ffajrečji slovenski dnevnik v Združenih državah
VeU* za vse leto < • . $6.00 Za pol leta • • • • • Za New York celo leto -» Za inozemstvo celo leto
GLAS
The largest Slovenian Daily tf the United Slates.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
Listrslovenskih ^delavcev v Ameriki.
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, If. Y., under- Act of Congress of March 3, 1878.
TELEFON: C0RTLANBT 2876
NO. 89. — ŠTEV 89.
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 16, 1926. — PETEK, 16. APfclLA 1926.
VOLUME XXXIV. — LETNIK
OTROCI BODO POMAGALI
STAVKARJEM V PASSAICU
Otroci stavkarjev v Passaicu se hočejo podati v Washington, piketirati tam ter vprašajte, če je zvezna ustava še pravomočna. — Bivšega socialističnega kandidata so zaprli. — Razgnano
zborovanje.
Španskih letalcev ^e niso našli.
PASSAICA, N. J., 1 5. aprila. — Stavkarji tekstilnega okraja Passaic in okolice bodo sedaj, ko so jim vzeli pravico zborovanja in prostega govora, skušali pospejiti svojo stvar potom otroških demonstracij pred državnim kapitolom v Trentonu ali uradnim stanovanje governerja Moore ter pred uradnim stanovanjem predsednika Coolidge-a v .Washingtonu.
Alfred Wagenknecht, predsednik stavkarskega pomožnega odseka, je izjavil, da bo v ta namen poslanih v I renton petdeset otrok. Ni še dol oceno, koliko otrok bo odšlo v Washington. Slednji bodo nosili bandero z napisom: — Ali velja narodna ustava tudi v New Jersey?
Na banderih za Trenton bo napisano: — Pridite v Passaic ter poglejte, kako živimo. Naše matere delajo ponoči in očetje podnevi. Kdo skrbi za nas?
Pastor Norman Thomas, prejšnji večkratni so-cijalistični kandidat za urad governerja v New Yorku, je bil včeraj v Garfield aretiran, ker je imel nagovor na nekako dvesto stavkarjev na prostem polju, nalašč najetim v ta namen. Pozneje je bil predstavljen mirovnemu sodniku Hargreaves, ki ga je stavil pod jamščino S 10,000, katerih ni mogel plačati, vsled česar so ga zaprli v Bergen County jetnišnico. Danes bo drugič zaslišan.
Thomas je govoril za pravico prostega govora ter je bil aretiran, ko je izjavil: — Vzeli so vam voditelja ter ga stavili pod visoko jamščino. To je roganje ameriški justici.
Serif je nato ukazal aretirati pastorja ter raz-gnati stavkarje in druge, kar se je tudi takoj zgodilo.
POLET POLARNE ZRAČNE LADJE
Angleški armadni avija-tiki v Egiptu zaman preiskujejo puščavo, da najdejo pogrešana letalca. — Izgubili so že skoro vsako upanje. — Ostali letalci v Indiji.
Zračna ladja je odplula proti Leningradu potem ko
KAJTRA, Eipt, 1 ~>. aprila. — Kapitan Estcvoz. voditelj španske zrarn" fk^ptulicijo in njo-frov ni<>-hainik Galvo »-ta očivklno izmišljena v Mi-ki pnšravi. Aoroplam. katerega >ta. xaipiustila v nedeljo •to milj o.l Aimana, ko sta se nahajala na poMu iz Kajir? v Bagdad .so našli, a nobenejra s-ledu o Rvijatiikih.
V	o<]ziv na prošnjo Sflvijia Val-lina. š-i>a'nsko,jra poslanika v Egiptu je izjavil aiiiglojiki zračni po-veljnvk, da so -srtorili vse, kar je v r-lovo.;<ki moT-i. da izglede oba pogrosana le tak-a. številni a.n-irli'ski avijaliki letajo nizko v \xch mojriK-ili smereih. vendar pa j«* ju; <ro<M*. da sta postala Estevez in < "a>vo L/.r-rpana ali vsled peko-
vrorine ali vkl»*l( poinanjlca.-nja živi! in vode in da bi bilo sle rajno težko naj.ti njih trnpla.
Ob i s,tem času pa so krožile različne jrovorir-e, da s.r> osha že na-; ?li. a t<» govorice niso bile še po-1 tv j ene. Domneva se. da bi dospe-J le flowed a,j že povsem defini-tivne , novice, če bi ja medtem rešila ka- J k a karavana.
KARATI, Indija, 15. aprila. —J Polovica španskega zračnega paleta- v Mamilo na Filipinih je bila dovršena, ko t>rta dospela včeraj seonJcaj kapi/fana Gallarza in Lori^a. Včeraj <e Je j>olet vršil rz Bender Abbas. Perzija, na raz-daJjo kakili 725 milj. Naslednji polet. v Af«TO. nekako 800 milj. bo vpriaorjen danes.
V	svojem poTe-tu v Bender Abba r v K ara č i sta oba. avijatika prijateljski tekmovala. Kapitan CJallarza je sledil olmv.ni črti ter mu j** pomagala nai poletu gorka zapadna sapa. venda pa je le s težavo videl obrežno črto -vsled
Posledica prevelike ljubosumnosti.
Hingste,* ki je ustrelil svojo ženo ter nato samega sebe, j e izjavil pred samomorom, da je hotel svojo ženo le spa-Čiti, da ne bo ugajala drugim.
35-Ieitni Ilingste. kmiteri j-e u-streJil v North Bergen sivojo že-n o j<*' pred izvršen jem samomora izjavil. da mu je žal, <la je uničil življenje matere svoijih dveh majhnih otroik. Iloitel ji je le spa-čiti obraz.
Policija dornmeva. da je Hing-ste, ves otepa« radi si-Uie ljubosumnosti, -domnevaj, <la bo spa-r-eoje obraza 'žene napravilo slednjo mauij mieno za dimge moške. Kako je hotel doseči to s tem, da je je iicvtreLil v sence, jatsno.
Vse kaže, da «e je odpeljal Ilmgste taikoj j>o lcrvaivteim •dejanju v Ho'bokein. kjer je bil rojen. Oči vil no je iskal nekega policista v Ilobokenu, enega obeh mož, katerega je imel na »umu, da sta imela odnošaje z njegovo ženo. V torek zvečer so ga, videli v bližini gostilne. v (kateri .je končal svoje življenje.
Čudne navade morilca Hiltona.
se je
se je ustavila v Oslo. — Polkovnik Nobile je jl^ska v zraku, sklenil skrčiti svoje bivanje, da bo deležen lepega vremena. — V Leningradu bo ostala ladja do 1. maja.
OSLO, Norveška, f 5. aprila. — Halo in z Bogom! — je bilo približno vse, kar je mogla reči posadka zračne ladje Norge prebivalstvu norveškega glavnega mesta. Čeprav so gojili upanja, da bodo ostali, se je polkovnik Nobile takoj, ko je dospel, posvetoval z metereološkim uradom. Ko je izvedel, da obljublja vreme ostati idealno, je dal povelja za odpotovanje tekom noči.
Zračna ladja, s kaetro bo poletela ekspedicija Amundsena in Ellswortha na Severni tečaj, je od- v Bagdad, potovala proti Leningradu danes zjutraj po dvanajstih.	♦	III: Množica več kot deset tisoč ljudi je gledala na aerodromu odhod in prepevala narodno himno.
Po svojem prihodu v Oslo so cenili avijatiki, da bo trajal polet v Leningrad od petnajstih do dvajsetih ur, soglasno z vetrom in vremenom. V dobrih razmerah bi morala priti zračna ladja v Stockholm v sedmih urah, v Helsingfors v štirinajstih urah in v treh ali štirih nadaljnih v Leningrad. Ruski aerodrom se nahaja v Gačini, trideset milj južno od Leningrada.
Norveško glavno mesto je veselja divjalo, ko so zjutraj objavili prihod zračne ladje. Prodajalne in urade so zaprli, in neštevilne ljudske množice so napolnile ozemlje krog aerodroma. Godbe so svirale koračnice, šolski otroci so paradirali, pevska društva so postala hripava. Vsepovsod je bilo videti italijanske, ameriške in norveške zastave.
Jadral je v Jask, odkoder je polntel naravtiost v Ka.dbar. Nato j»» -oC>rnil proti morju, k izlivu Tkeke Indus. Teflcom prvih dvesto petdesetih milj je bil zrak zelo vroč. in peščeni viharji «o zakrivali pogled na zemljo. Kmalu nato je po~rta| poleit lažji in pomagal je ugoden veter. Pristal je malo pred četrto uro. Njegov tovariš
Ropar in morilec vedno vračal na pozo-rišča svojih zločinov v spremstvu deklice. — O Hiltonu krožijo sedaj vsakovrstna poročila.
Odkar je bila objavljena slika tatu Pavla IliKona. se čudijo številni prebivalci Queensa, pri katerih je Tliljtein vlomil, da je vsaki pot. na dam po izvršenju dejanja, prišel mimo dotične hiše. v spremstvu majhne, n čedne deklice. Vleklo ga je oči v i dno vedno nazaj na. pozorišee zločinov.
Ljudje <ro postali pozorni na moža radi njegovega '"divjega pogleda".
Lastnik nekega lunčnega vagona, na Rocikaway Boulevard in 96. cesta, je spoznal v sKki enegr.
Pogajanja med Nemčijo in sovjeti.
Nemčija in Rusija se pogajata glede nevtrali-tetnega dogovora. Medsebojni obrambni dogovor glede vojaških in gospodarskih zadev.
BERLIN, Xesmčija, 15. aprila. \T e m sk o-ruski nevtralitetni dogovor se bJiiža tsrvioji dovršit vi. -Dejanski pomen ja ta dogovor nemško-ruski ofera-mibmi dogovor proti možnim napadom drugih narodov. v obliki gospodarskih, finančnik an voja^šlvih odredb.
Tukaj domnevajo, da bo novi dogovor med Nemčijo m Rusijo dab-ko>rž.nega pomena. Treba se je dogovoriti le še glede par took, pred no bo dokument pripravljen za podp-Ls.
l>ogovor izključuje definitrvno vsjiko soniideležl>o N^^ffnčiije ali Ru-sije pri A-s^kem sovražnem vojaškem dejan/ju, Iratero bi vprizorili proti prvi ali drugi deželi, zastopani v pogodibi. Doiot-a (tudi go-spo^larsfko nevtrailnst, če bi vpri-zorila kaka tretja si.La ali skitpknta sil sovražne gospodarske odredb* proti eni ami drugi dežela, zastopani v dogovoru. Ta zajdnja klavzula pomenja. <la (bi ibil Berlin obvezan lwti ne\"t.ra»len, če bi se vprizorilo gospodarsko blokado ali kreditni bojkot proti Moskvi. Na sličen način se obvezuje Moskva oJstati ne\-trabia za slučag, če bi gotove sile uveljavile sankcije proti Nemčiji v slučaju, da 'bi Nemčija ne izpolnila svojrh repa-r a e r j -jkih ob v «znos ti.
(Je bo dogovor v kratkem podpiran, bo vlažila Nemčija preipis tega tlogo\x>ra LLgi narodov.
V tukajšnjih ofieijelnili krogih izjavljajo, da je potgodba le razširjenje Loearno dogovora in da se ne priča3yuio nikakih težkoe od drugih sil.
Pogodba bo s plošnein ojačila pravico Nemčije, <la določi, -če o-pr avian je polo(žaj Nemčije, da jo vključi v gospodarske m vojaške odredbe, obrazložene v členu šei^t-■najst dogovora glede Lige narodov.
LONDON, Anglija, 15. aprila. Tukaj izjavljajo, da je uvedla sovjetska Rusija izza. poloma Lige narodov v Ženevi v preteklem mesecu diplom art ičmo ofenzivo n« treh frontah.
XXXIV.
— 'I
, , , _ ,	CičerLn je ponudil Nemčiji,
svojih rednih obiskovalcev.	Pol;j&ki in baltižkim d^vajn ,po.
je rekel včeraj:	m-^'
J	I jiTiwne in
t •	• i iai i	• - Uročil je vedno hambnr^pr .
Longa mu je sledil pol ure pozne-	s	in krilhom teT na.
je ter je tudi gladko pristrd.
