Ob našem kulturnem prazniku, ko se naše misli in spomini obračajo k našemu največjemu pesniškemu geniju Francetu Prešernu, nam vedno stopa pred oči velika in tragična podoba tega velikega moža, ki je s svojo srčno krvjo zapisal v knjigo naše kulturne zgodovine s svojimi poezijami tako trajen spomenik, da ga zob časa ne bo načel in da ga slovensko ljudstvo v vsej svoji bodočnosti ne bo moglo nikdar pozabiti. Njegove poezije, v katerih se prepletajo vsa večna in obče-človeška čustva, od mehke in otožne ljubezenske lirike do globoke in uporne ljubezni do domovine, so najčistejši simbol čustvovanja in teženj slovenskega ljudstva, ki je na svoji zgodovinski poti skozi dolga stoletja doživljal in preživljal vse to, kar mu je njegov pesnik zapel ob viharni prelomnici političnih idej in svobodoljubnih bojev evropskih narodov v prvi polovici prejšnjega stoletja. Vsa Evropa je bila v revolucionarnem vrenju. Mladi narodi, ki so jim absolutistični in reakcionarni režimi po propadu Francoske revolucije in Napoleonovih vojn spet naložili jarem suženjstva in nasilja, so se pričeli zavedati svojih pravic in so začeli dvigati zastavo nacionalne svobode in revolucije. Niso več hoteli živeti ob robu zgodovine, kamor jih je potisnila reakcija posvetnih in cerkvenih mračnjakov. Med temi narodi so vstali veliki možje, genialni duhovi in preroki-pesniki, ki so. kot nekoč bardi, s pesmijo budili in klicali svoje narode na punt proti nasilju tujcev in nazadnjaškemu družbenemu redu. S pesnikom Francetom Prešernom se v zgodovini Slovencev začenja tista doba, ko se je majhen slovenski narod, stisnjen med romanskim in germanskim svetom, začel prebujati in zahtevati svoje pravice do lastnega političnega življenja in do lastne slovenske kulture. France Prešeren je bil med Slovenci skoraj edini izobraženec v tedanji meščanski in klerikalni slovenski družbi, ki je v ozkem krogu svojih prijateljev in somišljenikov po pesniku Valentinu Vodniku prvi prižgal plamenico svete ljubezni do svojega zaniče-vanega ljudstva in začel v čisti domači besedi ustvarjati literarne umetnine, s katerimi smo lahko prvič v naši zgodovini stopili s ponosom pred tiste evropske narode, ki so imeli za seboj že stoletno kulturno in umetniško tradicijo. O Prešernu je bilo že toliko napisanega, da je prav težko povedati kaj novega o tem našem velikem pesniškem geniju. Ko se ob obletnici njegove smrti spominjamo njegovega dela, je potrebno, da vedno znova razmišljamo o težki življenjski poti, o bridkih razočaranjih v Prešernovem osebnem življenju/ in o natolcevanju ter klevetah njegovih idejnih nasprotnikov iz cerkvenih krogov. Vse te življenjske nesreče pa .niso mogle streti njegovega močnega duha. čim bolj so padali na njega težki in nemili udarci usode, tem bolj je šel v globino svoje bogate duševnosti in iz nje zajemal čudovite pesmi, v katerih je razodeval vso bolestno lepoto svojih ranjenih in večno nemirnih čustev. Po smrti svojih najzvestejših prijateljev in sodelavcev je ostal osamljen v boju z nerazumevajočo in sovražno okolico. Njegovo telo je začelo hirati in njegova sla po življenju je počasi ugašala, dokler je ni 8. februarja 1849 blagodejna smrt popolnoma s svojim ledenim dihom pogasila. Prešernove poezije nam bodo vedno neizčrpna zakladnica lepote in pretresljive tragike genialnega človeka, ki je s preroškim glasom oznanjal novo dobo svojemu ljudstvu, ki je trpelo kot je on trpel in ki je iz tega trpljenja po dolgih sto letih, po smrti svojega velikega pesnika, vstalo, prerojeno in prekaljeno v težkem in krvavem boju za svoj obstanek, k novemu življenju, v boljših in pravičnejših pogojih nove in napredne človeške družbe. ■ i ■ PETER MARTINC Ob todš-zm* UidtuiH&fn prazniku. takoj organizacijsko usposobiti, da bodo po čim krajši poti posredovale blago potrošniku. Na podlagi predvidenega razvoja gospodarstva pričakujemo, da se bo to še bolj ustalilo kot v letu 193G. To nam tudi dokazuje prehod iz lanskega v letošnje leto, ki kaže na umirjenost, ne pa na dezorien-tacijo kot v preteklem letu. Inž. P. A. Napredek »gospodarstva na področju okraja Koper bo v letu 1957 ceio nekoliko večji kot je bil v letu 1955. Vzpon industrijske proizvodnje bo sicer manjši, toda še vedno za 24 odstotkov nad