseh strani, so šibki in ja/ti tok, električni mo- glava farma za uši. Nekateri se ka na človeka tole izjavo: ka- vanju kadilca, gostje v kavarni, <*nu slučajih nemogoče ugoditi tem1 Dlw *el?	torji, transformatorji, porcelan tolažijo ne samo s tem, da ti uši jenje tobaka je zdravju vseka- popotniki na železnici, zlasti de-
Clevelandu, če mogoče v tednu slučajih nemogoče ugoditi
praznika kinčanja grobov, vendar pa se dokončni datum pre-
prošnjam ali pa izvajati kako so- Je aureomycin zmanjial kontrolo, če se jim
ugodi, je seja	obenem pa zdravil bo-
tolažijo ne samo s tem, da ti uši jenje tobaka je zdravju vseka za električne naprave, lokomo- naznanijo smrt, temveč tudi s kor škodljivo. Pospešuje katar-tive, volnena preja itd. Vse do- tem, da oni, ki ima ušivo glavo,; je jrela požiralnika, želodca,
popotniki na železnici, zlasti delavci v tobačnih tovarnah.
pusti Sansovim podružnicam v eksekutive Sansa zaključila, da	,P°vzro^al mali bave Poljske v letu 1948. so za- , ne čuti glavobola.
Clevelandu. Obenem s konven- ^ bo^o take prošnje uvaževale
cijo se bo vršila tudi seja glav-j ie tedaj, ako pridejo iz central-
mikrob rickettsia, in to poleg
virusa, najmanjšega izmed vseh
kasni le, v drugi polovici leta po resoluciji Informbiroja pa so
nega odbora Sansa.
nega vira
npr. prošAje za bacilov'. Proti kateremu je bil skora prenehale.
sapnika, tudi raka. .kar pojas- Prpkji/M|cftiA njuje sestava tobakovega dima ■ ■ CUIVIII5IVU iz amoniaka in karbolne kisline,
Pitagorov itrek .	, ,
........... , . „ .SKOra prenenale	Kdo ne pozna slavnega Pita- " amomaka in karbolne kisline,	^LI^Lj
peniollin in streptomycin brezT^I v l^.u IM«	de gorova izreka? Koliko nadebud-	ki deluiejo kot kemidni agensi.	V V.CSK0S 10 VOSKI
Priporoča in pričakuje se. da. zdravila ,n zdravniške potreb- ^ £ P > iansk^krJdtt s^o	tt dolarjev si je zaradi njega S točnimi po.zkus. ,e dokaza-, Qb koncu leta 1946. je padlo
se bo zanimanje za Sans to je-^ bodo upoštevane le tedaj,	™ praskao glavo, ko so reševali da kuJenJt' dvl«a krv"	Število prebivalstva CeSkoslo-
sen in zimo še bolj povečalo in * Padejo ,z urada Ministrstva To novo zdravil^ dasi se da-; •P^™^	zamotane računske naloge, ki se	ni kar ^ "a|K)r	vaškc repUblike zaradi izselje-
razgibalo ter d. bo tretja kon- - .f leč od ^^vM-! j- računu	j« ^ ^ tem lzr/ku. Nič srca, ki ima pri mnogih ljudeh	vanja sudetsklh _ Nemcev s J,4
vencija res reprezentativno zbo- Našim rojakom in ustanovam koga, se lahko bori zdaleka z' narasel do 8 milijonov dolarjev. rovanje naprednih slovenskih priporočamo, da nam teh pro' 1J Amerikancev. Od lokalnih po- »enj ne pošiljajo, pač pa da podružnic in članstva pa je odvis- šiljatelje obvestijo, kam se naj kalija. Klinične preizkušnje so
milijonov na 12,075.000. To po-
no, da razvijejo potrebno agitacijo in poskrbe za pravilno tolmačenje ciljev in namenov te edinstvene organizacije med Slovenci v Ameriki. Med vojno smo posvetili vse svoje moči za zavezniško zmago nad nacifašiz-rnom ter za uresničenje teženj slovenskega in jugoslovanskih narodov po republiški obliki vlade ter politični in ekonomski svobodi, ki jim je bila stoletja zanikana. Po vojni smo obrnili naše napore za pravično razre-
večjo skupino bolezni nego k.-|To je še en dokaz, kako je Ju- čudnega. Sam gospod Pitagor. 'V^^^i^frd^'
..... .. R !anKlavii- v siHnrMii dn PoIUIcp njegovi ucenci so baje imeli J>eiuueri zaravnmi iraijo, IilwI, „„ JKr	p.truivatsiv«
fzpo'njevala IZe o^nosU polne glave uši se praskali po Povzroča tobak poleg tega tudi padIo na tako višino, kakršna
________ __________________Vietoka/«', dl je Polj^ ^! ^ojih kuštravih glavah; nič čud-1 tra,n" bolezenske snremembe k;i----^ .n	-----
moč proti takimi bakterialmmi polnoma odgovorna za neizpol-; ne8a. ce ta izrek s« ciaiulam-s ,--I bolezni kot je undulantna ali njevanje sporazumov in da vse povzroča srbenje nadebudne
Sans je dobil, preko jugoslo- tresna -rzhca,_v».tje	JSflloJft si lase. Speri si glavo
obrnejo. Koordinacija je po- pokazale, da ima dramatično trebna tukaj in tam.