(to limonin pa j. Izraz njegovih oči je bil izi*az iblasmeža, a jasz ni«;em niti malo »slutil, da je to tat, dokler ni prišel .nekega večera v moj prostor z radio pod pa-zduho. Bi-|lo je opolnoči. V«i v vozu .so bili prestrašeni i. da s« utihnili. On pa je rekel: — Danes zvečer je v tej ckolici tako prokleto dosti policistov, da se moram odpel j rti domov s taksijem. Kje Ta vraga pa naj doibiui ob tej uri taksi? Nilk-
GLOBE, Arizona, 15. aprila. — do se ni	in nik(1° 7)1
Mrs. Mand Edmunds je ustrelila1 f?f>voril	Pol Tire pozne-
včeraj Alfreda Goodenstein, ki je f J0 ^ TOOŽ ^ a^arat ter odšel. Po oni noči ga nisem več vi-
Oba zrakoplovca sta bila pre-ecj l/mneema. a njih prva briga je bila za usodo njih tovariša ka-icapitana Etiteveea, od katerega sta se ločila na poletu iz Kaj ire
Ženska ustrelila moškega, ki je napadel hčerko.
NAROČAJTE SE NA ' GLAS NARODA"!
baje kriminalno napadel njeno enajst let staro hočeko. Po dejanju se je stavila šerifu ter mu .-poročila, da je Goodensteina s pmako v rokah prisilila priznati, krivdo. Nato je rekel baje porogljivo: — No. kaj hočete sedaj storiti? T'st relit i mene? Dobro, tukaj'
R tenn je, porogljivo smehljaje odpel svojo suknjo in telovnik. — In Jiato sem ustrelila. — je dostavila Mrs. Edmunds.
del.
Njegorva pos^TmO^ je brla. da je pwstil v vsaiki hiši. v katero je vlomil, po eno paitrono.
Posrajanja med Francijo in Združenimi državami.
gospodarske pogodbe, zuuanji urad je bil že dalj časa poučen, da se vrše pogajanja za m^o-nemški gospo-darski dogovor. Ni pa vedel, da razmišlja Berlin tud'i o politični pogodbi.
Tukaj se izjaMlja, da je ena klavzula predlagaine pogodbe direktno kršenje dogovora, glede Lige. To je klavzula, ki predpisuje med obema država nmitralnost v slučaju, da se nahaja ena teh držav v vojn L Dogovor Dige ne priznava neomejeme nevtralnosti, če se spozna kaiko silo krivo nepro-voeiranega napada.
Odgovor Nemčije na ta ugovor se glasi, da je Locaimo pogodba dejanski oprofertila Nemčijo Člena 16. Na temeljili te klavzule <bi mogla Ltga izkazati Nemčiji, da pusti čete drugih sil skazi nemško oeemlje za nalpad na Bosi jo, če bi svet Lige izjavil, da je Rusija zakrivila agresijo.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
PARIZ. Francija, 15. ajprla. — Pariški časopis "Le S«r" poroča, da bo prišel začetkom maja francoski finačni minister Peret v "Washington tea* nkusal skleniti z. ameriško Vlado pogodbo glede liravtnave francoskega dolga.
POTRES
fM A '
..' -..i: -	■	• ei.
WASHINGTON, D. C., 15. apr. Selamograf trfearjšrrje umvenze je danes <zaznanxmil j*rtr«s, fci je trajal poldrug-o uro. SreJdiKe potresa je o(JdaJj€bio dd Waflbmg-tona 6600 uril j.
m.
GENERAL ANDREWS ZA PIVO
General Andrews, načelnik prohibicijskega urada in pomožni zakladniški tajnik, se je izrekel za pivo, a ni Kotel ničesar reči glede vina. — Zahteva legaliziran je neopojnih pijač. — Borah proti Bučknerju.
Pred
se-
WASHINGTON, D. C., 15. aprila, natnim komitejem, ki vodi zaslišanja glede proki-bicije, je izjavil včeraj pomožni zakladniški tajnik Andrews, ki izvršuje že eno leto prohibicijsko postavo, da bi bilo po njegovem mnenju izveden je prohibicije olajšano, če bi nadzorovala vlada izdelovanje in prodajo neupijančljivih pijač.
Izjavil je, da producirajo mali distilacijski aparati v privatnih stanovanjih na milijone galon žganja. Vladna prodaja neupijančljivih pijač bi mogoče tudi v tem pogledu izboljšala razmere. Andrews je dostavil, da se ne sme pod nobenim pogojem dovoliti povratka salonov. Na vprašanje, kaj so po njegovem mennju "neupijančljive pijače", če je treba smatrati dvanajstodstotno vino za o-pojno, ni hotel odgovoriti.
Senator Reed ga je vprašal, če ne spravlja izdelovanje žganih pijač v privatnih stanovanjih, ki je postalo povsem običajno izza uvedenja prohibicije, družine in otroke v direktni stik z žganimi pijačami.
— Samoposebi umevno, — se je glasil odgovor, — da škodujejo sedanje razmere na resen način morali družin.	,
Nadaljna vprašanja, katera je stavil senator Reed, so dovedla do zgornjih izjav, katere smatra-jo v krogih prohibicijskih nasprotnikov kot največji udarec prohibiciji.
Andrews je tudi izjavil, da so pretirane številke newyorskega okrajnega pravdnika Bucknerja, da pride 60,000,000 galon industrijskega alkohola v roke butlegarjev. On ceni množino od trinajst do petnajst milijonov galon.
Soglasno z navedbami Charles Williamsa, varuha zaplenjenih distilacijskih prirav, je cenil senator Reed, da je bilo v zadnjem letu v obratovanju 1,720,000 takih priprav, z dnevno produkcijo 68,800,000 galon munšajna.
Nasprotniki prohibicije so predložili včeraj celo vrsto dokumentov različne vsebine.
Danes bodo najbrž zaslišali zagovornike narodne prohibicije.
V senatu je zahteval senator Borah od vlade, naj z vso svojo silo izvede osemnajsti amendment k zvezni ustavi. Napadel je zveznega okrajnega pravdnika Bucknerja v New Yorku ter rekel, da je govoril slednji v številnih svojih predlogih "izdajalsko". Dokler je osemnajsti amendment del u-stave, je dolžnost vsakega državljana vzdržati ta amendment dobesedno. Sedaj se vrši kampanja, da se opehari ustavo.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Dum io aate e«nt ilriih i
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.00
Pri mdraTfflb, M značaj« nanj kal ea tfaai itnarjar If taiiw *a po&tnino In drve
200 lir 800 lir
ITAZJJA IH SABEDSNO
$ 9.10 500 Hr $13.85 1000 Hr .......
$21.75 $43M
Pri aaroCUA, U sa poitnlno in druga Earprftlja n iafajn v Trsta.
Za poOIjatr«. ki presegajo PBTTISOC DHtABJBV aH pa DTAUBOO LIB doroUoJemo po xaogoCnoatl le poaeben popust

POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Nw Yorii Bani
FRANK
88 Oortlaadft Sftra
A T
*
*



GLAS NARODA- 16. APR. 1926.
T
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Ou-ned and Published by SLOV EX IC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Prank Salter, president.__Louis Bencdik, treasurer.
Place of business, of the corporation and addresses of above officers: Cortland t St., Borough of Manhattan,_ New_York City, N. Y.
•'GLAS NARODA"
___"Voice of the People'^_____
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Z a X*w York za celo leto $7.00
Za pol leta .............................. $3.50
Za inozemstvo za celo leto ....$7.00 Za pol leta .............................. $3.50
Za celo Uto velja list za Ameriko
in Kanado........................$C.00
Za pol h ta ..........................„..%3.00
Za črt rt It ta ..........................$1.50
Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement.
"(Van Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Do p i i brez podpis in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj fie blagovoli pošiljati pn Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi jn-ejšnjo bivaliftre naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
a LAS
N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ' Telephone: Cortlandt 2876-
ANGLIJA PRED VELIKO ODLOČITVIJO
\ Ait^liji mora jwi^ti v prihodnjih par dneh odločitev glede t• «• Imi i/v.i lUiniI due prvemu maja veliki boj v afftgleški ipremo-m jr.-dtksfriji ali «"•♦• g:i bo mogoče preipmčit i tudi v tem sl.iijr.atyu \ dvfatiajwt uri. Izgledi za drugo omenjano eventual nas-t nteo ravno >»«• .In i. Organiziram premoga rji -se ohlloeno upirajo vsakemu skr-
•	' Jiju mezd t« r zahtevajo celo povišanje plač.x letniki premogov-•i -v |ki i/.j«tv 1 j."ijo na drugi strani, da ne morejo dovoHli povišanja plii.* i j. lastnih sredstev ter ust rajajo pri obnovljeni vladni pod-
i	on <i!i suincnciji, če bi se zahte-vam premogarjev 'le deloma. zado--tilo. I.iko možnost |>a smatra vdada za izključeno in popolnoma n« :u< <:oco. Njena parola *e glasi: — Enkrat za visek-j je treba od-1».. v vit!iveiw*ijwko gjavpodarstvo! Mi-utflrski predseduHi: Baldwin bi /asiouj eHo Mo pripravljal m a ta boj, če Iri hotel populiti.
Nubveneija yji listu tike premogovnikov je rc-nieua Jiponia toč-..( Prej <'nim letam ^o ipreprtčili veliko staviko premogarjev le na t.. n.ie r. iLa >o v zadn^m tretiuttku po ovinku jemali povišatne mez-«!. prrinojijrjev i/ vliKine blagajne. Konservativma vlada je imenovala l.ikr«*.t komisijo, ki naj bi premotrila in prei^kaja premogovno u»lu>trijo na v m- strani t«*r predložila povsem določine nasvete i ;sti,uijt nje diJerene potom poročila, ka*ero nafl bi predložila dne pnrga api tla.
tega srno razpravljali že več kot enlkrat na tem mestAi. Op ."lili -smo, <la jc kialjetva komisija -priporočila ,ponarejeno na-<-.j'Maliza< ijo premogovne industrije, z istočasnim gospodarskim vOt|«-\ anj»-m premog* ijt v in da -e je v*lexl tega izrekla povsem
ii	i iv«■ •'.">t prt mogovne#a kapitala. to je laMjii'kov angleških premo {jovukkov.
Po l/.uIu te " preisicave" ni bilo težko uganiti stališča obeh 3<n-'histri, ih r.«/!«-dov. ki prideta pri tem vpostev. Podjetniki se .bodo i/javili za poro^Hlo, pivniagarji pa proti.
Tako m' je tudi -zgodilo. Odgovornost j*a je bila prevelika, da l»i d. ia\ei <n o stavno «^tkLoiiiU izr\'id ikomisrje. V sled tega so se iKrefkli orsranizirani pnm«»garji. za \<-vji del priporot'-il, a so najbolj odločno t-UJonili \ saJco dolr>ri>o, gdotle znižanja 5>lae premogavjev.
Mttz-kio \ipia^dnje jm je .seveda glavna toeka. Celokupno an-»b iko po<lj« ■ tiLs^t vo vztraja pii*i tem, 4 da je treba neikaj započeti". » «1 t »-ni razume potr«ibo kršenja vseh angleških plač in mezd. Ti ljube/njivi -od<*bnrki -o natnree mnenja, da il>o ititgleška industrija poginila vsi«d pivvuokLh delavskih j>lae.
kji.pilid lioT-f vs!«-d t«-ga prei-akušnjo sile. Na \"se mo-go.«. lun ine si i>i-iz;tdeva poslati v boj angleško premogovno imku-sirijo !.ot ]>nslnjo stražo. I=>to ?»o »storili pred par mrsecitfi kaprtali-«?i tudi v /.dt u/enuli državah. Prav tako pa ve tntdi a;iugleški delav-- : r.t/i'.!, — i-f iitii« le trohieo razumevanja za razre<lni boj, — da bo j v j*ri m«>goviii iitdu>triji 1,' sthgnal za l>oj, ki bo B7il)ruhnil na celi Ari i.