lansko-fitfno proizvodnjo, kar predstavlja Bfednost proizvodnje, kot jo ima približno tovarna »Javora. Manjši porast industrijske proizvodnje v letu 1957 se predvideva zaradi tega, ker se je zmanjšal tempo investi-« ranja v letu 195G in bo približno ista raven ostala tudi v letu 1957. Razen industrije se predvideva tudi in ob Akabskem zalivu. Kljub sprejetim resolucijam pa I/.rael še naprej trmoglavo vztraja na svojem starem stališču iii zahteva poroštvo za svobodno plovbo svojih ladij po Sueškem prekopu ter za varnost pred nadaljnjimi incidenti na meji pri Gazi in na Sinaju. To stališče je seveda ogor&ilo Egipt, ki je zahteval sklicanje izredne seje Glavne skupščine OZN, na kateri bi sprejeli c TOKIO: Japonski dnevnik »Jo-miuri« je te dni poročal, da bodo v kratkem podpisali pogodbo o obnovitvi diplomatskih odnosov med Poljsko in Japonsko ter o formalni prekinitvi vojnega stanja. To pogodbo bodo podpisali v sedežu OZN. BONN: Obrambno ministrstvo Zahodne Nemčije bo nabavilo orožje in vojaške naprave v Italiji, Franciji in Belgiji v skupni vrednosti 750 milijonov mark, v Veliki Britaniji in v ZDA pa v vrednosti 1,2 milijarde mark. Med drugim bo Zahodna Nemčija kupila tudi 700 tankov. PEKING: Glasilo CK KP Kitajske »Zen Min 2: Bao<. nasprotuje predlogu ZDA, da bi v Organizacijo združenih narodov sprejeli Južno Korejo in Južni Vietnam, češ da je predlog pomanjkljiv, ker nc upošteva vključitve Severnega Vietnama in Severne Koreje. Po mnenju tega časopisa želijo ZDA s tem ovirati miroljubno rešitev korejskega in vietnamskega spora. NEW YORK: Varnostne sile OZN v Egiptu Imajo dve operativni brigadi, v katerih je okrog 0.000 vojakov, podoficirjcv in oficirjev. To število zadošča za izpolnitev nalog, ki jim jih je poverila Generalna skupščina OZN. Ta mednarodna vojska šteje sedaj 1000 kanadskih, D50 indijskih, 740 jugoslovanskih, goo indonezijskih, 520 kolumbijskih, 500 brazilskih, 460 norveških, 390 danskih, 330 švedskih in 250 finskih vojakov in oficirjev. LONDON: Lani je v Veliki Bri-aniji stavkalo nad pol milijona delavcev. Delovnih sporov in stavk je bilo nad 2000, število izgubljenih dni pa je doseglo dva milijona. Največkrat so stavkali rudarji. CHICAGO: V preteklem letu je v ZDA izgubilo življenja zaradi raznih nesreč nad 95.000 ljudi, ranjenih pa je bilo čez devet milijonov državljanov. Okrog 40.200 smrtnih žrtev so zahtevale prometne nesreče, G800 jih je izgubilo življenja pri požarih, 5900 je bilo utopljencev, 21.150 pa je bilo ubitih od strelnega orožja. ukrepe glede sankcij proti Izraelu. Čeprav zahtevo Egipta še niso uradno znane, menijo v krogih azijsko-afriških delegacij, da bodo predlagali gospodarsko in finančno blokado Egipta, izključitev Izraela iz OZN in v skrajnem primeru tudi oboroženo intervencijo. Čeprav ima Izrael pravico zahtevati, da pravično rešijo vprašanje področij, na katerih je življenjsko zainteresiran, je vendar nedopustno, da kot napadalec postavlja pogoje. O spornih vprašanjih med Izraelom in Egiptom je sicer treba razpravljati, vendar šele potem, ko bo napadalec umaknil svoje čete z egiptovskega ozemlja. V začetku tedna se je začela v Glavni skupščini OZN razprava o enem najbolj perečih svetovnih vprašanj, ki so že vsa leta po drugi svetovni vojni tleča žerjavica pod stavbo svetovnega miru. Gre za Alžir in sploh za načelno stališče skupnosti narodov do kolonia-lizma. Razprava bi se sicc-r morala začeti že sredi preteklega tedna, vendar so jo odložili za nekaj dni, ker so se debate o umiku izraelskih čet s področja Gaze in Akabskega zaliva nekoliko zavlekle. Ze v prejšnji številki smo poročali, da je alžirska Nacionalna fronta osvoboditve organizirala v deželi ogromno protestno stavko z namenom, da bi v dneh razprave opozorila svetovno javnost na svo- Eisenhower in Dilles m Tito? obisk V zvezi z gonjo, ki so jo začeli nekateri krogi v ZDA proti nameravanemu obisku predsednika Tita v ZDA, je naše državno tajništvo za zunanje zadeve sporočilo, da do tega obiska za sedaj ne bo prišlo, ker čas za to ni primeren. Predsednik Tito sicer še ni prejel uradnega povabila, vendar sta bili obe vladi že blizu sporazuma. Razumljivo pa je, da povabila, v kolikor bi ga tudi poslali, v takem vzdušju, ko so grobo žalili našo državo, ne bi