Poučne in vesele
v a n sk e g a veleposlaništva v mrene (peritonitis), infekcija' ne morejo spremeniti dejstev. Washingotnu uradno povabilo urinalnega trakta, gonoreja ter od jugoslovanske vlade, da pos- navadne vrste pljučnice, lje to jesen dva svoja predstav- ^ Hale Harriss, Marshall-nika v Jugoslavijo na 30-dnevm ^^ jowa je imei slučaj nalez-obisk. Eksekutiva je povabilo yive broncho-pljučnice, katere
se je nalezlo 28 otrok v poprečni starosti 18 mesecev. Normalna umrljivost za tako starost in
sprejela in izvolila blagajnika-zapisnikarja Milana Medveška ter tajnika Mirka Kuhlja, da odpotujeta v Jugoslavijo. Oba sta
s petrolejem in kisom, češi se z gostim glavnikom in zginile bo-m	_m	do uši kot pomladanski sneg,
zgodbe O use n	stari Rimljani, oprostite, tudi
(Konec)	. oni so bili često ušivi, so se tola-
Recimo, da ima ta uš v sebi bo- žili, da pride uš na glavo, le če lezenske 'kali pegavca. Novega ješ fige. Še dandanes so mar-gostitelja grize, vsak-ugriz je sikje prepričani, da dobiš uši ali mala ranica prav do krvi. Z od- pa da prav moraš imeti uši, ko
šitev mejnih vprašanj — zlasti izvolitev pogojno sprejela. 2el-primorskega in koroškega, za ja, da Sans pošlje svoje zastop-dosego trajnega miru ter prija- nike v Jugoslavija ter da pri-teljskih odnošajev med narodi, nesejo točno poročilo o položaju tlstočasno smo vodili nabiralne v stari domovini, je bila izraže-akcije za povojno odpomoč Slo- na že na sejah glavnega odbora veniji in ostalim narodom Jugo- in na drugi konvenciji leta 1947. slavije, dosegli in prekoračili Eksekutiva je bila opolnomoče-postavljeno kvoto za sklad na, da to izvede čim finance
bolezen je 50TJ Eden otrok je ^^ ^ pridejo na «Qveko- ješ sveže sadje.
za zdravila ter se udejstvovali v ameriškem političnem gibanju za zboljšanje razmer in ekonom
dopuščajo. Ta želja bo domnevno letos izpolnjena, če si izvoljena izposlujeta potreben do-
skega položaja v naši novi do-' pust od njunih služb.
movini. V zahvalo za to nas je justični oddelek zapisal med 'subverzrvne' organizacije. P o nas so udarili celo tisti, ki so na kongresu v Clevelandu 1942. leta pomagali sestavljati naš program in ga v začetku pomagali širiti, pa so eden za drugim odnehali, ko so spoznali, da 'njihovih' resolucij ne nameravamo samo hraniti v zapisnikih, temveč jih tudi dejansko izvajati. Prišlo je celo tako daleč, da so ti isti nekdanji 'naprednjaki' postali lutke na vrvicah staro-
Mirko G. Kuhel, tajnik
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi aii tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa •zvršite svoio obveznost
umrl še predno je dobil aureo-mydn. Vseh ostalih 27 otrok, ki so dobili adravilo, pa je pokazalo vidno izboljšanje v teku 36
vo telo tudi bolezenske kali pe-gavice. Koža je na mnogih mestih ranjena, pot do krvi odpeta in bolezenske kalr, kadar le ho-
t	pridejo v človeško kri. Pe-
gavica je tu. Tudi papež Kle-ment VII je na ta način odšel s
NAROČITE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Stane $1.651 poštnino vred. Pošljite nam točen nostov in vsoto, drugo izvriimo mL
PROLETAREC, 2301 So. LanwdaU Ave. CHICAGO 23, ILL
v Štirih do sedmih dneh. Nedavno letos je imel zdravnik na Columbia univerzi v New Yorku 20 slučajev virusove pljučnice. Ta novi antibiotik je že v 12 do 48 urah znižal temperature na normalno v devetnajstih slučajih. Rezultat pri dvajsetem bolniku ni bil zaključljiv, dasi je tudi ta oseba okrevala. Zelo uspešno se je aureomycin obnesel v slučaju rickettsije. Mrzlica, ki je tipična za pokrajine Skalnatega gorpvja, legar (tifus) in avstralska mrzlica—vsem tem je bil kos.