K.ulitega i udi ne lw»do pn>mogarji stali sasmi v bo^U, če oe bo mofjf). pre j iti ga konflikta. S 400,000 organiziranim! prf-m< garji s,. z*lrnžik> JHOCOd iran<?porlnih delaveev, 207.000 gra-<1. !rev -troj, v, i:{1.000 tvorni.^kih delavcev, 94.000 železni murskih in j«kluir^iiih tir jv«-«-\. 62.000 strojevodij in 35,000 električarjrv v Oojno falango. .Vajin/, bi ne ostalo eduiole pri te-m. Raaštinjen>je bo-ja na v angle ke iiiditsl rij<* bi bila gotova stvar. Gene.ralna stavka, kot je ni bilo «li»se«laj .š«» nikdar v zgodovini r-iglešk«^ del-av-lke«a tribanja. bi bila naravna posledica.
-.i lahko razumemo ^.trah, ki ga/ibčnti angleški kapital prt-d ,/^brrhom bojr< Pred »par dnevi je aspoliral nortranji m in inter Hie k s na obr -..Taiski, naj odneliata od boja te postavita narodno vpiašanje v ospredje. — Anglija, — je vzkliknil, — stoji na robu prepada, če bo iahrnhnila Rtavka premogarjev.
Aitjrl^ki delavec pa ne ibo nikdar odnehal ^-spričo takih mini-stiskih varil v svojem bojni za pravico, za člo\*ektu vredno efosisten-
•	o. Delavci s«* laai izognejo boju, če se morejo. Nočejo pa se mu i 'Riniti v vsakem slučaju. Angleško dela\-Krtvo spoznava z vsalkhn
Če ste se naveličali
navadnih...
M
O S K l soglašajo gle«le ok«osa H«_»-aret. kot v vseli drugih ozirili.
Zvosti so, če j»» zvestoba zaslužena.
Če se enkrat dotaknete z ustnicami Uelmar, ne boste nikdar več hoteli kaditi druge cigarete.
Seznanite se s
NOVA PAST ZA VRANE
Kraljico izrednih cigaret.
UNDERWOOD * UMDCHWOOB. N. V.'
Ziiir.ni kanadski naravoslovec J3liner je izitaštil pa<t lovenje vrai. Prvi dan jih je vjel ."»ID.
JUGOSLAVIA IRREDENTA
HUDIČEVI ŽARKI
Peter Zgaga
Novice iz Jugoslavije
Dijak pariške univerze bolj še viški agent.
Beograjska policija je aretirala Stanka liadojk ovira, slušatelja filozofije na pariški univerzi hi
Vino zamenjala z lizolom.
V GrelMišnici pri Šibeniku se je 7. lizolom zr«stimpdla Ivana Peren žena t a mika jin joga posestnika. Ker j-i je bil otrok obok-I na 5kr člana komunistične organizacije la+ioi, je bila hi^a z lizolom raz srbskih viesokotsolcev v Parizu. Ra- kužen a. Cez por dni je po-zabila na doukovnč se je iz Pariza nedavno _ lizol. Ker je »biLa žejma. si je hote-vi mil v Beograd. Ker je znan pro-; la na t oči ta T-ašo vina. vzela pa je pagator ko imuni'" ma. je beograj- napačno steklenico z lizolom iai stka poJicija inenadoma izvršila j pila. Takoj je 05>a,2<ila zjnoto in za-
pri njem h'išno preiskavo ter med dnugim na«la na sovjetsko <po-tla-niatvo na Dunaju naslovljeno pi-smo, ki ga je opisal, ?a še ne od poslal. V tam pisimu poroica Radoj-kovič, da že pripravlja odsbor, ki ho deloval za nypoista'vo oclnošajev med jug. državo in sovjeKko Ru bij o. Seveda — piše Radojkovič — «bo odbor imel tudi <lfuor z-boljšeATzean važnejši c.ilj. 7a ikrte-I rega pa člajii o<lbora ne bodo ni* vedeli, ker bo to akcijo A*odil on sam. Zahterval je ikofnčno tudi de •narrja sr<-btva :za njegovo ak ci jo.
Močan potres v M os t aru.
Tiz Mostam, poročajo, .la so čutili močan potres. Večje ^tevib <lrnnoi;kov s»' je. v sled potreba porušilo. V mnogih |K>slapjih je raz pokalo .»idovje s
Narodni poslanec, ki ne more v parlament.
Narodni poslanec iz m'ravske-ga aki-ožja Naivtas Gič je po <po razumu podal ostavko na Kvoj mandat. Na (njegovo mesto bi
imel priti Ratdivoj Bogojevae. T< dn« in J>o|j ;n l»olj, da >e mora boriti, če noče, da ne <bo j>ost^jal nje-1 P3	v naporu v družbi svojih
gov položiij od leta do kita slabsi.

Smeh in značaj.
I*eta 1062 je h&šLi neka knjiga, v kaleri	j razmotriva o
n>e<ls»!»boini zvezi smeha in značaja. Pisatelj doioea značaj človeka po črki, v kalteni urrveni njegov -iineh. Trdi -pa sledeče: Ljud-j«», ki se smejejo <n& samogla.-<ikk i, w> odkriti in poštene narave. s\x»jo živahnost in svoje raapolo-•nje hitro menjajo. Kateri se ?jo na e, so *kepti4ri, omafelji-vi. mele<nboiika. A' wojih potrebah skromni in <z malima. zjw3m'o)jni. Smek na i izdaja »aiveit, lahkove-
ren značaj, ki ne kaže in nima ni-kabih zlih namenov. Kdor se smeje na o, kale plemenitost m ne-ustraienoat. odločnost v obnašanju in na«torpanju. GMede tistih, ti se smejejo na u, pravi pisatelj, da se jih je treba varovati, ker so malopridneži, lažni ki in trdoglav-ei. Tako so ljudje iadajali svoj
značaj pred tristo leti. Če se danes
.E . . .smrtno zadel ta pravni«, uresmeuj^jo. naj se či.
ta tel j i skušajo sami prepričati ali
pa ustvarita novo raaporedbo.
»iirvov, ker se vodi proti njemu preiskarva zaradi hajdaištva.
Smrtonosen strel iz samokresa.
V -doltini le-kov^kega brega, ne-|K>sre<lno oib cesft.i ki vodi v Le-Kkovac. .se je na močvirnati trati od»'-2rral te dini spopad, ki je zahteval človeško žrtev. Pavle Vale ir Janko Braikovič so se sprli z Ma-to Sajnmičem ter začeli streljat' na Mato in njegovo ženo. V stiski je Mato potegnil f^amokres in Vale Bra jkoviča. Njegova brata sta pobegnila in se ffleri^a v »umi. Mate «e nahaja r preiskovalnem zaporu.
čela klicati na pomoč. Prihitela je na pomoč soseda a brez uspeha. •— Nesrečna žena je čez pol ure umrla. Zaipiistila je troje nedoraslih otrok.
Šestletni otrok po nesreči ustrelil svojo mater,
Vcjprincu v I>.<ri se je pred kratkim pripetila strahovita nesreča. Dva logarja sta pro<1 i večeru prišla v gostilno Kate Bra.n-vovič. odložila puike in so vised!?-k večerji. Se^tJetni sinček gosti;! nirarke se je igral « puško in v 'ali nameril na svojo mamico. Nenadoma je počil istrr»l in ne^rečn.-m at i s<* je mrtva zgrudila na t*: Krogla jo je zadela v srce. C!razna iiftsreča je v vsej okolici vzbu-lila globoko sočutje.
Smrt nevarnega hajduka.
Hajduk Jovan Ančič, strah in •repot pOKC-Oicga ožlcraja. je bil te ;lni v vasi Ko j v Srbiji ubit. Ančič je bil <-*vojeeas<no oibsojon na 20 let eče in prej>elan v karznilni-o v Lepoglavi, odtrjn pa v Novi-na^ar. a je med vožnjo skočil bli-cp Zagreba iz vlaka in izginil brez sledu. Vrni ^e je takrat preko Bosne v aižičiki ofleraj. kjer je nadaljeval svoje h-ajduško življr-uje.
Aretacija zaradi komunistične propagande.
V Osijeku .sita 'bala zaradi ko-mu«istfi-eno propagande aretirana profesor Božidar Maslarič in krojaški 'pomočnik Milan Vraigovič. V njunih stanovanjih so našli ob pridj/ki hišne preiskave šapirogra-j f i ran a čap-ofpfha • " Boljše vik'' in "Čelija*'. Airila «ta tudi "Internationa le Presfiekorrespond ensz' %. ki je v jug. državi prepoved am a.' Oba sta bala. »izročena državnemu i pravdništvu.	I
Naši Primorci	" Strokovni tehnični listi zaman
vedo, da je zemlja ob Soči njih o- rešujejo uganko zapadnega nem-va izza šestega stoletja, da so ora- »kega. mesteca Fueith. -Mednar<Kl ;i njihov-i pradedi do Tilmenta in na racsoroževalna komisija je i še dalje, vedoč, da ^so Slovenci u- vprašala, česnu je toliko žice v o-; arabovali Langobarde in pozne-i kraju Fuort ha in je dobila oilgo je živeli ž njimi prijateljsko. Ni j v or, da so to ostanki iz vojnega dvorili langobardskili vojvod so ča^a. resnici pa ne utegne biti govorili ne« slovenska jezik. Med stvar t^vko nedolžna, ker se na a rim i spomeniki so im-ena v sve- liaja med žieo newrteto porcelana toivamskem evamgeliju. Dve veli-'stih izolatorjev. Oblasti čakajo n.» •ki bniaski vojni sta se vršili, ali nove dmgodke, da. ne bi j>o nepo-pokrajime ob S(h-i >o ostale slo- t.relmem pogreli toplo francosko venske. Fu.rlan.ski agoidoviiiar Ni-J nemško obmejno prijateljstvo. — c ob* t i (uinrl 3	pravi, da so v ! Strokovni I i -.t i pa ugotavljajo, d:
snslnjem veku i|>o furlanskih va- ^ se jo itmralo letos spustiiii na tbj >»'li govorili več slovenski nego vsb-d ne pre a kovane poško«Tbo narl italjc^ihslci, k«>r je bila 1'urlanščina 30 letal brze Progo Praga-St.rans e neoiiiL.k;via in neprijetno done- burg. Pregledovanje je vedno iz i'a. (ioriea se navajaš slovesinkim., k«'<za'o luknje v aluminij.asti^m re-.mcnoin v 7ig(Ml o vinskih listinah zervarju za ol je in raatopitcv vsbx If'a 1C01. Leta 1:177 se navaja ii'h vijakov. Pred kakim nie»o-glavaii trg v Gorici s pravim na-'f^m se je nepričakovano ustavila zivom "Travnik", kaikoa- se ime- iz istega vzroka pri Fuej-thn cela unije še danes, pa čeprav nosi na- karavana berlinskih avtomobilov lov "Piazza Vittoria". Slovene i I Ni treba misliti, da onemogoči vedo, da so v Prwnorju doma, -nr. sedaaije časopisje brzojav in slio-svojuh tleh. Zato pa vidika j o >: no skrivanje (novega izuma. Ame-nopozaibnim boiditeljem dr. La- rikanca brata AVright sta napra-vričem: "'Xa staraslavni sloven- vila letala z motorjem že decemh-•ki zemlji « postavo v eni roki. v bra leta 1903 in sta naredila ok-drugi pa .z večno pravico, ki jo to>bra leta 190."» izlet na ;">0 mili je stvarnik podelil vsalkemiu lin daljave. P?1 venidar ni izvedel ves rodu. koga se bomo bali"?	,svet prav nič o tem uspehu. Far-
I man je prejel* dve let i i-n pol po-Proizvod nasilnega potujčevania zneje prvo darilo za V.let in počelo ugledni pisatelj in publi- \Tatek na daljavo enega uboge-cist Angela Vivamte je v dve leti • sra kilometra. To je veljalo za pr-pred vojno razpravljal o jadra'n- vi izlet. Upravičene torej tudi skem vprašs:ji.j'U in italijanskem , d oni ne ve. da bivrjo v zagonetnem irredentiamu. Prišel je do zaključ-j nemškem me-itecu neki izumitelji, ka. da Italijani tostran Adrije in katerih "rzum obljuhujo svetu novo Soče nlm-ajo pravzaprav ničesar i neusmiljeno orožje. Angleški pro-i-kat i. On izvaja* da pravih Ita- j fesor Lam mi-li. da so odkrili in Ijanov na tej strani ni in kar jih ■ izrabili Nemci neznane od 3 dn je. so le iproizvml našlnega po-j 0.3 mm •dolge žaiikc, kateri so ilaljainčevanja. Zgodovinsko dej-j vroči kakor že poznani infra rde-Mvo je, da so naši predniki pred či žarki, na drugi strani pa nbog-
vee .nego trinajst Mto leti poselili ne le obširne panonske ravni in gorske v^liiikaine. ampefk pivuli-li
Ijivi kakor lleiteizvi kratki valovi (na. katerih sloni vsa »nova rajlio telefonija in pošiljanje slik). —
so tu<li v furlansko nižino. Papež Dosedaj nepoznan pas 44hudičevih
Gregor I. (G04) je bil v skrbeh, ker uso stali Slovenci na pragu Italije, leta G64. so se borili Slovene! .za Čedad, pUatelj Panel Dijake n (799) poroča o bojih furlanskih vojvod s Slovenci . . . Prvi nvnistrski predsednik združene' ^ Italijo Lamairoora je hotel dobiti A Bemečijo in Trent in do Bolcana. našega slovenskega Primorja s Trstom pa ne, rekoč: "Ako bi -lineaij.nto Trst pripadal Tlaliji, bi ,bila ta	za na.šo kraijeviiio
polna itežkoč in najtežjih nevar-noMti" . . . S»:ignor Murssolinu. kaj ne, da je imel Lamarmora prav?