sprejeli. Raznim hujskačem v ZDA sta te dni odgovorila tudi predsednik ZDA Eisenhower in zunanji minister Dulles. Predsednilf Eisenho- wer je poudaril, da se stvari miru lahko stvarno koristi samo s pogojem, da se sodelovanje med državami in vladami in njihovimi državniki razvija na široki osnovi. Pri tem je naglasih da se ne more prispevati k miru, če bi se stiki in razgovori omejili samo na državnike, ki v vsem soglašajo. Zunanji minister Düllos pa je poudaril, da je že lani decembra na neki tiskovni konferenci izjavil, da bi bil ta obisk koristen zu obe strani in da tega svojega stališča še vedno ni spremenil. je zahteve glede neodvisnosti in samostojnosti Alžira. V stavko se je vključilo 8 milijonov Alžircev in je skoraj popolnoma' paralizirala gospodarsko življenje v deželi. Obenem so začeli s solidarnostno stavko tudi alžirski delavci v Franciji in prebivalci nekaterih arabskih držav. Ker se po zaključku enotedenske stavke razprava v OZN še ni začela, so stavko podaljšali še za nekaj dni, tako da je sovpadla z začetkom razprave. O posledicah tega največjega stavkovnega protesta v arabskih deželah po drugi svetovni vojni je danes še težko govoriti. Ne gre le za ogromno politično in gospodarsko škodo, ki je bila prizadejana Francozom, ampak tudi za njihove prihodnje težave. Francozi so namreč ogromno stavkujočih pozaprli, odpustili številne delavce in nameščence, mnogim trgovcem pa prepovedali obratovanje. Vendar, če je bil namen njihovih represalij doseči mir in red« v deželi, so se najbrž bridko ušteli. Alžirski uporniki so namreč v odgovor na re-presallje še povečali svoje napade na francosko vojaštvo in postojanke. Boj: so se zlasti blizu severnih mest tako zaostrili, da so morali Francozi mobilizirati- večje številc topniških in letalskih enot. V takem vzdušju so precej smešno izzvenele besede francoskega zunanjega ministra Pineauja, ki je v uvodnem govoru v razpravi o alžirskem vprašanju v OZN dejal, i da so Alžirci prav tako navadni Sovjetska m letos gradila predvsem težko Industrijo Sredi tedna se je začelo v Moskvi šesto zasedanje Vrhovnega sovjeia ZSSR, na katerem je najvažnejša točka dnevnega reda gospodarski načrt Sovjetske zveze v letošnjem letu. Iz poročila, ki ga je prebral predsednik državne gospodarske komisije Pervuhin, je bilo razvidno, da bo letošnji gospodarski načrt SZ temeljil na prednosti težki industriji. Na tem področju se bo proizvodnja povečala za 7,8% v primerjavi z lanskim letom, proizvodnja potrošne-ga blaga pa se bo zvišala za o,9%. Za vojsko je Sovjetska zveza določila 16° o celotnega državnega proračuna, kar je manj kot lani. Enote mornarice OZN čistijo Sueški prekop. Na sliki dviganje ladje v bližini Port Saida, pri vhodu v kanal. Do nedavnega so Amerikanci odkrito želeli, da bi tudi v bodoče Angleži reševali vprašanje planiranja politične strategije na Srednjem vzhodu, medtem ko so sami hoteli utrditev in razširitev svojih ekonomskih položajev tako, da ne bi z ničimer izzvali nezadovoljstvo Arabcev. Zaradi takega stališča je ameriška politika vzbujala videz nepri-stranosti v arabskem svetu in je zato lahko imela pomembno vlogo pri reševanju vprašanj Srednjega vzhoda. Nepristransko zadržanje Washing-tona pa je bilo lc več ali manj navidezno in javno mnenje arabskega sveta je bilo do njega dokaj obzirno. Najboljši dokaz tega je nenadna in politično izmišljena odpoved obljubljene ameriške pomoči Egiptu za gradnjo Asuanskega jezu. Ta odpoved je dala ameriški politiki na Srednjem vzhodu novo obeležje in zato tudi arabske dežele niso mogle iti brezbrižno mimo tega. Dogodki na Srednjem vzhodu, ki so sledili dejavnosti ZDA v zvezi z vprašanjem gradnje Asuanskega jeza, so bili logična posledica mnenja E-gipčanov in mnenja velikega dela drugih Arabcev, da Washington ro-varl proti njihovim osnovnim nacionalnim težnjam. V tej ugotovitvi pa je potrebno iskati vzroke, ki so napotili egiptovsko vlado k nacionalizaciji Sueškega prekopa. In prepla-šenost Zahoda, da gre razvoj dogodkov v tej smeri prehitro In predaleč. je povzročila anglo-francosko-izracl-sko agresijo na Egipt. Nepremišljena anglo-francoska akcija na področju Sueškega prekopa je ustvarila nov politični položaj na Srednjem vzhodu, ki pa ga je, kakor kaže, Washington