Leta 1946 je izbruhnila med delavci v čikaških klavnicah av-
tega grešnega sveta. Pa tudi španski kraj Filip II, o katerem govore, da se ni nikoli smejal; in še bi jih lahko naštelj znanih in neznanih.
V taboriščih je vladal človek, zver in uši	I
Kje so vsi tisti pozabljeni re-
Siten Človek — sramna uš Sramna uš je prišlp prav v pregovor in ne da se zlepa odpraviti. Obriti se moraš tam, kjer si je izbrala svoje bivališče, in se namazati z raznimi mazili, da jo zadušiš. Res trdoživa je in ne mara zapustiti svoje žrtve; prav kot neki ljudje, ki te more in ti ne dajo miru. Nemci pravijo tej uši filzlaus, Jugoslovani so to ime preobrnili v picajzl. Človeku, ki je siten in se ga ni mogoče zlepa odkrižati, pravimo Slovenci picajzl, naši
veži iz taborišč smrti, vse tiste laški someščani pa piattola, kot
žrtve iz ujetniških taborišč in strelskih jarkov? UŠ preŽeneš s snago. Kje si v taborišču mogel biti snažen, ko so te človeške zveri skušale spraviti na stopnjo Živali in hotele tvojo smrt. Ko-
stralska mrzlica. Simptoni so P*il moraš, namiliti, menja-podobni pljučnici. Zdravstvene vati P®ril° in obleke. Perilo in oblasti so sedaj na straži in če obleko moraš prekuhati. Kje je
bi se boleaen zopet pojavila, jo z aureomycinom lahko premagajo v par urah.
Lisasta mrzlica (spotted fever) povzroča do dva ali tri tedne zelo visoko temperature; okrog 10% vseh bolnikov navadno umre, na drugih pa pusti vidne posledice. Aureomycin zniža temperature na normalo v 48. urah ter prinese popolno okrevanje v sedmih dneh.
bilo v& to v taboriščih! Saj ste brali iz taborišč spomine vseh mogočih trpljenj ubogega človeškega bitja. Vladal je človek, zver in uŠ.
Lakota in toplota ne prtjata *ušem Belim uftem ne ugaja toplota. Do 40 stopinj še vzdrže, več pa ne. Pri toploti 50# iive le 10 minut, pri 55' le 2 minuti. Najbolje jih torej uničimo, da se dobro
Dr. Duggar ni presenečen, kol^0*«™0' obleko P® <*•	v
1 tim bolj topol prostor. Gnido leže ta uš med vlakna obleke in gnide prenesejo v6jo toploto. Ker pa leže uš gnide tudi med telesne dlake, se moramo res dobro očistiti, de se jih znebimo.
Tudi za glad so zelo občutljive. Če jih damo v prostor brez hrane, kmalu poginejo. Bolj odporne so pa gnide. če za kopljemo ušivo obleko in jo čez čas zopet odkopljemo, bo še vedno vsa ttšiva. Stare uM so poginile, toda v obleki jo bilo vse polno gnid V hladni zemlji so vtdrftale le gnide dolgo časa, niso se pa iz njih izlegle uši; možno pa bi bilo to le v ugodnih pogojih.
pregleduje klinična poročila.
4'Ver j amen, da bo aureomycin nekega dnp kos vsaki bakteriji: Prepričan sem tudi, da bo čas bolehanja na navadnem prehladu presekan na pol," je mirno zagotovil.
Aureomycin je sedaj mogoče dobiti z zdravniškim receptom V rednih lekarnah. Ni treba pa misliti, da bi se kedaj prodajal po trgovinah kot aspirin. Admi-nistrirati ga mora le zdravnik, ki se je poglobil v nova odkritja na polju zdravilstva. Naj bi ta nova zdravila koristila zdravju ljudstva v stari domovini v isti
imenujejo oni to uš. Ker se naseli ta uš kjer koli na telesu, kjer so dlake, so se duhovniki v starem Egiptu brili vsake tri dni po vsem telesu, da so se ubranili te golazni. Naseli se tudi na bradi, brkih, trepalnicah, obrvih in kjer koli, da le najde dlako. Že v starih časih so proti njej pripisovali vsa mogoča sredstva.
Vse te uši žive od Človeške krvi. Njih usta so narejena kot črpalka. Zabode v kožo svojo ustno orodje in potem pije, pije do sitega. Kako prijeten občutek ima človek pri tem, je znano marsikomu.
Dokler je človek snažen in pazi nase, ušem -trda prede, ko pa človek nima prilike, da bi se Čistil, menjaval perilo in obleko, pazil s kom prihaja v dotik, tedaj zašije ušem zlata zarja. Vojni čas je za uši najboljši čas. Vojna in uši sta dve nerazdruž-ljivi stvari.