žarkov" leži namreč mod radio -žarki in električno optičnimi žarki.
Smrtna kosa.
Ljubljani jo uiurla Loti Pa-
— V vNoki starosti 85 let je umrl Jakob Tome, meščan in hišni posestnik <v"e pod ravna telja tobačna tovanie.
TUKAJ A DAR ZA
VSO DRUŽINO
Kdo kaj vo NEC AR,
kje ki
je \V. M. STAT-ima posestvo v
7. Runkomnltom napravite nltorie raznolike. in Vi.leli I »ost e. kaku ho n^a-jalo ilritžini. 1'oselmo otrokmn. ki so Kellogg, Ida. in leta. 1919 je ži- i navelir-ajo naVudiiesra mleka ter ljuhi-vel v Ix>s Angeles, Cul. Prosim I J° ®.m,k;,maUov "r-"ko,a',ui "k"s"
. ...	v	' te salon Itukoiuiilta v kozan><- mleka ter
tla mi kdo kaj porooa o njem, i zmešajte v shakerju. okusna, preliav-ali naj se pa sam javi. — Matt i na in tu<ll ralilna nijaf-a. Ko priho<l-
Kaiser, P. O., Box 657, Kellogg, Ida.	(Gx 13-19)
njiv naročate Itunkonialr.
«mI ^roeorjn. naročite
—Artv't.
Naša vložna knjižica je vaš kapital. Nabavite si jo.
Vloge na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT .
obrestujemo po 4 c/c pričenši s prvim vsakega meseca.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., : t New York, N. Y.
V	bližini New Yorfka je indu-strijalno me^to Pa-ssaie. v katerem delavci že par mesecev štraj-kajo.
Njihova denarna in materialna sredstva so že izčrpana, ni pa Izčrpana .njihova \TZtrajivost.
Pa tudi {»ospotlarji se ne gan«*-io ter jim niti v glavo ne pade, la hi dali delavcem 7a trdo delo že v-wij tako plačo, da bi mogli Vrteti kot se s\podoibi.
Že večkrat so naščuvali kapitalisti na štrcflkapje ,policijo in mi ličarje. Prodajalci živil ^o jim odj-vovedali kredite, polieija je mr-ta'va bombe nanje in jih polivala z vodo toda atrajkarji še vedno vztrajajo, najbrž v trdni veri in tnlnem prepričanj«, da bodo prodrli s svojimi zahtevami,. češ, da mora pravica zmagati.
l>a nes sem čital v listih, da so rTrnsili ameriškega predsednika z.i nomoč.
Kot. nn.m jasno priča Zigodov?-no zadnjih let. ni^o poslali prošnje na pravi na do v.
"VVasliingtmipjka gos^wda je jako mogočna in lahko pomaga, samo ee hoče.
\'>.!»sl nekega čudnega vzroka pa noee pomagati dolaveetm.
Ej. če bi mogočni pa^ni.ski kapitala-ti pro-iili v Washin.jrtoi\ /a pojno,- proti delavcem. l>i bili telegrafično uslišani.
V	tem je tUti veliki raizločeik.
Ca^pisije poroča, da bo državna zakladnica zmanjšala obliko bankovcev. Dolarski bankovec bo skono -za pol Luč a ožji jn krajši kot so dosedanji.
1'ibogi družinsiki oče, mbogi zakonski mož!
Že dosedaj je le redkokdaj videti dolar, dasiravno jc bil precej velik.
*
Pater Ko ve rt a je izakil jučil ela-nek o Evharističtnem ikongres.ii ?. besedami:
— Sedaj je čas! Obogatimo se!
O njegovem {prajktičnem katoli-čansUu že wla»^aj nrhče nc dvomi.
*
Obeta se nam torej lespa poletna ženska moda.
Yk a k a ženska obleka od glave do petii ne bo tehtala več kot trideset unč. Pejnajst unč bodo tehtali čevlji, .petnajst unč pa o->t.a'a obleka z roika.vicami vred.
V	gotovih ozirih je to prav.
Fantu, ki se bo hotel ženici, ne
bo treba knpo\-«ti mačka v v.ak-tjn.
*
/ensike ni mogoče osrečiti. Ne zato, ker hoče preveč, pae pa zn-<o. ker hoče vsak da.n nekaj dru-goga.
*
T idi neumnost je dar ihožji. Srečen tisti, !ki izna žnjo prav m va rčno gosf>oda rit i.
Nekateri jo preveč nadebelo f toki j«. Na,primer C Mina. Kre-
menščev oeo itd.
*
Ce ima. kdo srečo, jo ima Per-pliakova. godba. Za za.ba.vo si je izbrala soboto (17. aiprila). ko ni nobene druge slovenske priredi i-fve. VeseJica bo v Kočev>Jke<m Domu v Ridgewoodu. (lod'be, plos-a
in dobre kaplje bo dovolj.
*
Nekateri fpra-\*4jo, da je naj-nzornejši zakon tisti, v katerem sta mož in žena ene misli in imata oba eno željo.
To je le dekxma resnično.
Poznam zakvone. ki so baš vsled tega strašno nesrečni, ker imata oba eno /jeljo.
Oba
namreč hočeta kom andi-
rati.
*
Kremenšeev oče so nekak voditelj kpmpanje tza Kovertove naročnike.
Te dni so naipisali v tem Timisln tudi članek, kateri ima tale resnični naslov:
"Rum ! Bum-Rwn-Bnm ! Poka
na vseh krajih in Iconcch!"
*
Yon said it, oče Kromenščev! Poka, po^ca, strahovito poka!
'•T'-^r v■

GLAS NAHODA, 16. APR. 1326.
(Nadaijevmj«.)
Kljub trnu pa je Iskala, to pa c^lo, .pmlen ji je Rudcflf na-Nvetoval. V štirinajstih dneh je hita napravila dva poskusa. Ena njenih jjirijaSe-ljic ji je pomagala in jo seznanila z mladim fantom, ki je odgrml oeem gospodične Mirni hletteče abator je indij-skih kaš-mirjev n pohištvo iz palisandra.
šal -|X) muškatu in jasminu galanterije. Dama je postala zmedena radi tega govora, potnega 'bleste-čih pridevnikov in okrašenih stavkov. ta?ko da j* Rudol zardel prav do pet na čevljih. Povabilo je hi-lo ^prejeto.
Rudolf je -bil prav tako neveden v osnovnih pojmih p4esa ko« v regeldetriji. A gnan. po neki izredni <lr2»osti, se ni obotavljal in improviziral je ples, ki do tedaj
Toda po mnenju sasne Mirni, je 1 1 ta mladi gimnazijec, ki je bil Se ni bil nikjer poznan. Bil je to \ alif hi-i jako dobro podkovan, i ples, ki ga imenujemo plen ke~»a in
v ljub«:ni »labič. Ker pa Mirni ni bHa ra*la vzgojiteljica. je zapustila svoje-ga zaljubljenega novinca / njegovimi kawmirji. ki so se ne j »asi i na tibetlkih planjavah in /. njegovim pohištvom z palisandra. ki je »e zelenelo v gozdovih Novejra svete.
<(imnazijca je prav kmalu zamenjal bretonski plemič. v katr-s> j»> Mimi hitro zatelebala. In ni je bilo tre4>a dolgo prositi, da je postala grofica.
Kljub prorte»*tom svoje ljubice je Rudolf nekaj zavohal. Hotel je vedeti, pri eem je praw 7.a prav. in nekega«jutra po noči. ko se Mimi «>i vrnila domov, je tekel na kraj, ikjer je sumil, da je; tu si je mogel po mili volji vtisniti r sree enega iizmed onh dokazov. ki jirc »nora«. hoVši noeeš. verjeti. Videl je gospodieno Mimi. ki je prišla 'T. o»"mi, črno obrobijeninri od strawti, pod pazduho «A*ojegn novejpa ljnubeka in gospoda iz hi-he. kjer se je dala poplemenititi: reči moramno, da je bit njen novi ljubeek videti manj ponosen n* ■»vojn novo pridobitev, kot je bil Paris, le»pi jjrAlki pa-strr. ki je odpeljal lepo Heleaio.
Ko je gospodična Mimi videla prihajaiti «voj«»ga ljftifoimea. je hibi of i vidno prsitčena. Stopila j-» k n jeara in prav mirno «ta pogovarjala pet minut. Nato Kta se ločila in i*la vsak na svojo Ktran. Njini prelom je Hit odločen.
Rudolf je prijel domov in je f »orali il dan za to. ila je opravi! v zavoje vse Mtvari, ki so bile last njagove ljubice.
Na dam po ločitvi od svoje lj>u-biee je Rudolf >*prej«-l več svojih prijateljev in jim naznamil vse, kar se je bilo dogodilo. Vsi so mu eesirt.di k tenin dogodku kot k veliki sreči.
—	Pomagali rti bomo, dragi pesnik. mu je rekel eden »zmed onih. ki ~r> .bili najx>ogOBrteje pniča muk. ki jih je moral prestati radi go-vj>o»li/-ne M iro i, — pomagali 11 •Iwmo, da potegne« svoje srce iz rok hudobnega bitja. In v krtat-ken» bo* ozdravljem in popolnoma }>ripravljen, da hodiš s kako drugo Mirni po zelenih poljih pariS-ke okolice.
Rudolf je prsegel, da je za vedno konec kesa m obupa. Dal se je celo vleči na ples Mabille. kjer je njegova slaba obleka prav sla-1k> re prezentirala ' Mavrico, ki ni u je preskrbela vstop v ta lepi vrt elegatvce in zabave. Tu je sreeal Rudolf nove prijatelje, katerimi je pričel piti. Pripovedoval jim je o svoji nesroči z neza-ffliinim ranflcošjem bizarnega sloga in celo uro jih je moril s svojim palonom in zanosom.
—	-log, joj, — je rekel slikar Marcel, ko je poslušal iploho ironije, ki je lUa iz ust aijegovega prijatelja, — Rudolf je preveč vesel, mnogo preveč. «
—	Draae«ten je, — je od vrni a mlada ženska, Id ji je bil Rudolf podaril žopek; — in če pr*v je pnuv slalbo napravljen, bi si upaia plesali š njim, če bi me hotel porabiti.
dve sekunV je stal Rudolf, ki je to slišal. pri en jej in je ovijal svoj« povdbilo v govor, lcf je di-
obupa in ki je radi svoje izvirnosti mel zreden ia neverjeten napeli. Zanuui je svetilo nanj tvitisoe plinskili svetilk, kot bi ga hotele za-mehoval i: Rudolf je še vedno plesal in neprestano meta-l svoji plesalki v obraz cele pes«i še do-eela tne»aadela.nih medrigalov.
—	In vendar je ulovil krasno žensko, — je dejal Marcel sam pri videč Rudolfa* kako odhaja s svojo plesalko.
—	Niti zbogom nam ne Tečeš! — je zakričal za njim MarceL
Rudolf se je vrnil k umetniku in mu dal roko, ta roka pa je bi-1 la mrzla in vlažna kot moker kamen.