predvideval. Pred ameriško politiko sta se namreč tedaj postavila dva, med seboj ozko povezana problema. Najprej je moral Washington z odločnim korakom dokazati arabskemu svetu, da anglo-francoski napad na Egipt ni istoveten s politiko ZDA, ker le tako bi lahko ohranil svoj ugled v tem delu sveta. Istočasno pa je bilo treba misliti na nujnost obdržanja, in to za vsako ceno, vse zahodne politične, ekonomske in strateške položaje na Srednjem vzlodu. nc oziraje se na dejstvo, v čigavih rokah so, pa čeprav samo formalno. S tem je ameriška politika zašla v resna protislovja, iz katerih se že od prvega dne napada na Egipt skuša izvleči ta ali oni način. Sedanja politika Washingtona je zaradi različne vrednosti njegovih stališč zašla na dvotlrnost. Z ene strani želi s pomočjo Einsehowerjeve doktrine ohraniti v arabskem svetu tisto stanje, ki nasprotuje tamkajšnjim nacionalnim težnjam. Nezadovoljstvo Arabcev s to doktrino je očigleden znak, da se nc more Srednji vzhod sporazumeti z nadaljevanjem stare politike. Na drugI strani pa želi Washington obdržati svoj prestiž v arabskem svetu z zoperstav-ljanjem anglo-Irancoskemu poskusu, francoski državljani, kakor na primer Parižani ali Provansalci«. Pi-neau je govoril skoraj Iri ure, to pa je svoj govor nadaljeval naslednji dan. Čeprav si je na vse načine prizadeval dokazati, da je vprašanje Alžira izključno notranja zadeva Francije in da je upor v deželi'le rezultat mednarodnih hujskanj in spletk, pobudnik zanj pa mednarodni" komunizem , je vzbudil razmeroma malo razumevanja pri večini delegacij pri Združenih narodih. Kljub temu pa je prezgodaj govoriti o končnih rezultatih razprave. Verjetno bo tudi tokrat prišlo do križanja interesov med velesilami, ki bodo hotele vsaka na svoj način pomagati pri »pravični- ureditvi alžirskega vprašanja. Toda OZN je iz dneva v dan samostojnejše in močnejše telo, ki sicer posluša take in drugačne predloge v -lesil, vendar se v večini primerov le odloči za tisti sklep, ki je po njenem mnenju najpravičnejši. In prav v zadnjih mesecih smo imeli več zadevnih dokazov v zvezi s sueško krizo. Toda tudi če bodo Združeni n^ rodi sprejeli resolucijo v korist Alžira, bo to vprašanje še vedno pereče. Francija je namreč že večkrat poudarila, da se sklepov, ki bi Alžiru priznavali samostojnost, ne bo držala. Res je sicer, da letos ne misli ponoviti lansko igre trmoglavega otroka, ko je njena delegacija demonstrativno zapustila Glavno skupščino, vendar v alžirskem vprašanju kljub vsemu ne misli popustiti. Zgodovinski razvoj pa gre svojo pot in kolonializmu v Alžiru so prav tako šteti dnevi, kakor so bili pred leti Indiji, Egiptu, Burmi. Maroku, Tunisu in številnim drugim danes že samostojnim državam. Nobenega dvoma n:, da bo prej ali slej tudi v Franck i i zmagala napredna struja, ki se bo alžirskega vprašanja lotila s .-'varnejše strani, kakor se ga sedans vodilni politiki. da bi s ?ylo rešil neki problem Srpd-njega vzhoda, vendar samo v okviru težnje, ki bi čim manj ovirala vrnitev na staro politiko. Ta polovičnosl ameriške politike v zvezi z nastalim položajem na Srednjem vzhodu, upoštevajoč napad na Egipt, ni šla neopazno mimo Arabcev. In tega se Washington tudi zaveda. Zato se trudi, da bi popravil napake z vabljenjem najvidnejših državnikov Srednjega vzhoda na uradne obiske v ZDA. Upoštevajoč to težnjo Wasblngtona lahko razumemo, zakaj je pred dnevi obiskal predsednika Elsenhotverja kralj Saud-ske Arabije Ibn Saud, in da se v ZDA pravkar mudi tudi prestolonaslednik Iraka Emir Abdul Hali, nato pa bo verjetno prispel libanonski zunanji minister dr. Malik. TI obiski niso slučajni in tudi ni slučaj, da bodo v času, ko jc v ameriškem kongresu živahna razprava o Eisenbo\vcrjevi doktrini. Kaže, da arabski državniki, ki imajo različne politične konccptc, kot na primer sautlski kralj in iraški princ, vendarle lahko omogočijo razjasnitev stališča Wasliingtona in mu objektivno očrtajo stališča Arabcev pri uveljavljanju dvotirnc ameriške politike na Srednjem vzhodu. Dvotlrnost ameriške politike pa ni doslej ustvarila vere v uspeh in zato lahko upravičeno dvomimo, če sc bo stvar Izboljšala po zaključku napovedanih cerc-monialnih uradnih obiskov najvišjih predstavnikov arabskega sveta Wa-sliingtonu. Projekt Koper je dobil sodobne prostore V soboto popoldne so v Kopru slovesno odprli nove prostore »Projekta-Koper , podjetja za projektiranje visokih in nizkih gradenj. Pritlične prostore v Verdijevi ulici so s 4 milijonskim kreditom, ki ga je dal Občinski ljudski odbor v Kopru, v treh mesecih preuredili v sončne, zračno in sodobne risalnice ter poslovne prostore. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki ljudske oblasti, tehnični strokovnjaki koprskega okraja in investitorji. Kolektiv podjetja je ob tej priložnosti pripravil razstavo, ki je bila za občinstvo odprta tudi v nedeljo. Razstava je prikazala delo kolektiva v zadnjih devetih mesecih. Po mnenju strokovnjakov so načrti, ki jih je -Projekt-Koper« doslej izdelal, kvalitetno dobri in ekonomični ter omogočajo investitorjem občutno zmanjšanje stroškov. Posebno pozornost so vzbudile študije in izvedbeni načrti stanovanjskih gradenj, ki so prilagojeni tukajšnjim krajevnim potrebam Strokovno usposobljenost članov tega delovnega kolektiva najbolj dokazuje njegovo sodelovanje pri projektiranju raznih objektov n^ avtocesti Ljubljana—Zagreb. Kon® strukcije mostov, katerih načrti so bili tudi razstavljeni, kažejo na nove prijeme v projektiranju mostov. Obiskovalci razstave so pokazali veliko zanimanje tudi za načrte za ureditev turističnih objektov, kot so n. pr. letno kopališče v Izoli. Socerbski grad :itd., in za načrte za adaptacijo nekaterih stanovanjskih ter industrijskih objektov. Med njimi so bili načrti za preureditev bolnišnice v Kopru. Izoli in Piranu, ki jih je naročil Zavod za socialno zavarovanje v Kopru ter s tem neposredno dokazal svojo pripravljenost, da se vprašanje zdravstva v teh krajih čimprej reši. Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja. — Za tisk odgovarja Franc ZdeSar. NE LOV ZA DOBIČKOM, MARVEČ PRAVIČNE CENE! Govedina ^ Nekje v koprskem okraju ob cesti med Postojno in Koprom, ima domača kmetijska zadruga klavnico in mesnico. Zgodilo se je, da je nekoč vtaknila svoj radovedni nos v to klavnico in .mesnico sanitarna inšpekcija in se zelo grdo izrazila o vsem, kar je videla tam notri. Uboga občutljivost, le kdaj je bilo krvavo mesarsko opravilo še kaj prikupnega in za oči mikavnega! Tako so modrovali mesarji in klavci. Klavnica vendar ni kakor, postavim, parfumerija Nova stanovanja v Pivki Občinski Svet za urbanizem v Pivki je odobril načrt o zazidalnih površinah ter s tem določil prostore, ki so namenjeni za postavitev stanovanjskih hiš ter poslovnih zgradb. Ta načrt predvideva grad-S&ie v prihodnjih dveh letih in ob-^^zuje vsakega gradbenega interesenta, da upošteva načrtno gradnjo, ki bo dala Pivki lepši izgled. Občinski Svet za urbanizem je na tej seji tudi določil zazidalno površino tovarni vezanih plošč in furnirjev »Javor«, ki bo letos začela graditi več stanovanjskih blokov. To podjetje bo potrebna sredstva črpalo iz sklada za gradnjo stanovanjskih hiš. J. Nepoučenost terja svoje žrtve Velikokrat beremo ali pa slišimo o številnih nesrečah z neeksplodiranimi bombami, granatami in drugimi vojaškimi razstrelivi, ki jih ljudje najdejo po gozdovih in poljih. Namesto da bi ob taki najdbi takoj obvestili najbližjo [postajo Ljudske milice, ki bi poskrbela, da bi posebna za to izvežbana ekipa odstranila in uničila eksplozivni material, se ljudje sami lotijo odstranjevanja- vžigalnih naprav in so'često zaradi nestro-kovnjaškega ravnanja žrtve neeksplodiranih bomb. Nepremišljenost je edino opravičilo za 97 smrtnih primerov, za 108 težjih in 68 lažjih poškodb, ki smo jih zabeležili v zadnjih desetih letih .na področju koprskega okraja. Naslednji tabelarni pregledi najbolj jasno dokazujejo, da moramo posvetiti odstranjevanju neeksplodiranega vojnega materiala več pozornosti predvsem s stalnim opozarjanjem, da lahko le majhna in neprevidna kretnja povzroči težke posledice. Stopnja invalidnosti, ki je najvišja pri mladini med 10. in 18. letom starosti, je naslednja: do 20% 11 primerov, 30% 12, 40% 1, 50% 6, 60 in 70% po 19, 80% 8, 100% 6 in neugotovljenih 94%. Ob teh številkah se moramo zamisliti in dolžnost vsakega državljana je, da po vseh svojih močeh skuša preprečiti podobne nesreče, ki so popolnoma odveč. Vsak, ki najde neeksplodirano