Pa ne samo Človek, tudi živali imajo svoje uši. 2ivalske ne gredo na Človeka. Pa tudi pri ljudeh niso vse enake. Ljudje so razne vrste beli, rumeni, črnci itd. Učenjaki, ki imajo za vse čas ln se za vse zanimajo ter tudi za uši, so ugotovili, da so na belcih uši drugačne kot na Črncih in zopet drugačne na rumenih ljudeh itd. Kdo ve, če se tudi one med seboj sovražijo in ločijo v gospodarske in koloni
na arterijah. Znano je tudi (vsi, leta 1947. se je dvignilo število se temu ne pridružujejo), da j prebivalcev na 12,264,000, v le-težka bolezen imenovana srčna tu 1948 pa na 12,408,000. V dveh angina preneha, ako bolnik pre- letih je število prebivalstva to-neha kaditi. Ker nastanejo ta rej narastlo za skoraj 400,000. obolenja navadno pri močnih Lani se je rodilo 283,953 otrok, kadilcih, je jasno, da tobak ni umrlo pa je 141,654 ljudi; pribil brez škodljivega vpliva. A rodni prirastek je znašal 145,-tudi sicer je škodljivo kajenje 299. Precej ljudi se je tudi vrni-tobaka pri ljudeh, ki bolehajo lo iz tujine. Od osvoboditve do na boleznih srca. Tobaka se mo- konca letošnjega junija se je rajo izogibati tudi ljudje, ki bo- vrnilo na Češkoslovaško i z lehajo na poapnenju žil s tem v Francije 12,893, iz Jugoslavije zvezi notranjim krvavitvam 5184, iz Nemčije 4,035, iz Polj-i možganska kap, krvavitve iz ske 10,275, iz Avstrije 11.060, iz pljuč, želodčni čir), kajti pove- Sovjetske zveze 42,541, iz Ro-čani tlak, ki nastaja ob kajenju, munije 18.030, iz Madžarske nagnjenje h krvavitvam podpi- 65.334, iz ostalih držav sveta ra. [Škodljivi učinek nikotina, to 17,454.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabirahje naročnikov P role-tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
Danes vemo, da nastanejo uši, sine uši in če vlada tudi med
meri kot v Ameriki in drugih ^^ jajc — gni<j v^ih so njimi rumena nevarnost?
civiliziranih deželah.
pa menili, da nastajajo is oble-
— L. i.
CALIFORNIA. Fontar.ai John Pesnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. San Francisco: A. Leksan.
COLORADO. Cre«t*<l Buttct Ant. Slohodnik. Pueblo: John M. Stonich. WaU«nburc in okolica: Edward Tomii*.
ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Bitjak,
Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz.
La Sail* ia okolica: Anton Udcvicb in Leo Zfvnik.
Springfieldi Jo*«*pfc Ovca* In John
Goršek. Virdon: Fr. Ilersieh. Waukegan-No. Chicagot Martin Judnich.	^ Witt: Luka Podbregar.
INDIANA. Indianaptlfat Mary Stroj.
KANSAS. Arma: Anton Shular.. Arcadi*t John Shular. Waal Minoralt John Marolt.
N MICHIGAN. Detroit-Jesrborn John Zornik, Joe Koršič.
M NNESOTA. Buhl, Max Maita. ChUholir: Frj ik Klun. Duluth- .tohn Kobi. ELY: Matt Praprotnik.
MISSOURI
St. Louis: John Spfller. MONTANA.
Butte: Anton Zugel.
Cast Halona: Joseph Kihelirh. -
Rod Lodgo: K. firtnoftnik.
NFW JERSEY. Eliaahoth. A me Ha Oblak.
NftW MEXICO Gallap: Mary In Jennie MarlnVk.
NEW YORK. »owa«da. James Oeklava
OHIO.
Akron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John TLrcbel, Anton
Jankovich In Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Gira/d: John Konin in Andrew Kr-vina.
Lisbon-Power Point: Jacob BerganL Maple Heights: Frank Vulkar. Warren: Joseph Jet.
PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Carvnichaels: Anton ZnpančlČ. Crafion-Moon Run: Jennie Jerata. Canonsburg-Ktrabane: Jacob Pavčič.
Eaport: Jos. Brits.
Foreat City: Anthony Drasler, Jr.,
Frank Lebcn. Herminie: Anton Zornik. Johnstown in okolica: Frank Cvetan.
Latrobei John tn Mary Fradet Houston: Lot i s Britz. Library: Nick Triller. Sharon: Joaepe Cvelbar. Potovalna sastopnfka za Proletarca, Ameriiki družinski koledar in Majski Glas sa t^adno Pcano Anton Zornik, Hormlnlo, sa Cambria in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johastoava.
WASHINGTON.