Rudolfav;J tovaršica je bila krepka hči iz Normandije, l>ogata in obilna postava, eije prirojeno 'kmetstvo se je to<«ao poplemeni-tilo sredi elegance pariškega razkošja in brezdelnega življenja. Imenovala se je nekako tako kot madame Serafina in je bila takrat ljubica nekega revmatrka. francoskega paira, katteri ji je dajal 50 loi^orov n mesec, 'ki jih j^ delila cr. Tlekim prodaja&iiškian plemičem r»d katerega ni dobivala dnigepa kot batine. Rudolf ji je ugajal, n-
nega svojih sorodnikov, ki pride z Ognjene zemlje, razdedinil-- bi me, če bi me ne našel doma, da ga sprejmem. Lahko noč, madame!
In nagloma je odšel. Služkinja m u je šla svetit in Rudolf jo-je slučajno pogledal. Bila je mlada, slabotna že«i>ska in počasnega "ko raica. iNljetao zelo bleido lice je bila ljubka aaitite^a k črnim, na ravno kodrastim lasem in dvoje-oči je bilo videti kot dve boln zvezdi.
—	O fantom! — je vridknil Rudolf in se umafcnil pred to žen sko. ki je nosila ime in obraz nje gove ljubice. — Nazaj! Kaj mi hočeš ! — In v naglici je šel po stop nieah.
—	Toda gospa, — je rekla >?o-bariea. ko se je vrnila k ?*voji gospodinji, — ta mladi mož je nor
—	Reci vendar, da je neumen
—	je obupno odgovorila Serafinr
—	Oh. — je pristavila. — to m bo izmodrdlo. Če bi ta bedasti E mil imel vsaj toliko pameti, da bi seda* pršel!
Leon je bi plemič, ki je imel v svoji nežnostd bič.
Rudolf je a* eni sami sapi stekel domov. Ko je šel po stopnicah je našel svojega rdečega mačka, ki je jokajoče cvilil. Že dve noči je tako zaman klical svojo nezvesto ljubico, an gorsko Manon Le-scaut, ki je bila odšla na ljubezen, -ko pot po sosednjih strehah. — 1'boga žival. — je rekel Rudolf.
—	tudi tebe .so prevarili. tvoja ,Mimi ti uganja stvari 'kot. moja.
Vidiš, uboga žival, žensko in mačje srce je brezdno. ki ga možje in mački ne bodo mogli nikdar iprekkati.
Ko je stopil v svojo sobo, je čutil, kot <bi moi zlezel po ramenih leden plašč, čeprav je bila strašna vročina. Bil je to mraz samote, strašne (samote noči, ki je nič ne moti. Prižgal je svečo in tadaj je •zapaizil, da je soba opu&tošena. Iz |x>hištva so zijali prazni predali
NEMŠKA ŠAMPJONA
pala je. da ji ne bo nič da J, in ga . _
in od stropa do tal je neskončna
je peljala s seboj domov.
—	Lucilija, — je rekla svoji sobarici, ne sprejmem nikogar.
— In 'ko je bila odšla v svojo sobo, se je vrnila čez pet minut oblečena v posebno obleko. Rudolfa je našla nepremičnega in nemega, kajti odkar je vsitopil v sobo, je bil proti svoji volji zatopljen v ♦•ntna premirkljevarnoa. polna tihih vzidohov.
—	Ne pogledate me več. ne govorite več iz menoj? — je dejala zajnuiena Serafina.
Dofcro, — je rekel Rudolf in dvignil glavo, — poglejmo jo, pa samo radi umetnosti!
Serafina je bla čudovito lepa. Sijajne -ofoleke, ki jih je spre<fcno uveljiavU kroj njene olileke, so
žalost polnila to solbico, ki se je zdela Rudolfu večja kot puščava. Ko je hodiKpo sobi, je zadel z nogo zavoje, v kaiterih so bili pred meti gospodične MLmi. in občutil je veselo ganotje, ko je videl, da še ni bila prišla ponje, kot mu je bila rtfkla. da bo stanila zjutraj. Rudolf je aurtil. d asi ise je na vse načine branil, da se bliža ura reakcije, in je "UgamiLl. da bo z muke-trpno nočjo poplačal vse grenko veselje, ki ga je bil okusil zvečer. Kljuib temu pa je upal. da mu bo od napora zlomljeno telo zaspalo, preden se bodo zbudile bolečine, ki jih je toliko časa zarbiral v svoje msrcu.
Ko je^topil sk postelji, odigrnil zavese in videl to posteljo, 'ki ni
KACE ISKALKE VRELCEV
Različni zoologi so že mnogokrat naš ti večje število kač na takem prostoru, ki ni bil zanje prav nič ugoden in brez sobica, pa si •nitso znali tega pojava nikdar prav ra.zloy.itii. Francoz Madenf se je tudi s kačami zelo $>ečal, ziasti z njih strupom, katerega >vojstva je natančno proučeval. V ta namen je delal velike ekskurzije in nabiral vsakovrstne strupene kače. Končno jih je lovil tudi v pokrajini Dordagne, v bližini vulkana
««Minro»* A
Slika nam predstavlja najboljša nemška plavača. namreč Erica Rauemaehera in Gustava Froeikrfia, ki sta pred kratkim dospela v Zdmžene države, da se udeležita plavalskih tekem. Eric. Kademacher je dosegel svetovni rekord s tem. da je preplaval v šentih minutah petsto jardov.
RUMENA BARVA
V naravi velja ta barva za najbolj strupeno, nevarno in odbijajočo. Vse živali brez izjeme se .izogibljejo »kolikor mogoče tako barvanih rastlin hi živali. Iu res so med rastlinstvom najbolj strupeni zastopniki ravno rumeno o-barvani. kakor so: rumeni naprst-nk. kalužaiica^ zlatica, nagnoj in mnogo drugih. Tudi med živalstvom nahajamo one. ki izločujejo redke strupene sokove rumeno pisane. Močerada se ne bo nobena druga žival dotaknila, ker ho opozorjena po rumenih pegah. Tudi strupeni tritoni imajo na trebušni strani vse polno liis. Kaj pomaga živali, ako je v svojo obrambo stmpena, pa tega njeni so-vrasaiiki ne'vedo! Že pi"\*i ugriz, na j>o<llagi katerega bi se ugoto-A"ilo, da so te in te vr-»te strupene, že lahko tako škoduje, da tudi strupena žival sama pogine. --Radi tega rabijo strupene živali nujno še varovalne oblake, da se tudi pred morebitnimi takimi u-gotovitvami obvarujejo. In morda ni samo slučaj, da velja tudi pr ljudeh rumena barva, kot znamenje strupenega sovraštva.
SPANSKI KRALJ V LETALU
bile pod napol prozorno tkanino Ib,la razgrnjena že dva dni, se je zelo izzivajoče. Vse mnzlično po-!llstavU ^^ dveTna blazinama, ki zelenje *e je zbudilo v Rudolfovih J ležali tiniSa P°leS druge; pod
OGLEJTE ai TO KRASNO
EWO SLIKO
i«vno: t.M — >.« THEATRE
žilah. Vjx>čai nnegl amu je stopila v možgane. Pogledal je Serafino drugače kot iz ljubezni do estetike in vzel je v svoje roke roke h-pc deklice. Bile so to kraisne roke in človek bi bil rekel, da jdh je izklesalo najpopolnejše dleto kr škega kiparja. Rudolf je čutil, kako so te dirvne roke drgetale v njegovih; bil je^yedrvo. manj in manj »kritik umetnosti, potegnil je k sebi Serafino, ki ji je barvala obraz ona rdečica, ki je zarja nasi ade.
—	To »bitje jo pravo orodje zabave, resničen srtradivariiN ljubezni. ria katerem bi rad zaigral nape v, — je pomislil Rudolf, ko je prav razločno slišal, kako je n-darjalo srce lepe deklice nagk> koračnico.
V tem trenotku je močno zazvonil zvonec na stanovanjskih vratih.
—	Lmcilija, I/ucilija! — je zaklicala Serafina sobarici, — ne odprte, recite, da se še nisem vrnila.
Pri tem dvakrat izgovorjenem TOenu Lucilija. je Rudolf vs*al.
—	NLkatitor va« (nočem nadlegovati, madame, — je rekel Rudolf. — Sicer pa rooirsm oditi.
že pozno in kanujem zelo daleč. Lahko noč.
—	Kaj ? Odhajate ? — je vzkliknila Serafina in še ibolj svetlo pogledala. — Zakaj, zakaj odhajate T Prafrta sem, lahko ostanete.
—	Nemogoče, — je odgovoril RfldHf*, — nocoj
eno je bila še napol iskrita ženska nočna čepica; pri tem pogledu se ie Rudolfu skrčilo srce od one tožne 'bolesti, ki ne more izbruh niti. Zgnudil se je pred posteljo, se izgrabil z rokami za čelo, pogledal to opustošeno sobo ter vz kliknil:
— O, Mimica, vesselje moje hi še, ali je res, da si odšla, ali sem te res odposlal in te ne bom več videl, moj Rog! O krasna rjava glavica,, ki s tako dolgo na tem mestu spala, ali ne boš več prišla sem ,spat? O muhasti glas, ki si me z boža joči mi (besedami navduševal in z jffzo očaral, a'li te ne bom več slišal? O bede ročice z modrimi žilami, s katerimi sem zaročil svoje usrtnice, ali ste prejele moj zadnji poljub? — In Rudolf je v pijanem deliriju pogreznil glavo v blazine, še poine vonja las njegove prijateljce. Slišal je, kako se jasno in zvonko razlega v nočnem molku veseli smeh gospodične Mimi, in spomnil se je na ono ljubko in nalezljivo veselost s katero ga je znala tolkokrat pripraviti do tega, da je pozabil na vse ovire in vso bedo njunega medsebojnega avl jen ja.
V>*o to noč je pregledoval o-sem mesecev, ki so mu potekli poleg te mlade ženske, ki ga morda ni nikdar ljubila, ki rpa je znala s svoj imi nežnimi latžmi vračati Rudolfovearra sren prvo mladost in m ozkost
Ako malo natančnejše razmiš Ijamo o 'tem, pridemo do neverjet nih številk, Iki se pa z dejanskm stanjem v naravi ne bodo skladale. Lisica -\-rže na leto 4 do mladičev an to več let zaporedoma. Ako hočemo izračunati njeno potomstvo in vizamemo v po štev. da en lisičji par vrže tekom celega svojega življenja samo šest m'ladieev in od treh tri samce in tri samice in da ti trije pari naslednje leto zopet enako število mladičev vržejo, tedaj dobimo po preteku desetih let 118.098 potomcev. Ta številka bi pa bila še mnogo večja, ako b? upoštevali pravo rod i in o zmožnost. In med tem ko vrže lisica na leto sa,mo
(Dalje prihodnjič,;
KAKO HITRO SE MNOZE ŽIVALI
Ko se je spustil španski letalec F ram. k o lani na ar gen tin.sik o obal. pra je španski kralj takoj vprašal ali bi ga peljal prihodnje leto po isti poti. Frank o je odgovoril, da prevzame vso odgovornost. Zdaj se je vrnil Franko domov. Pod njegovim vodstvom se je pričela giiadlija \l0 hidrojiLaniv -zračile Cskadre, s <ka.tei-o bo letel kraljevski par. Spremljal ga bo Primo de Rivera, več ministrov in veliko -spremstvo. Kraljevo letolo bo vodil Franko osebno. Kraljeva es-kadra bo odletela iz Paloso in na pravi ksto prog. čez Kanadske o toke, kalkor jo je naredil Franko a se ne bo tann dolgo ustavila.
Potovanje ibo imelo zelo svečan značaj. Znani režišer Diaz je povabljen kot glavni prireditelj. — Pred izkrcanjem na argentinska tla bo oblt^el kralj paradno uniformo. vse redove im hermclinov plašč, krailjica pa br6kata-.to dvor no obleko in dolgo vlečko. šivilje že. izdelujejo zanjo razkošni j>o snete k raizkošne noše Izabele k a toliške, v kateri je spremila Ko lumba avgusta 1492 pri potovanju iz Paloea.
