D o p i s i. lz gornjeradgonskega okr&ja. Ža dolgo se je govorilo, da bo odkril »Stajerc« strmečemu svetu stražne reči iz uaSega okraja. In res, v 14. številki »Štajerca« so prišle te-le »grozne« novice iz gornjeradgonskega okraja na svetlo, katerim resnici na ljubo dodenemo odgovor. 1. »Štajerc< v.;-'j : En gospod duhovnik so rekli, »Štajeru« je kriv, da sta dva fantalina ubila krčmarja Vrbovca v Hrastju. Odgovor: Sodbo o tem prepuSčamo bralcem. 2. »Štajerca« sovražijo ljudje zato, ker ta list za časa vsega njegovega (!) obstanka ni prinesel tolik) laži, kakor kak klerikalni list v tni Stevilki. — Odgoror: Čujte, čujte, »Štajerc« sam priznava, da je prineael laži. To si si dobro povedal »ŠUjerc«! 3. »Štajerc« piSe: Vse naše zadruge fco pocepale. — Odgovor: V zadnji Stevilki »Slov. Gospodarja« se bere, da je im>!a gornjeradgonska zadruga lani 2582 88 kron prometa, in -ivi veseio, ne meneč se za >Štajerca«, še ^daj. 4. »Štajere« ii3e, da je orebovski kovafi Zemljič postal oskrbn\k samostanskih goric. — Odgovor: To je re-?, a to »Štajercijance« budo boli. Saj je znano, menda tudi »Štaiercu«, kako so Sč potegovali ravno njegovi »jogri« n-jbolj za oskrbnistvo. Toda žal, na pristojnem mestu so gledali ne samo na znanje, ampak — uh! — tudi na druge dobre lastnosti prosilcev, in zato so Tsi »Štajercijanci« propadli. Odtod njihova zavi?t! OskrbniStvo pa je dobil poSten kovač Zemljič, ki je ie par let zvesto oskrboval druge sam stanske gorice, in ki ima aamo ta strašen greh na sebi, da mu je 651etnemu (letnica sicer ni resnična, pa lažnivemu »Štajercu« je to vse eno) njegova 401etna žent. rodila sinčka. To je nravnim propalicatn seve čudež. 5. »Štajerc« p Se: V svetopeterski župniji sta vs .ko leto dve veselici, katerih vodje so kaplani in katere obhkujejo najraje fantje in dekleta, posebno zavjfjo gospoda kaplans L. — Odgovor: Res straSno! Nismo 3e sicer vpražali fantov m de let, ali hodijo res posebno zaradi gospoda kapelana na veselice, pa to vetno, da je minila marsikatera veseliea brez gg. kapelanov in bila vendar dobro obiskaaa. Vemo pa tudi, in to grize »Štajerčijance«, da n.jboljSa mladina naže faru, zJružena v Z?ezah bralnega društva, raje zabaja na postene slovenske slavnosti, katerih se udehžujejo tndi duhovnid, na katerih se nikdar no piele in pri katerib mladina sama živabno sodduje s petjem, tamburanjem, govori, deklamacijami, gledaliskimi igrami itd., kjer se navduSuje za vero in dom, [za boj proti vojilemu nem^urstvu, kakor pa na razne »bale« in plese po razvpitih krčmah, kjer se govori pcdlo o veri in duhovnikih o prid gah ia spovedi, in kjer se naravnoit hvali luteranska kriva vera. Umljivo je, da zato naSa mladina pač raje ubcga gosp. kaplaca, ki je lahko na to ponosen, kakor pa Bračka in druge posilinemce. 6. Kar se tiče bogokletnih »Štajerčevib« besed o »Mariji in njenem ginčku«, bodi resnici na Ijubo povedano, da dotična deklica ni bila nikdar pri »Bralnem druStvu« in da ni nikdar nastopila pti igrah kot »Marija«. 7. Glede zadnje vese^ce pri O-sojniku, katero imenuje »Štajerc« ,žalo3tno', bodi povfdano, da se je je udelei.lo kljub grdema vremenu mnogo koaetov, ki j:m je mar zboljs-inie gospodarstva; saj je predaval o čebeloreji marljiv kmet tako izbomo, da se je tisti dan 13 posestnikov vpisalo v čebeiar. druStvo, ker so spoznali, da bodo imeli od čebeloreje ve<5 haska ko od vseh ponesreSenib poskusov z Bračkovimi bikeci. — Da v celem spisu mrgoli ne3ramnih izrazov, ki jih tukaj ne moremo objaviti, temu se nihče ne čudi, kdor pozna »Štajerca« in njegove bralce. Saj vemo, da je »Št jerc« več ko evaogelij vsem v neumnosti naprednim »Snopsarjera«, katerim smrdi delo, ki za frakelj žganja prodajo svojo vero in narodnost, če |o še kaj imajo. Takim gre seveda taka gnjusna brana, ki jim jo prodaja »Štaie.c«, jako v slast »Gliha vkup Siriha.« Dober tek! Zelimo le Se, da bi sp, |im vsem, posebno pa pod podpisom t »Stajerca« podpisanemu znanemu »križ-kražu«, če ne prej, vsaj v 65. letu njegove starosti porodila ne fiinček ali hčerka, ampak — pamet, pamet!