Ren ton: Fred MedVeftek. Seattle: Lucas Debeljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Groro: Frank Kosem. Star Cityi Lawrence 6elak. Tkomait Lenhart Wcrdinek
WISCONSIN. Ifilwaakoo la West Altiai Loaf« Barborich. *h«boygan: Frank Stih. Wiilard: Matt Malnar.
WYOMING. Kemtnerer In okolica: Jotm H. Ktw zisoik
Rock Springs: Frank Retrtta.
A Yugoslav Weekly Devoted to thc		EDUCATION
Interest of the Workers	# % 1 | ir v i A i i /	
e	I 3 1 w ill L 1 /\ 1 f 1 a i *	ORGANIZATION
OFFICIAL ORGAN OF	I K1 J1 . ■ * 1 h\ Kri	CO-OPER ATI VI
J, S. F. and Its Educational ftureau	JL IVv/ljl^ JL jTIIVI^V 4	| COMMONWEALTH
NO. 2179
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., September 7, 1949
VOL. XLIV.
MORE UNEMPLOYMENT WANTED
There was a time when fire was mankind's greatest enemy. That was before the human race learned to bring fire under control and use it for human welfare. Today, however, fire is among man's most valued servants. It is used and not feared.
Some day the same thing will be said of unemployment. Today it is feared because it strikes indiscriminately and brings hardship to the people it hits. But when human beings leam how to control their economy for their own welfare — and when they produce wealth for the use of producers instead of for the profit of a privileged owning class — unemployment will be welcomed by everybody.
It will be called "leisure" then. And then everybody will know what only a few pepole fully realize now: that the less time one is forced to spend in making a living the more time he will have to live.
With the number of jobless growing and hardships keeping pace with idleness it is well for people to give some serious thought to unemployment.
One of the phenomena of unemployment periods is that idleness is so inequitably distributed. Those who are out of work have nothing to do, but those with jobs must work like blazes to keep their jobs.
Socialists have been accused of wanting to "divide up" the wealth of the nation. Unfortunately, most people continue to vote for a capitalist economy — which means that workers must share the fruits of their labor with an owning class.
Of course, under any civilization the products of human industry must be divided somehow. Otherwise the strong would get everything and the weak would get nothing at all.
But in addition to dividing — or "distributing" — wealth, why not give some thought to dividing unemployment?
The very fact that millions of willing and able humans can't find jobs in industry shows that it would be possible for everybody to work less if everybody did a share of the work that must be done.. And by the same token everybody would have an assured and secure share of the leisure that makes life more worthwhile.
That would be planned unemployment. It Wouldn t mean that unemployment would bring hardship and poverty in its wake. Everybody could have full and plenty, plus a share of the leisure that machinery makes possible, if production, distribution and leisure were planned for the general welfare.
But to achieve that kind of life it will be necessary for everybody to own the means of production and distribution. It will be necessary, too, to plan production for use instead of for sale and profit.
That is what Socialism offers the people of every nation, according to their ability to produce and organize.
It's a good thing to think about right now when the job situation is throwing fear into the hearts of millions of people. Why not inaugurate an economy that will make unemployment a blessing instead of a curse?
— Reading Labor Advocate
REFLECTIONS
Raymond ^JJof&td
THE VERY HUMAN trait of failing to understand that there is a continuity in the events which affect the lives of men and nations is costly. It is that lack of vision that makes it so difficult for people to dedicate themselves to any long range program and compels each generation to make progress he hard way. It also explains to people who have more hindsight than vision why, from time to time, people come under the domination of a Fiihrer who may or may not be benevolent.
Too Much of Good Things?
There is no particular connection between southern cotton and drill chucks made in Connecticut. But both serve to illustrate one species of modern insanity.
The main thing about both cotton and drill chucks today is that there seems to be too much of them. Cotton is needed to keep people from breaking laws against indecent exposure. Drill chucks are typical products of the machine tool industry. Machine tools are basic to any industrial system.
There is nothing luxurious about either cotton or machine tools. Doth are in the class of things needed for everyday living. Yet both are in what the economists like to call a "state of over-supply." And that is where the insanity comes in.
Bales of cotton have been piling up in the warehouses for a year. A Congressional committee is trying to figure out ways ot cut into the surplus. The solution the Congressmen come up with is standard. They say: Grow less.
No one tries tosay that all the people in the world have all the clothes they need. You could not say that about the U.S. itself. But still the approach is to produce less of good things which we need.
The same kind of problems faces the machine tool industry of Connecticut. Production in the tool-making plants there has been sliding downgrade for half a year.
Does anyone say that we should figure out a way to use everything we have? Never. First they lay off second shifts of worker* Then they start to cutback in the first shift.
One firm, Jacobs Mfg. Co. of Hartford, has tiled a new wrinkle in maintaining production. The Jacobs Co* made a, deal with the Economic Cooperation Administration to set up drill chuck production ln Great Britain. ECA guarantees the Jacobs investment. The British guarantee a market. Nothing is guaranteed to the Americans who used to make the same drill chucks here except six months unemployment Insurance
If soceone set out to produce s million saddles lor a country which had only 100,000 horses, It would make sense to stop production. Then it could truly be argued that saddlers were in "ovarsupply."