Na odredbo režiš era bo vzelo letalo s seboj cel tovor vrtnic iz Valmsdije, bo pristalo kot prvo in metalo na. glave množice cvetke Kraljevski par se bo spustil na to na tla ob zvokih godbe. Obr.-k bo veljal Urugvaju, Cilu. Peruju in Argentini ji. S.panski kralj Alfonz bo potoval iz Buenos Airesa po vsej laitinski Amerilki, da "o javi zgodovino vezi'
Italijani žive bolje kakor pred vojno.
O tem prinatšajo italijanski li sta statistične podatke. Pred voj no se je porabilo v ItJaliji po 14 kg svežega mesa na glavo, sedaj pa po 21 kg. Konsum olja se je zvišal od 19 na 29 kilogramov Konsum sladkorja od 5 na 8 kr logramov, kave od 0.8 na 1. 2 kg vina od 30 na 50 litrov in tako da
Ije. Tudi dejstvo, da so se moder štiri do pet mladičev, jih za jka 8 I na vozila tako pomnožila, je pri do 10. miš in njej sorodne vrste, pisati večjemu povprečnemu bla
pa celo! do trideset. Se večja števila dobimo potem pri ribah, kjer leže en sam kraj do 700.000 jajčec na leto. Naravnost neverjetno pa je, da producirauo trihine in trakrulje do 100 milijonov jajčec. Na prvi pogled nerazumljivo razmnoževanje nam bo takoj razumljivo. če pomislimo, da služijo te manjše živaiiee vedno večjim v hrano. vzamemo torej to v po-štev in pa dejstvo, da jih tudi človek neizmerno pokonča, je narav-no**t nujna taka hipetprodukeija v živalskem svetu, če se hočejo posameme vrste vsaj v toliko oh-rar iti, vfcotikor so zastopane.
ZGODOVINA POROČNEGA PRSTANA
Navada, da se pri zaroki ali poroki zamenjajo prstani, izvira iz poganskega starega veka. Okrotrla oblika poročnega prstaaxa je znaik večne ljubezni in zvestobe. Navado, nositi poroč.ni ali zaročni prs*an na četrtem prstu leve roke. razlagajo! (nekateri s tem. da vodi žila od tega prsta naravnost k srcu. Francoski kralj Lu-
dovik IX. .>e pripisoval poročnemu Mont I)ore. Naenkrat je oj>azil Vipr^tami važen pomen. Po tragični nekem malem prostoru celo mno- smrti svoje soproge, je ivosil vetbio žino kač. in sicer na takem pro-1 ,piHtan. okrašen k |ili^mi'. .fcot. štoru, na katerem bi jih Mploh ne | .svojim ju ženinim grbom. 2m<a-
pričakoval. Preiskoval je ves teren. a ni mogel ničesar najti, kar bi mu jxijasaiilo ono lego kač. In čeravno jih je vse ]x>lovil. jih je naslednje leto našel na dotičnem mestu zopet celo množico. Stvar mu je postajala čedalje bolj zagonetna. Slučajno so ravno tam gradili železnico in začeli tudi na o-nem kraju kopati. Tudi delavci sami so priznali, da še niso videli nikjer toliko kač skupaj kakor tu. Ko so tako dalje kopali, so nenadoma prišli do toplega vrelca. — Madeuf je takoj nasto dognal, da so kače silno občutljive za zemeljsko temperaturo in da začutijo vsako najmanjšo temperaturno diferenco v tleh, radi česar tudi takoj doznajo za vse toiple vrelce, ki so poti zemljo, ako seveda niso pregloboko.
nemil baronu Rasen u. ki je bil za časa Nikola ja T., izgnan v Sibirijo. so pobrali pred odhodom vse dragocenosti. Ko so mu hoteli vzeti tudi pročni prstan, je izjavil, da mu morajo v, tem slučaju odre wit i tudi prstr, sicer prstana ne da. Ta izjava*- je tako vplivala na orožnike, da tso mu prstan pus-til i.
Na Španskem pomeni zaročni prstan zabljubo. ki jo mora vsak držati. (V si ženin ali aievesta po->zneje premisli, mora odgovarjati po zakonu pred sodiščem za svojo nezvestobo. Vsi krščanski narodi .so smatrali prstan «a anak zvestobe in ljubezni. Zdaj je poročni ali zaročni prst.\i samo še formalni ostanek starih običajev.
Franjo Kopač,
profe.^r risanja na višji realna gimnaziji v Kranju je položil te dni pred državno komisijo v Beogradu dim^>lomski izpit. Profesor Kopač je že opetovano razstavil svoje slike v Ljubljani in Gorici ter je Plasti ugleden portretist.
ALI VESTE —
da je jugoslovanski zunanji minister Ninčič obiskal Musaolinija ter razpravljal ž njim o pogodbi, sklejem v Lot-amu.' Ali veste, da so Helmars popolnoma čiate ter da so v lepeiukaistih škatljah, da se ne lomijo?
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda".

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
nova	* t n
čudovita	iv
baš iznajdena
Ima 5 kazal in 6 kazalcev.
gostanju. Danes je v Italiji 2.3 milijone dvokoles, 38.000 motornih koles (pred vojno 17.000), 2S.000 tovornih avtomobilov, prej 9000. Pomisliti je treb, da Italija velrko •zaslužf od itujskega prometa in kolonij.
Elektrifikacija Anglije.
POZOR KROJAČI IX Š1TL.JE
V AMERIKI! International Cutting Akademy. London.
Pariz. LJubljana.
KORESPOVDENČNI TEČAJI V SLO-SLOVEXSKEM JEZIKI" ZA AMERIKO
V*a.k krojač ali Šivilja se mow s tem
tečajem potom pošte nau^ti najmodernejši arnerjkanuki, an^l^Ski aJi francoski kroj po preizkušenem sistemu po merah In modelih, s slovenski podukom In * slovenskimi knjleaml. Modni žur-nall * priloženim slovenskim podukom. Informacije In vpise International Cutting Akademy, Ixrndon, Pariz, Ljubljana- Od ministrstva za. tr* In ohrt. kons.
Krojne Sole F. Potočnik diplom, v An-Iriiji IrpraSa-n profesor kroja Ljubljana.
Btarl ti*. If. — L	— Adv'L
bm^ Kaže ure
Kaže minute 3<—C Kaže sekunde
m, Kaže dneve v tednu
5<-C Kaže dneve v mesecu
Kaže mesece v letu
—Kaže stanje mese?a
TO JE NEKAJ ČUDOVITEGA
Tisti, ki ima to ure. ne potrebuje koledajrja. Samo na uro vam je treba poprledati, pa boste takoj vedeli. di» minute in sekunde, koliko je ura, kateri d a ji v tednu je, kateri dan v mesecu, kateri mesec in katera lunina izprememba.
To je res nekaj posebnega in presenetljivega. To je zadnja Iznajdba urarske umetnosti. Kdorkoli bo vidi to čudovito uro. jo bo hotel'imeti.
To nm-o iznajdena ura je v krasnem obodu, velikost 16, kaže natančno čas ter je garantirana za dvajset let. Povsod Jo prodajajo za $16.00, ker smo pa mi nakupili od "zdelovalca veliko množino teh ur. jih lahko prodajamo po jako nizki ceni, $'J.7a, in poleg ure damo popolnoma: ZASTONJ verižico, nož, kompas, radio prstan. Pravi radio receiver na vašem prstu. Imejte ga na prstu — uporabljajte ga kot radio.
Da dobite uro po tej' nizki ceni $i«.75, jo naročite sedaj, predno bomo zadostil; splofinemu povpraševanju.
Ne pošljite denarja, niti enega centa. Samo izpolnite kupon spodaj ter ga pošljite takoj. Potem pa plačajte poštarju malo svoto JS.75, ko dobite to čudovito uro obenem z brezplačnimi darovi, to je: pozlačena verižica, žepni nož z dvema ktinjama. kompas, ki knže vse štiri smeri sveta: sever, vzhod. Jug in za pad, ter najnovejšo iznajdbo radio prstan, s kater-m lahko slišite godbo z vaših prstov. Resnični radio receiver na vašem prstu prednosi lokalne postne čisto in izrazito. I^jhko ga nosite kot prstan ali ga uporabljate kot radio.	v
Takoj na delo, dokler je še prilika, da dobite te zadnje iznajdbe. Na čudovito uro boste lahko veunn ponosni. Ker se ne izrabi. Ne pošljite denarja. Samo kupon pošljite. Sedaj.
Angleška vlada je predložila parlamentu naert zakona za ure-ciitev elekraren. Po tem ^načrtu bi se vsa produkcija elektrike uredila enotno. Male -stare elektrarne mislijo ustaviti in nadaljevarti o-brat le v 45 stdrih in 15 novih močnih elektrarnah. Dosedamje e-lektrarne, ki bi ositale v obratu, bi oxtale v la*ti -dosedanjih podjetnikov, a pod državnim nadzorstvom. Elektrarne bodo preuredili tako. da bodo oddajale ena/k to"k; zvezane bodo z daljnovodi. Ceno toku bo določil državni elektrar-ski komite. jZ novo ureditvijo upajo doseči večjo produkcijo n uporabo elektrike. Pravijo, da bo če« 15 let poraba 'tako velika, kakor je zdaj v Združenih državah.

^^t^J naslov ........
1 UNION MAILORDER COMPANY i 4111 Nelson Street, Dept. VSA.-71, Chicaoo, III.
■ Pnwim pošljite ml takoj to čudovito koledarsko uro.	■
I garantirano za 20 let in polegtega setn upravičen do-	I
" biti popolnoma brezplačno; pozlačeno urno verižico,	■
I žepni nož, kompas, radio prstan. Denarja n< prilagam,	|
| ampak plačal bom poštarju, ko mi prinese blago |9.75.	j
| Moje ime .....................................................■
DRUGO SKUPNO POTOVANJE
8 parnikom "PARIS"
22. maja 1926.
Potnike bo spremljal na§ uradnik prar do Ljubljane. PazU bo na prtljage in gledal posebno na to, da bodo vsi potniki udobno in bres-skrbno potovali.
Na razpolago imamo posebni oddelek za naše potnike, najbolj Be kabine v sredini parnika z 4. in 6. posteljami.
Vozni list stane do Ljubljane $116.77 z vojnim davkom in železnico vred, za tja in nazaj pa samo $206.00 ln $3.00 vojni davek.
Vsi potniki, ki so se kedaj vozili s tem parnikom, so biU zadovoljni z vožnjo, kabinami, hrano, postrežbo, sploh s vsem tako, da so ta par-nik tudi dragim priporočali.
Kdor želi potovati, naj se obrne za pojasnila Čimprej na;
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland* Street i Nem York, N. Y.


-.sv - ■ i 'ijr
f
GLAS NARODA, 16. APR. 1926.
BELE ROŽE
^tOMAN V DVEH DELIH.
Z& "Glas NarotU" priredil 0. P.
75	(Narialjevanjer)
Do grle^njev je že -tala v vodi. — Še štiri stopnjice in potem zi<lu(ji kora-k, v siura Ln veomrvsr ...
Tesneje je oprijela <lete. ki ni ničesar slutilo. — Krna. <lvc ...
\ «<ia jj je segala /..• ro do koleft. Iris je streslo prav v dno ... —/ na - rok«> odprtimi >čjni je videla pred seiboj »površino mnr-_a, IjubljiMie^a Severn« -a ni^rj«, ki naj bi postalo njem grob.
Zakaj, /jikaj morava umreti. Erik? — je ilrte4a in z rzpre-iut iij< iiini yrlii-<»ni je štela.naprej: — Tri.
1'n dnu p.t s«, j.- dotaknila njena noga predzadnje stopnjiee, ki «i ji lo<« \.da od ea-a in večnovtt. sta objeli dve močni roki njo in otrrvka ter ji d\ifr<o*H 'kvišku . ! .
li! a !uč je objela eHa stvarstvo. — solnee se je dvignilo ter '>>v, ijtlo morsko rp&vrškno kot s tisoč ref<4ctorjfl. Kot pe-tje in -um« n je je zvencb> v ušesih Ir.is i>n v tem šumenju je domnevala, da « j ie ljube. drai'.'e .! glasove. n;.io vzklik iz u<t oftroka. — nakar je v t« urno. femno noč, ker je moraila zaitisni-ti svoje trudne
-4. P. ČEHOV:
Zločin.
v se
h« It
K. je / .•j>,-i odprla o"*i j.> ležala na vrtni zofi v dvoran! preti • Uo l<-ia.s<>, v objemu Marcela VišjAgi-adskega. Pred n.jo je stal ' v pl.iv; !.n, < r.l ki ter dr/al v naročju malega Erika, izuče-trosiva sirežniea ter verna služabnik, kateremu so tekle iz oči de-
sol/e.