strelivo, mora zato takoj obvestiti najbližjo postajo Ljudske milice, ki bo poskrbela, da ne bo prišlo do nesreče, ali cvetličarna. Inšpekcija pa kar: lop, zapreti, prepovedati zakol in prodajo! Je inšpekcija kaj vprašala mesojedce, kam bodo hodili potem po meso? Mesnico in klavnico so malo počcdili, tisto jamo, kjer se je tako Razkošno pasel leteči in gomazeči mrčes na gnijo-čih klavnih odpadkih, pa so pokrili, čeprav pozimi ni muh, tako da zdaj z nosom ne moreš najti ne klavnice ne mesnice in je podjetje tako rekoč ob učinkovito, a poceni reklamo, kar naj ima na vesti spet sanitarna inšpekcija! Potrošniška neuradna inšpekcija pa je v imenovani mesnici odkrila še drugo zanimivost in jo otipala tako rekoč s svojimi — žepi. V tej mesnici šc danes lahko kupite meso stare krave po isti ceni kakor vo-lovsko. Oboje je po enotni ceni 250 dinarjev za 1 kg. »Navali, narode!« bi rekli. Toda, počasi! Ni vsak dan zastopan v mesnici poleg stare krave tudi žlahtni vol. Kadar pa je, planejo mesojedci seveda najprej po volovini, kravje podplate pa naj uživa po isti ceni tisti, ki je vo-lička zamudil. Kadar pa so na kljukah razobešeni le posmrtni ostanki stare mrhe, tedaj ni izbire in komur je do mesa, naj pripravi 250 dinarjev za 1 kg trde kravine. Zadruga se lahko pohvali, da se tak »lcšeft« kar dobro splača. Se hočete prepričati? Prosim! Stara onemogla krava na primer tehta 400 kg. Zadruga jo je plačala kmetu po 60 din za 1 kg žive teže. Kmet je torej dobil za kravo 24.000 dinarjev. Od zaklane živali je zadruga dobila 160 kg mesa in ga prodala po 250 dinarjev za 1 kg, kar znese 40.000 din. Za kožo, drobovino in kosti je dobila najmanj 5.000 dinarjev. Skupaj 45.000 dinarjev. Dobiček zadruge znaša torej v takem primeru »borih« 21.000 dinarjev. Kaj pravimo k temu? Če je zadruga, ki bi morala stremeti za zniževanjem cen, tako brezvestna, da zaradi dobičkalovstva noče ločiti cene mesu. po kakovosti, tedaj bi jo moral svet potrošnikov prisiliti k solidnemu poslovanju, pristojna tržna inšpekcija pa bi bila dolžna v tako poslovanje zapletene ljudi poklicati na odgovornost, pa naj se to dogaja kjerkoli že in ne samo na Kozini. 2. Lani je bilo v koprskem okraju 14 požarov, ki so jih povzročili otroci in je bila škoda ocenjena na 14,427.000 dinarjev. Na sliki je pogorišče v Studencu pri Hruševju, ko je požar upepelil 17. avgusta lani štiri gospodarska poslopja, ZARADI POŽAROV V LANSKEM LETU za 1,894.900 In škode Največ požarov je bilo v koprski občini, največja škoda pa v postojnski — Najboljša obramba je dobro organizirana preventivna služba Iz leta v leto se večata število požarov in škoda, ki jo povzročajo. Na področju koprskega okraja je bilo 1955. leta le 93 požarov, ki so napravili za okrog 20 milijonov dinarjev škode, predlanskim jih je bilo 110, lani. že 175, škode pa je bilo za okrog 39 milijonov dinarjev. Pri tem je treba omeniti, da se je z izboljšanjem operativne sposobnosti gasilskih enot in zaradi večje uporabe raznih primitivnejših gasilnih sredstev, kot so ročni gasilni aparati, znižalo povprečje škode na en požar od 300 tisoč dinarjev v letu 1955 na približno 222 tisoč dinarjev lani. Zanesljiva uporaba ročnih gasilnih aparatov je prišla najbolj do izraza pri požarih na bencinski črpalki podjetja Istra Benz v Kopru in v mizarski delavnici v Senožečah, kjer bi lahko bila dejanska škoda mnogo večja. Število požarov v industriji se je zmanjšalo od 8, ki so leta 1955 naredili pet milijonov dinarjev škode, na 5 v lanskem letu, ki so skupnost oškodovali za nekaj nad pol milijona dinarjev. Povečalo Letos bodo nadaljevali GRAD-NJO JADRANSKE TURISTIČNE CESTE, ki teče od Istre do ju-goslovansko-albanske meje. Do poletja prihodnjega leta bodo dokončali rekonstrukcijska dela na odseku Zadar—Karlobag, Pri Po-sedariji bodo zgradili 200 metrov dolg most, ki bo za 30 kilometrov skrajšal cesto in jo speljal tako, da se bo izognila ovinku pri No-vigradu. Leta 1956 so asfaltirali 170 km ceste na odseku od Istre do Karlobaga in rekonstruirali ter asfaltirali približno 50 km cestišča v bližini Zadra, Slbenika, Splita, Makarske in Dubrovnika. Mednarodna organizacija za kmetijstvo in prehrano FAO BO PRISPEVALA 20 tisoč dolarjev za organiziranje seminarja za ekonomiko gospodinjstva, ki