That argument cannot be um*u by the Congressmen who want to limit production of cotton. Stop any ten men on the street and probably nine of them would have
to tell you that they could use another half-dozen shirts.
The case for cotton is unusually clear because there you have hundreds of thousands of producers. The only way to make them cut back to scarcity is to get a law passed.
In heavy industry the same thing happens, only there the monopolists make their own laws. When steel drops more than 20% in its operating rate in a few months, there has been a Conscious decision and in effect the passage of a law by the steel magnates.
The people who still would benefit from more paring knives and railroad cars did not issue the decree for scarcer steel. Neither did the men who have to take a weekly pay envelope home from the steei mills. The decree was issued as an ultimatum by a small group of tycoons who will neither cut prices nor raise wages.
If a few more scarcity laws are passed by the corporations ,there will be a full-fledged depression. And then there will be more "over-supply" and more scarcity laws Insanity is the word for it.
30,000,000 H.P. Operates Farms
American manufacturers have made it possible during the last eight years for farmers to buy machinery with a total of 30,000,000 horsepower.
By contrast, this is about twice the horsepower available to farmers when horses were used. There are now more than 3,000,000 tractors on American farms.
The farm machines have a value over and above the labor-saving. Since they are faster than manual or horsepower implements, they enable the farmer to take better advantage Of favorable weather in planting and harvesting crops.
Soy It Now
ANONYMOUS
IF YOU have a friend worth loving. Love him. Yes; and let him know That you love iiim, ere life's evening
Tinge his brow with sunset glow. Why should good words ne'er be said
Of a friend—till he is dead9
If you see the hot tears falling
From a brother's weeping eyes, Share them. And by kindly sharing
Own our kinship in the skies. Why should anyone be glad When a brother's heart is sad?
THE ABOVE PARAGRAPH is a prelude to the statement that the people of America have a real right to be badly frightened by the bid for power that is now being made by the dominant politicians of these days.
Specifically, the desire of Harry S. Truman and his official family for delegated authority to spend billions of the nation's wealth, to decide political policies that affect the peoples of the world and to intervene in tho affairs of other peoples—all without further sanction fro.-n the people's representatives in Congress-Ms frightening.
Moreover, it is more alarming it considered in terms of the next ten years than it is if viewed as the isolated idea of a few public officials. For something has been started in these United States that bears heavily upon the people's liberties It was not started by Harry Truman, nor will it be ended by him. The trend to spend and waste, to delegate and by-pass and to intervene in the affairs of other peoples by executive decree is a progressive thing. If it is permitted to continue, it can take us all intc an era of authoritarianism of t. type against which the people would revolt if presented to them all in one package.
THE SUM OF SI 4-billions, which the Truman administration is now asking for its foreign arm* program certainly is only a starter More will be demanded in the yearr ahead.
Most people probably understand hat they and their children will be required to surrender mori dollars from time to time. But c much smaller number are move<? by the knowledge that they wil also be asked to surrender mon ind more freedom if the Trumar olan to transfer the power of de cision from the legislative to th< executive branch of our govern ment is adopted.
And it is deplorable that still ewer realize that the Truman pro sram is both a result of what ha? been happening since the lat Franklin D. Roosevelt first sough and got extraordinary powers t< save the private-profit economy, and a point of departure toward ^ven greater demands by some future president.
I AM SUGGESTING that the ocople of the United States of America are marching toward totalitarianism. However, if it really is the will of the people to do anything and everything that can be done to preserve the capitalist private-profit economy, then I am not blaming Harry S. Truman for proposing that power be centered in. fewer hands.
For capitalism can not live.much longer in a democratic world. — Either the people will have to surrender their individual liberties or change the manner in which the nation's economy is operated and the purpose for operating It. And that's where the logic of a socialized economy that will be democratically managed, as Socialists have been urging upon shortsighted generations, should become apparent.
Television
In the first six months this year, over a million television sets were produced, which was more than in all 12 months of last year.
If, as Senator Johnson of Colorado and some others have warned, present television receivers will soon become obsolete, a lot of people are being "stuck" and will have to buy another set before long.
That means double profits for the manufacturers, so they don't like such warnings as Johnson's.
Mlslsi (exuberantly): "Man Is eldsr than ha fssls. Now this I isel as fresh se a tare-
Miss (sweetly): "Horse or egg?'
MARCH OF LABOR Why Increase Income Tax Secrecy?
For some time, Congress has been trying to keep more and more income tax information from the public.
Back in the 1930's, income tax "returns" were made public for a short time. Anyone could look at them and see how much income any individual, including rich men and members of Congress, reported to Uncle Sam. Congress quickly made tax "returns" secret again.