M»iiij;. — je vzkliknila Iris. — Ali ino-
—	ijC m' en Korak, rani re> uinretti. Marcel
—	- Na, draga moja. govoriti. — Sveri Bo«',
imdili vi.
—	I »a. d.
—	1 n j.tz Knez se
profesor! . — je r.-kel M'ii) sjial! Ni-e pomiril.
.io je pomiril knez. ki je koanaj moge: !>i bil prišel sekundo prepozmo. če l>i se
-b-dnji .s čudnim jHasom.
m 11 ! — je stokal služabnik.
Ona živi. je rekel pripro^to. — Nescmo jo navzgor, še pie.lno kdo kaj za pa/i. Pomagajte mi, naprej.
Urez šuma se je pomikal maili sprevod nazaj po poti, po kateri ;e Iris komaj pred dvajsetimi minutami. Nobena duša ni še ču-la v gradu. le služabnik je čul, ko se je pripeljal najeti voz. Profe-- r sam mi inog. J v. spati. V prepričanju, da ga ne lw> nikdo videl >e je ho;« ' kepati na tersisi. ,i v svoje veliko začudenje jc našel vrata t.dpria. N.•..••> pa ,ie zapay.il Iris, kako je pni eel a iti po stojv nji. ali njiv/d- 1. Ob istem ča.su pa se je prikaizal tudi knez. Tudi pro-1' -ji /.gube \časih glavo in mesto <la bi rešil Iris, je pohitel pro-j m.ti kn»/u tei ga potegnil na teraso, — skoro prepozno.
Tega ne bom nrkidai* po/abil. — si je mislil profesor.
Uo Iris. je hoteil knez sleči njeno mokro o-i je krecvrto oprijemala ter ga rotila, naj je 2ir
kne*
Ko dospeli hir ko, a li Ls s zapusti.
—	( e >i pri meni. ni glasu iiikarj, — je IhrteJa, in čeprav ni i a/iunr| jeJi b<»ed, je vendar storil kar je hotela.
Tnda j je Ml«, srv.tia treba poklicati kom orni co, ki je silekla Iris ter jo p. ločila v povT.-ljo, k kateri je .sedel Marcel, držeč Iris za rolo*. Kmalu nato je zaspala o<l golega izinučerija m šele tedaj je k ne/ t*|>ed, da -e ra.zgovori s prof eisor jem, -ki je v sosednji sobi pazil na otroka. K« nuij pa je izpustil roko Iris, ko je že planila slednja pokonci ter hoteJa iz postelje.
-	O-i.tni pri metu. osfUni pin meni. — je prosila. —"Če me ne boš drxaJ, moraan v smrt . . .
—	Ne, ne. draga. Ali ne veš. kako potrebna si iza mojo srečo? Pusti vendar te strašne misli.	j
-	Drži mojo roko, — jc ihtela. — Tvojn volja je močnejša kot ona druga, ki mi ukazuje, naj m« uničim. 1« če ne os;acres pri meni, moram iti v mrzlo, strašno, neusmiljeno smi*t.
—	Sv« i Itog. kaj >e i«« zsjrodilo tukaj? — si je mislil knez, glo' boko ginjen. Pričel je vrjeti v duševno trpljenje, v 'blaznost, ka teri je zapadla njegova žecia.
In v« ndar je storil kar tra je prodrla, fledel je k njeni postelji, w. 1 ohe njeni roki v svoji, naškar je zopet zaspala.
Knez .j«1 s.^lel tako nekaj časa, ko je rarpaoil na mizi listič. Iz-puslil je ejio r«>.ko /ene ter vz«-l listič. Hilo je pismo, o katerem je trdila Sigrid, <la izvira od f>j»inija. To je bilo torej!
.Marcel ni mogel storiti r.ieesar drugega, — moral je \-Zeta spa-v;yo n \ svoj.- roke in medtem, ko je vroče poljubljal njona u>sta, «•< !o n lice. -o tekle iz njegovih oči solze, katerih «e ni sramoval ter j.h m -.k^iis.-.l ustaviti, s »L/e. vsjiričo katerih se je prikazal rzraz miru na lepeju otirajru spavajf^'«> ter je iaginila vsa uapetast.
Sn- n t. h s, Va najgloldjega. pi etresujočega sočutja pa je vstala v »reu Mareela s\«-t.,. ]>lajut«va j«rza pm»ti bitju, ki je s surovo roko -dttgal«. k.»preno z o«*i Je mlade žene ter ji predočilo trpki srid 1»oznanja, katero ji >• («n tako skrbno prikrival. Kdo Je mogel biti !.iko >uro\ tako bre/.-utejiOna melodramatična «bto33ba proti njena samemu j»- i-aizpatli.-. v nič. — niti mislil ni nanjo, — a roka, ki
-	je mtkgla iolaknili sijajnih p*iruti te duševni zasktžla nič drtigt-.» k.m ,1., s. pr;jy.i v j*'klejivi m ofniju. Njegovo .si-ce se je streslo
vrenja v spričo t« lopovščne. katero je morai spoznati kot vzrok eoro nepoj.oid jive«».i (iljiuišanja Irisv kajti kaj d mg ga bi mo^Io njo.
nravno m versko bre/anatležno, dovesti do grešnega, strašne-i dejanja samou»K-ti»ja ler vzeti s seboj svojega otroka na poto-^.mje, ki vodi po krščanskih nazorih v večno ]x>gabl jen je ?
In dočiai je razmišljal kaiez z boJesit^o in jeszo o žarki luči. ki jo je vrglo o:i«» pismo na dejanje Iris, so se odprbi vrata in vstopil je proles".-.	previdno v rokah taso, obloženo a. i-ai^ličniini je
dili, katero jr |Mn^tHvil na pručieo pred knezmn.
Ali spi naš lepi rngeljček ? — je »e|)etal. — Nočeva je motit! n i.j„. moj dragi km*. Ttuk«j va-m prinašam /^jtHv. Kar primi-»e m mor«te *iti liiH-nem potovanja in tudi .spali gotovo ni-p,» brakojavki. Tukaj. — izpijte čašo gorke 'kave. — dobro vam !m> ^Oriia. človek mora je^td. če hf»Cv iiveti. Kar naprej, dragi knez. O bi ne bil slab dovtip. bi rekc4: _ Napravite se čisto domačim.
-	.1st 7 na vašem mestu bi .ne piKtil vase žeaie nikdar same. Nitd pet minut ne.
Ko je govoril profesc»r. je	-knez .po jedilah. katera je
hlastno zfi,vyi| ter hvaležno priznal prizadevanja protesorja.
—	Zakaj? — je \-prti«al knez, na zad'mjo pripombo profesorja. —- No. to le mislim. Že včeraj se mi je zidela precej iz ravnotežja, — je menil meli učenjaik.
—	Poaua vzrok, profesor. — zašepetal knez. — Anonimno pi-&mo. ki j. \f»eb<*vak> morji žom skrbno prikrito resnico. — prikrito, da m oe moti miru njene duše. Lopovsko dejanje!
UMU* prihodnji*.)
"Kdo je tu?"
Nikakega odgovora. Čuvaj ne vidi ničesar, vendar sliši jasno med buča njem vetra in šumenjem drevja, da gre nekdo pred njim po drevoredu. Marčeva noč, oblačna in temna, je zavila zemljo, in čuvaju se zdi, kakor bi se zemlja nebo in on sam s svojimi mislimi spojili v nekaj neizrečeno velikega, neprodirno temnega. Iti more le tipaje dalje. "Kdo je ta?" vpraša čuvaj »zopet, in zazdi se mu. da sliši šepetanje in zadržano smejanje. "Kdo je tu?" *
"Jaz, očka..." odgovori stari-kav glas.
♦ Da, a kdo si?"
"Jaz-., neki mimoidoč človek."
"Kakšen mimoidoč?" zakliče čuvaj jezno, hoteč na tak način maskirati svojo bojazen. "Sam vra<r te nosi tod! Ponoči se vlačiš. satan, po pokopališču!"
"Ali je tukaj pokopališče?"
"I. kaj pa? Seveda, pokopališče! Ali ne vidiš?" •
"0-ho-ho—lih... Nebeška kraljica !" je bil čuti glas starega moža. "Ničesar ne vidim, očka. ni-česar. . . Poglej vendar, kakšna tema, tema! Temno je. ta tenia, očka ! O-ho-lio-hh. . ."
"Da, toda kdo si?"
"Jaz romar, očka, človek, ki roma!"
"Pravi hudiči, taki ponočnjaki. . . Da, to so romarji! Pijanci." mrmra čuvaj, ki .so ga pomirile besede in vzdihovanje potnikovo. — "Zaradi vas samo grešimo. Ves dan pijejo ljudje tvoje vr.ste, zvečer jih hudobni duhovi gonijo o_ krog. A zdi .se mi. da nisi tu sam. da sta dva. trije."
"Sam sem. očka. sam. Cisto sam. O-ho-ho-hh, naši grehi..."
( uvaj se zadene ob moža in obstoji. .. "Kako si pa prišel sem?" ga vpraša.
"Zašel sem, ljubi mož. Šel sem v Mitrijevski mlin si sem zašel.
"Ileja! Ali je tod pot v Mitri-jevski mlin? Neumna glava! Kdor hoče v Mitrijevski mlin, mora iti bolj na levo. iz mesta po glavni vozni cesti. Šel si dobre tri vrste predaleč. Mislim, da si pogledal v mestu nekoliko preveč v kozarec!"
"Grešil sem, očka, grešil sem. resnično, bilo je tako. nočem za-molčati. Kako pa naj grem dalje?"
"Pojdi vedno naravnost, naravnost po tem prostoru, dokler ne prideš do ograjenega prostora; tam pa se obrni takoj na levo in pojdi čez vse pokopališče do vrat. Odpri jih in pojdi z Bogom. Pazi samo, da ne padeš v rov. Tam za cerkvijo pojdi po polju, po polju. po polju, dokler ne prideš do glavne vozne ceste."
"P»og ti daj zdravje, očka. Nebeška kraljica naj te varuje in naj ti bo milostna. Toda ti bi me lehko spremil, ljubi mož! Bodi tako dober, spremljaj me do vrat!"
"No, ne utegnem! Pojdi sam!"
"Bodi usmiljen pri Bogu bom molil zate. Ničesar ne vidim, tema je kakor v rogu. ne vidim niti roke pred očmi. Ta tema, ta tema. Spremljaj me, prijatelj!"
"Ne, ne utegnem ukvarjati se s spremljevanjem. Če bi hotel vsakemu ustreči, bi bilo večno sprem-levanje vendar preveč."
"Za božjo volja spremi me! Ne vidim ničesar in se bojim iti sam po pokopolišču. Strašno je, strašno. zelo se bojim dragi mož."
"Da sem te moral dobiti," — vzdih ne čuvaj. — "No, ' dobro pojdi!"
Čuvaj in potnik odideta. Gresta tesno skupaj, rama ob rami, in molčita. Mokri, silni veter jima brije naravnost v obraz in nevidna drevesa stresajo šumeč in škripajoč velike msne kaplje na tla. Vsa aleja je pokrita z umazanimi lužami.
"i? • ' x h.ne stvari ne morem razumeti." reče čuvaj po daljšem molku, — "kako si prišel sem? Vrata so vendar zaprta. Ali 6i skočil čez plot, kaj ? Če si skočil čez plot, potem je to za starega moža ne-umljiva stvar!" -
"Ne-vem, očka ne vem- Kako sera prišel sem, sam ne vem. Gotovo se je igral z menoj sam vrag. Božja kazen je. Ti pa, očka, ti si gotovo čuvaj t" .
. "Čuvaj sem."
"Ali si edini čuvaj pokopališča?"