bo letos 'V: ¡¡¡I . »t lil ;. I ■ S' -Ji-, ; ^ . .. ■ iii, m . " li III ¡p; 1 iPill @ V soboto je kolektiv Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru z veseljem pozdravil novi avtobus, s katerim bo laže obiskoval ljubitelje gledališča v številnih krajih Primorske. Avtobus je lep izdelek Tovarne avtomobilov Teznega pri Mariboru. Na sliki del gledališkega kolektiva pred poskusno vožnjo v koprskem pristanišču pod okriljem Zveze ženskih društev Jugoslavije v Zemunu. Tega seminarja se bo udeležilo okrog 20 slušateljev, bodočih inštruktorjev podobnih seminarjev, ki jih bo organizirala Zveza. Približno 8.000 dolarjev bodo od omenjenega zneska porabili za honorarje tujim predavateljem, 2.000 dolarjev za ekskurzijo slušateljev v Avstrijo, ostalo pa za nabavo sodobne opreme v inozemstvu, ki bo služila pouku. Tovarna vijakov v Kninu, ki je edina te vrste v državi, bo LETOS IZDELALA 2 TISOČ TON VIJAKOV IN MATIC v vrednosti okrog 900 milijonov dinarjev, S takšno proizvodnjo bo krila potrebe domačega trga. Gradnja tovarne je veljala približno milijardo dinarjev in se bo v nekaj letih amortizirala. NAD TISOČ TRAKTORJEV »BODO IZDELALA NASA PODJETJA DO SPOMLADANSKE SETVE. Traktorji bodo tipa »Zadrugar« in »Ferguson« in bodo na pogon z Dieslovim motorjem. Te traktorje bosta izdelali industrija motorjev v Rakovici in industrija strojev ter traktorjev v Zemunu. Namenjeni so spomladanskim delom na posestvih socialističnih gospodarstev in za potrebe zadružnih organizacij. LETOS KOMO UVOZILI ZA 15 MILIJARD DIN VREDNOSTI KMETIJSKIH STROJEV in ib koncu leta razpolagali s skoraj 20.000 traktorji. Za uvoz kmetijskih strojev smo lani porabili samo 4 milijarde dinarjev, s katerimi smo nabavili 1500 novih traktorjev, lfioo traktorskih plugov in 750 tovornih avtomobilov. V vrutoški hidrocentrali, ki je v - sklopu hidrocentral v Mavro-vem, so začeli postavljati enega NAJVEČJIH DOMA IZDELANIH AGREGATOV. Težak je 90.000 kg in bo začel poskusno obratovati v prihodnjih dneh. Njegova moč je 50 megavatov. Letos bo proizvedel okrog 100 milijonov kWh. Vrutoška hidrocentrala bo imela še tri agregate po 30 megavatov. pa se je število dimniških in gozdnih požarov ter požarov na pašnikih. Čeprav je bilo lani manj požarov gospodarskih poslopij kot leta 1955, predstavljajo le-ti za-skrbujoč problem predvsem zato, ker jih v. glavnem povzročajo otroci, ko se igrajo z vžigalicami. V koprskem okraju je bilo lani 175 požarov (55 gozdnih — škoda 5,464.000 dinarjev, 36 požarov stanovanjskih in gospodarskih poslopij — škoda 31,738.000 din, 33 dimniških — škoda 200.000, 20 požarov na pašnikih, 8 požarov v ustanovah — škoda 602.000 din, 5 v industriji — škoda 522.000 din in 18 drugih — škoda 368.000 din), ki so oškodovali skupnost za 38,894.000 dinarjev. Največ požarov je bilo zaradi nerednega čiščenja dimnikov in zaradi neprevidnosti in malomarnosti. Namernih požigov je bilo 17, 14 požarov so povzročili otroci, 13 gradbene pomanjkljivosti, 10 iskre lokomotiv itd. . Največ požarov je. bilo v koprski občini (64), slede občina Hrpelje (22), občina ilirska Bistrica (20), občina Sežana (18) itd. Največjo škodo pa* so napravili požari v postojnski občini, saj so jo ocenili na 15,500.000 dinarjev, medtem ko so v hrpeljski. občini požari uničili za okrog 9 milijonov dinarjev, v koprski za približno 5,5 milijona in v sežanski za okrog 2 milijona dinarjev državnega; zadružnega in privatnega imetja. (Privatni sektor lastništva 125 požarov — 33,342.000 dinarjev škode, državni 47 požarov — 4,808.000 dinarjev in zadružni sektor 3 požari — 190 tisoč dinarjev.) Lani so bili preventivni ukrepi proti požarom enostranski zato, ker so se v glavnem omejili na preglede in na izvajanje ukrepov za odstranitev ugotovljenih nedo-statkov in je bilo posvečeno premalo pozornosti povečanju vzgoje prebivalstva in članov delovnih kolektivov v požarni preventivi. Da se ta napaka ne bi letos ponovila, bodo organizirali več predavanj s predvajanjem filmov in diapozitivov o požarih in o zaščiti pred njimi. Treba bo tudi izboljšati stanje požarnega varstva v podjetjih, ker je ugotovljeno, da je to stanje domala v vseh podjetjih nezadovoljivo. So primeri, da ponekod ne upoštevajo v zadostni imeri zadevnih predpisov. To