Now both the Senate and House have passed a bill going further along the same line. This measure repeals the law requiring public reports on the salaries and "bonuses" of corporation officials who are paid $75,000 or more.
The same bill also repeals the law requiring the Internal Revenue Commissioner to report to Congress all "Ux refunds" of over $500. From now on, no such refund will be made public unless it is over $200,000.
The announced purpose of the new bill is to "simplify the work" of Uncle Sam's Ux gatherers. Undoubtedly that is what the lobbyists for the rich told Congress. CerUinly the demand tor this bill did not come from ordinary people, who have nothing to hide, and get little or no "Ux refunds" from the government.
Why should there be any secrecy about income Uxes? Darkness helps only those who have something to hide or*want to put something over without it becoming known to the public.—Labor.
Must be Plenty of 'Venture Capital'
Next time you hear that high Uxes on the rich are destroying "venture capiul,"—that's what Wall Street calls money ready to take a chance in big enterprise — think of this:
Noel Sargent, executive secreUry of the National Association >f Manufacturers, said "American private capiUl is prepared to nvest $2 billion a year in foreign countries."
Sargent added that American capiUlists are waiting for only :>ne thing — a guarantee from Uncle Sam that they can convert their foreign profits into good U.S. dollars.
If our wealthy have two billion surplus dollars anhually to Jivest abroad—in what everyone knows would be a real "venture"—-what becomes of the cry tha>t Uxes are scaring the day-lights out of our rich people and drying up the source of "venture capiUl"?—Labor.
How Business 'Polices' Itself
*
Business, especially crooked business, is consUntly complaining about the activities of the Federal Trade Commission, Uncle Sam's "policeman" created back in Woodrow Wilson's dsy to protect honest business and the people generally against dishonest business.
But now New Jersey wholesale liquor dealers are going to "police themselves," through a new associstion which, in their field, will operate something like the Federal Trade Commission.
Sounds fine, but wait a minute! What's this?
"The new set-up will eliminate sub-rosa deals." In plainer language, see that no liuor wholesaler cuts prices, thus reducing profits and giving consumers "a break."
That's what always happens when one of these unofficisl "associations" regulates a business.—Labor.
_ lWrERNAPOMAL4is90C4«T)cW
op	(sixth largest
U/VOAl IN THE U.S. t 625,000
members) mas locals im
MOPE COMMU^TIES-THAN ANY
OXHBR UNICA) — 964*
wnaeEvee ytx> uv/errnePe ARC
selum0 UH\ON -MAVC aats ahdcapsmbarw	,
re* tw4s umod LABEL WHS* 6uy!
The People Pay for This
When Louis A. Johnson became Defense SecreUry a few months ago, more than 500 military officers and civilian employees were sitting in the PenUgon building at Washington, handling "public relations" for the Army, N^vy and Air Force.
Now it has been reported that the number of "publicity men" in the PenUgon has been cut to 235, which is still about as many as all the reporters employed by Washington newspapers.
Before the cuts, the PenUgon "public relations" office cost American Uxpayers around $2 million a year. The cost is still about the same, because most of the men were transferred from their penUgon jobs to other "public relations" offices at miliUry camps and headquarters elsewhere in the country.
For many years, and particularly during and since the war, Jie armed forces have been using more and more officers and civilian "public relations" experts to spread propaganda among the American people, for such things as peacetime conacription and big military appropriations.
The SUte Department ahd some other non-military branches ot the government have similarly built up big "publicity" and propaganda sUffs
Thus, the American people, through Uxes, pay for propaganda designed to make them think what some generals, admirals and other high government official wants them to think.—
1	—Labor.
Thru the Top of the Bifocals
Not long ago I found it neces sary to begin to wear bifocal glasses.
All who use them know—and all who do not use them will know— that bifocals assist the eyes both in close vision and distant vision. You can look thru the bottom part and read small type. You can look thru the top part and see across the plain to the hilltops beyond.
Tbe thought that strikes me tf that all af as who are interested in cooperatives need to do a lot of lookiag thru the top part of th* bifocals. We need to focus often on the Urge and longrange objectives ahead.
We must, to be sure, give full attention to what appears thru the lower part of the lenses—the day-to-day deUils. Members, directors, managers and other employes all have a part in the responsibility for such problems as keeping adequate inventories to supply the needs of the patrons, maintaining high turnover so that the co-op will constantly have fresh stocks providing sufficient capital so that the associstion can operate effectively, keeping our members informed, giving good service, and mainUlnlng attractive places of business.
But at the same time we need often to lift our eyes from these deUils and look to the mounUin-tops beyond.
Ia cooperates we strive to or-gaaise to sttaMlate, to baild a people'« movement that represents the middle way af economic freedom.
People want better homes and better communities, and these the direct savings that are possible thru cooperatives will help to provide.