Vetrova moč je bila tako velika, da sta obstala nekaj minut. Ko čuvaj začuti, da veter ne piha več tako močno, odgovori:
"Trije smo. eden leži zaradi mrzlice, drugi pa spi. Menjavamo se." -
"Tako. tako, bratec, tako. Kakšen vihar je, kakšen vihar. Gotovo ga slišijo tudi dragi mrtvi! Tuli kakor ljuta zver.. . Oh-ho-ho-hh." "Odkod prihajaš "Od daleč. Od daleč sem. iz Vologode. Roman v sveta mesta in molim za dobre ljudi. — pod, resi nas in usmili se nas!"
Čuvaj nekoliko post o j i, da bi si prižgal ljubo pipieo. Stopi za potnikov hrbet in porabi nekaj žveplenk. Plamenček prve žve-plenke razsvetli za trenutek desni kot aleje, beli spomenik z ange-ljem in temen križ; plamenček druge žveplenke, ki je svetlo vzplamtela in ugasnila v viharju, je kakor blisk razsvetlila levo stran in iz teme se je pokazal vogel neke mreže tretja žveplenka razsvetli na desno in levo beli spomenik, temni križ in mrežo, ki obdaja grob nekega otroka.
"Spe dra<ri mrtvi, preljubi!" mrmra popotnik in glasno vzdih ne. "Spe bogati in revni, pametni in neumni, dobri in hudobni. Vsi so enaki. In spali bodo, dokler jih ne pokliče t romba k zadnji sodbi. Bog jih pripelji v svoj raj in jim podeli večni mir."
"Sedaj hodimo tod, ;t prišel bo čas, ko bomo počivali tudi mi." pravi čuvaj.
"Tako je, tako je. Vsi, vsi bomo počivali. Ni človeka, ki bi ne umrl. Oh, oh. oh. Našega dela so hudobna, naše misli zvite! O »grehi, grehi! O moja nenasitna duša. moje uživanja željna telo! Razjezil sem Gospoda in ne bom našel niti na tem. niti na onem svetu. Zakopan sem v grehih kakor črv v zemlji."
"Da, a umreti moramo."
"To jc ravno, da moramo."
"Komarj so tudi različne vrti. kakor nam," pravi čuvaj.
"Romari so tudi različne vrste. So pravi romarji, ki so Bogu všeč in pazijo na svojo dušo, in so drugi, ki blodijo ponoči le po pokopal:šču, da pripravljajo veselic satani: .. Da! Marsikateri romar ti da tak udarec s kolom po glavi, da izpustiš dušo. če ima le veselje."
"Zakaj govoriš take besede?"
"Samo tako... No. glej tu so. kakor se mi zdi, vratca. Da, so! Odpri jih, dragi!"
Čuvaj odpre, tipajoč vrat i ca, pelje potnika ven za roko iu reče :
"Tu je konec pokopališča. Sedaj pa pojdi po polju, kar po polju. dokler ne prideš na cesto. Toda tukaj je takoj jarek za mejo, ne padi. . . Kakor hitro prideš na veliko cesto se obrni na desno in i>ojdi tako do mlina..."
"0-ho_hohh. .." vzdihuje potnik. ko je molčal nekaj časa. Nato zopet vzdihne'- "Mislim pa. da nimam sedaj nobenega vzroka več, iti v Mitrejevski mlin .. Kateremu vragu na ljubo naj pa grem tja? Bom raje tukaj, prijatelj, pri tebi ostal. .."
"Zakaj hočeš tukaj ostati?"
"No — tako... V tvoji družbi je prijetnejše..."
"No, lepo šalo si si izmislil! Romar si, pa vidim, da se tudi rad šališ.
"Gotovo, rad!" reče potnik in se odurno zasmeje. — "Oh, moj ljubi, moj ljubi! Pač se boš dolgo spominjal mene, romarja!"
"Zakaj se te naj spominjam?" No, tako... Saj sem te izvr-stno nalagal.-. Ali sem romar? Saj nisem romar..."
"Kdo pa si vendar?"
"Mrtvec... Ravnokar sem stopil iz krste... Ali se spominjaš ključarja. Gubareva, ki se je nedavno obesil ? Jaz sem tisti Gu-barev..." "Izmišljuj si dalje!"
Čuvaj mu ne verjame, vendar . »
cut i na vsem telesu tako težak in mrzel strah, da zapusti svoje meto in prične iskati vratca___
"Stoj; kam hočeš iti?" reee potnik in ga,prime za roko. — "Oh,
SAMO 6 DNI PREKO
- * ogromnimi parnlkJ na olj«
FRANCE — 24, aprila
PARIS 30. aprila. Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretj«c* rakreda % ntelvnlnlkl ln tekočo voda za t. 4 «»» * "oseb. Francoska kuhinja ln pljaCa.
cfrervsh. J^ie
1t STATE ST..	NEW YORK
alt lokalni a**ntja.
Hr^tanje parniko* - Shipping flew*
t
oh... poglej, kakšen si!" Ali me hočeš pustiti tu samega?"
"Izpusti me!" kriči čuvaj in se trudi, da bi si oprostil roko.
"Stoj! Če ti ukažem stati. stoj. Ne poizkušaj iztrgati se. pes! Ce hočeš ostati pri življenju, stoj mirno in molči, kolikor časa zahtevam. . . Nimam veselja, prelivati krvi, sicer bi bil ti že izdihnil, neumnež. . . Stoj !'"
Tuva jeva kolena se šibio. ^ ] strahu zapre oči in se stisne k ; plotu, trepetajoč na vsem telesu, j Kad bi zakričal, toda dobro ve, da krik ne doseže hiše. . . Približno tri minute minejo v molčanju.
"Prvi je mrzličen, drugi spi. tretji pa spremlja potnika," mrmra romar. "Izvrstni čuvaji so, zaslužijo* svojo plačo! Ne. brate, tatovi .so bili vedno hitrejši. ka_ čuvaji! Stoj. stoj, ne gani se."
V molčanju premine petnajst minut. Nenadoma je čuti med vetrom žvižg.-
"Tako. sedaj pojdi." pravi potnik in spusti roko. "Pojdi in zalivali Boga, da si ostal živ.
Tudi potnik zažvižga, zbeži od vratice, in čuti je kako skoči čez jarek. Sluteč nekaj hudega in še vedno trepetajoč od strahu, odpre čuvaj neodločno vratca in beži z zaprtimi očmi nazaj.
Na ovinku velikega drevoreda zasliši hitre korake, in nekdo ga [ vpraša s sikajočim glasom : "Ali m ti. Timotej.' Kje je pa Mitjka?"
Ko preteče ves veliki drevored zapazi v temi majhno, motno luč. Cim bliže prihaja luči. tem malo-srčnejši je, tem bolj sluti nekaj hudega.
"Luč je najbrže v cerkvi," si misli. "Kako more biti tamkaj? Reši, usmili se nas. nebeška kraljica ! Da. tako je!"
Minuto dolgo stoji čuvaj od razbitem oknu in gleda strahotna na oltar. Majhna voščena sveča, ki so jo pozabili ugasiti tatovi, trepeta zaradi viharja, ki piha skozi okno.
17. aprila: _
Olympic, Cherbourg; Andanla, Hamburg, New Amsterdam. Rotterdam.
20.	aprila:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
21.	aprila:
Berengaria. Cherbourg;; La Savole. Havre; Pres. Harding. Bremen.
22.	aprila:
Bremen, Bremen: Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
24. aprila:
Majestic. Cherbourg; France, Havre.
23.	aprila:
Mauretania. Cherbourg; America, Bremen, Republic, Bremen.
29 aprila:
B-rlin. Bremen; Hamburg. Cherbourg, Hamburg.
30. aprila:
l.evilaihan, Cherbourg; Hu merle, Cherbourg.
1. maja:
I'a ris, Havre.
5.	maja:
Aquitanla, Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg, Bremen; < >r. a, Hamburg.
6.	maja:
Westphalia. Hamburg; Mu-nohon. Bremen.
8. maja:
Olympic. Cherbourg
12. maja:
Berengaria, Cherbourg: De Crasae,
Havre; George Washington, Cherbourg, Bremen.
13. maja:
Albert Baliin, Cherbourg, Hamburg. 15. maja:
Majestic, Cherbourg; France, Havre; Sierra Veniana, Bremen.
18.	maja:
Columbu«, Cherbourg. Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg.
19.	maja:
Mauretania, Cherltjurg; Pr< Boo-sevelt, Cherl>ourg. itremen.
20.	maja:
Thuringia, Hamburg. 22. maja:
l'aris, iiavue; sk1pni izl.p.t. 2S maja:
Leviathan. Cherbourg. 26. maja:
Leviathan, Cherbourg.
26.	maja:
Aquitanla, Oierlwmrg; America,
Cherbourg, Bremen.
27.	maja:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Deutsehlanil, Cherbourg. Hamburg.
29. maja:
Olympic, Cherbourg.
22. junija:
MARTHA WASHINGTON. TRST: SKUPNI IZLBT.
6. Julija:
PRESIDEXTE WILSON, TltST; DRUGI SKUPNI IZL.KT.
..Putujte pod ameriško zastavo'* Znižana cena tja in nazaj do
LJUBLJANE
samo SI98 00 in več preko Cherbourga
ATESELITE vf varnosti in
* »lobuosti na j>arn:kili. kateri- I.ištttje in uniavlja viat'a Združenih dri-uv. 1'oslužite -e po-svbnth izletov, neprekosljivih u-dobnoMi na kateremkoli p.irniku brodovlja United Stales Lines — parniki. ki plujejo pod ameriško za-tavo.
Odločite sedaj, da pridružite izlettl v Jug slavijo na s.s. GEORGE WASHINGTON preko Bremena ki odpluje Wv. Vorka 12. maja Izlet ho osebno vodil Mr. .1. Turek, upravitelj čehosiova^kc-ga departmenta, ali pa izleta na s.s. PRESIDENT HARDING kateri odpluje iz New Vorka 2. Junija Ta i/let vodi Mr. L". .1. Lazovich.
/a \>e podrobnosti glede od-plutja United States brodovja. S. S. Leviathan, S. S. George Washington, S. S. America. S. S. Republic. S. S. l'rc-. Harding. S. S. Pres. Roosevelt—vprašaite danes svojega lokalnega agenta ali pišite na

P
United
45 Broadway	(p:cr- v/
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K«lor ,1e naniPiijen potovati v stari kraj, je i»otrc!io. da je natančno piniVn o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled našo dolgoletne izkušnje Vam IhmIo gotovo v korist: tudi priporočamo veil no lo prvovrstne paruike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
fJhisom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem. 11T24. za morejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako jiotreliiio tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni n&selniški komisar v Washington. 1>. <\ Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tu<!i v New Torku pred odi>otovanjera. ter .se pošlje proslhu v stari kraj srla-som najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dohiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam
I »roj piše za jKijasnila. Iz Jugoslavije ho pripuseenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 11TJ4 naprej vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamore-jo dohiti sem žene in otroke do ]S. leta brez. da bi hi« šteti v kvoto. Sta risi in otroei od -IS. do 23. leta ameriških državljanov psi imajo prednost v kvoti, rišite p«
pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pn>-ge; tudi preko Trsta za m ore jo Jugoslovani **daj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST„ NEW YORK
in razsvetljuje /. motnimi, rdeeimi žarki okoli ležera masna oblačila, ' prevrnjeno malo omarico in neste- • vilne sledove nog oh oltarju in na oltarni mizi. Se nekaj časa mine. in med tulečim viharjem se hitri, neenakomerni udarci zvona oglasijo čez pokopališče.. .
DOBRA PRILIKA.
Prodam lot v Yoimgstown. 0., do-1 her kraj /.a trgovino, blizu kaiie.! Piši+e na: Andrej Stavich, 314 Trautman St., Brooklyn, N. Y. (L>X 15.16)
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je po stal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS RUDMAN, ki je v Indianapolis. Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam spo ročil, da namerava tudi t Clevelandu vršiti istOj delo za naš list, ki ga je tako uspešno vršil v Indianapolisu.
Mr. Rudman je moz poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico ima pobirati naročnino za nas list, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki jih ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko Uprava "Glasa Naroda".
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda'.
SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1926
Cena 50c s poštnino vred.
2 naročilom pošljite znamke ali money order na:
"Glas Naroda"
92 Cortlandt St., New York, N. Y.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DPŽAVAH
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO FISM0
(stare in nove zaveze)
Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company
83 Cortlandt Stmt
New Yot% K. T.
mm

Jiršc .. ?-.•* <
____» . -	r. & «.

C