In almost every line we see the ownership and control of the things that people need being concentrated in fewer and fewer hands. Cooperatives can counter this dangerous trend. They are a means by which common people, thru their own voluntary effort, can reUin a measure of direct control over the factories, forests, mines and oil fields that are need-
ed to satisfy their needs. In the welfare of the naUon, as wall as in the interesu of the members, cooperatives need to grow. ,,<
Then people want, above all, a growing sense of good will, peace and brotherhood in the world, and we believe that no form of human organization can contribute more to this than an ever-widening circle of cooperatives.
Thc goals that we see whaa we take thc loag look ahead can he a real inspiration to the pecfem-ance of our day-to-4ay tasks.
So let us, as we move forward, ook often thru the top port ol the bifocals at the 'large objective« ihead—Howard A.Cowden, in THE COOPERATIVE CONSUME*.
Smokes Take Quarter of Britishers' Wages
The average Britisher spends ibout one-fourth of his S20-a-week earnings for cigarettes. That is the eport of an American tobacco nanufacturer, who returned from London with the impression that he British are exceedingly "an-loyed" over the high cost of their mokes.
The Last Word
iy DUFFY
The Job Situation
We re in the midst of a period of ;reat prosperity, so the experts say, •nd yet the latest figures show nore than four million Americans ire unemployed.
And nine million or more per--ons are working only part Ume— nany of them rtot more than 20 tours a week
If you believe what some of the experts say and the business writers concoct, then the situation isn't serious. It's nothing more than a "normal readjustment."
An elderly woman was escorting two little girls round the soo. While they were looking at the stork, she told them the legend of the ungainly bird—how U was instrumental In bringing them to their mothers.
The children looked at each other In astonishment, and presently one whispered:
"Don't you think we ought to tell the dear old thing the truth?"
Every once in a while, when I get led up on reading books and magazines, I turn to statistical books and tomes, and they usually yield a goodly sum of information, most of it useless, some very good.
•	• 9
Among the interesting items is thc fact that few independents get elected to our Congress. We had six in thc 77th Congress, but the biggest independent representation was in the 63rd Congress, way back, when they had eighteen so
called independents.	'
•	* •
More than half of our sUtes bear Indian names in one form or another, while several have Spanish name* and others are named for persons, such as Pennsylvania,
New York, Louisiana, etc.
• • •
«
Florida has more inland water aree than any other state, with MinnesoU running a close second, and Texas third, with New York
fourth and Louisiana fifth. * # •
James A. Garfield, who was assassinated during his presidency a; thc age of 49, was yobnger at time of his death than twenty-seven presidents were at the time of theii Inaugurations
President William Henry Harrison was the father of six sons anc four daughters, and one of his som was the father of President Benjamin Harrison.
• • •
The Jewish population of the United SUtes Is less than O,200,000 or approximately 4.5 per cent of the total population. The Catholic population is about 27,000,000 or about 20 percent of the nation's toUl
* • •
The production of Urge cigars has fallen In 25 years from 8,000,-•00,000 down to less than 6,550,-000,000. and of small cigars from 656.000,000 down to 90,000,000 Cigaret production, on the other hand, climbed from 47 billion to
S66 Mil ion in the same period. • • •
Chinese and its various dialects Is spoken by more people than any other language on earth with about
498,000,000 using that tongue. English is spoken by about 255,000,000 people, half of whom live in the
United SUtes alone.
• • •
The first governor of New York state was George Clinton, who was elected to office July 9, 1777.
An average of only thirty $10,000 bills have been in circulation in the United SUtes in the last 15 years, and only about five or six S5.000 bills have been out in the
last two or three years.
* • #
Inter-city buses last year traveled more than 1,240.000,000 miles. • • •
The American reading public has access to more than 50 million books in its various public libraries, a lot of them good, a ldt' of them fair, and thousands upon thousands
of th^m bad.	•
• • •
The Caspian sea is considered to be the largest lake in the world, with Lake Superior second.
Britons Think Health Plan Good Medicin* For Sick Pockctbook
After its first year of operation. Britain's system of national health insurance is being called a success.
That sounds like s sUtement from the British Labor Government. But It is not. It is the conclusion of William McGaffln, London correspondent for the conservative Chicago Daily News.
Here are excerpts from Mc-Oafffln's story:
"1 hsve lived in England during ts (national health Insurance's) .Irst year and I've Ulked with hundreds of BrlUns about it during tha| time.
•We Like It'
'The consensus—in every walk of life—is *we like it*
M 'I think it's the most wonderful thing that ever happened,' said s storking class man. . . .
"I pointed out that . . . (national health insurance) was one reason wh> his Uxee were se high.
He said: 'Yea—but we're getting something, for our taxes.' . . .
The middle and upper . sre glad for anything that the strain on the family budget . . .
The great majority of Britain's doctors do not oppose . . . (national health Insurance) in principi*. ...