je sicer posledica pomanjkanja sredstev, res pa je, da imajo vodstva podjetij premalo čuta odgovornosti za požarno varnost. PROSVETNA DRUŠTVA DRAMSKI ODSEKI! V LJUDSKI KNJIŽNICI v KOPRU si lahko izberete dramska dela za vaš oder, v zbirki pesništva pa bogato snov za re-citacijske večere. NAŠ TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Okrog delitve dohodka Ob sedanjem zasedanju Ljudske skupščine LRS Kot vemo, sta bila zakona o zveznem družbenem načrtu in proračunu za leto 1957 obravnavana v lanskem decembru na dveh zasedanjih Zvezne ljudske skupščine. Vendar pa na teh zasedanjih ni bilo govora samo o vprašanjih, ki so neposredno zvezana z navedenima zakonoma. Vemo namreč tudi, da so bila na teh zasedanjih obravnavana gospodarska vprašanja in sploh gospodarska problematika tako v posameznostih kot v celoti. Razumljivo je, da je bilo v teh razpravah danih mnogo novih smernic in predlogov, ki pa niso mogli biti zajeti v novem družbenem načrtu. Med njimi so nekatera zelo važna in tudi ne nova vprašanja, ki do danes še niso mogla najti končne in zadovoljive rešitve. Mnoga od njili zahtevajo poleg vsega določen razvoj oziroma stopnjo razvoja gospodarstva. O vseh teh vprašanjih smo tudi že govorili. Naj omenimo samo vprašanje povečanja delovne storilnosti, vprašanja razširitve materialno podlage, na katerih naj bi slonelo samoupravljanje v gospodarskih organizacijah in politično-teritorialnih enotah in druga. Posebej pa omenjamo vprašanje razdelitve narodnega dohodka, to je vprašanje, o katerem je danes največ govora, ker se pripravljajo konkretni predpisi, ki naj bi to vprašanje rešili čimbolj pravilno. Pri tem mislimo pravilno tudi tako, da bi razdelitev dohodkov vplivala stimulativno na delovne kolektive pri povečanju proizvodnje. Z drugimi besedami gre tu za vprašanje plačnega sistema, ki mora biti v najtesnejši zvezi s povečano storilnostjo, zboljšanjem kakovosti izdelkov in njihovo pocenitvijo, z varčevanjem in drugimi s tem zvezanimi pozitivnimi posledicami za naše gospodarstvo. Ko govorimo o tem vprašanju, ne bi navajali posameznih predlogov za njegovo rešitev, temveč bi se le o-mejili na poudarek izrednega pomena, ki ga posvečajo vsi prizadeti organi in gospodarske organizacije temu vprašanju in njegovi pravilni rešitvi. Iz vseh dosedanjih predlogor pa lahko podčrtamo še osnovno misel, ki je v tem, da naj bi gospodarske organizacije, zlasti tiste z monopolnim položajem ali pa tiste, ki proizvajajo izdelke, ki jih manjka pri nas, ne ustvarjale dohodka z višanjem cen. Osnovna misel pri reševanju tega vprašanja je s pravilno razdelitvijo dohodka in s tem tudi s pravilnim plačnim sistemom napredovati v smislu sprejetih smernic in v smeri zboljšanja življenjske ravni delovnih ljudi. Po republiških okrajni in občinski družbeni načrti Ljudska skupščina LR Slovenije je pričela obravnavati družbeni načrt 4. t. m. Osnovne postavke tega načrta so nam znane, ker smo o njih že govorili. Morda bomo podrobneje o vsem razpravljali po sprejemu tega družbenega načrta in proračuna za letošnje leto. Po sprejemu republiških načrtov in proračunov bodo prišli na vrsto okrajni in občinski. Kolikor smo poudarili velik pomen zveznega načrta in načrtov republik, ne moremo zato omalovaževati načrtov nižjih enot. Brez dvoma bi bilo to posebno napačno letos in v prihodnje. Saj mora podrobnejša obdelava in uresničitev vseh temeljnih proporcev, ki jih postavljajo načrti višjih enot, priti do izraza ravno pri okrajih in občinah. Poleg tega so okraji In občine kot najnižje samoupravne enote najtesneje povezane z življenjem in morajo zato urediti mnogo vprašanj, ki so vezana neposredno z življenjem državljanov. Poleg tega imajo okraji in občine številne naloge, ki jih morajo reševati v svojih načrtih in se tičejo tako vprašanj v zvezi z boljšim izkoriščanjem zmogljivosti v podjetjih, kot pravilne zaposlitve delovne sile in drugih vprašanj. Končno bodo imeli letos okraji in občine na razpolago mnogo več sredstev in možnosti prostega razpolaganja z njimi. Zalo ne gre omalovaževati prav v ničemer družbenih načrtov okrajev in občin, temveč jih Je treba vedno bolj upoštevati, ker prenaša skupnost na nižje samoupravne enote vedno večje pravice in seveda tudi — odgovornosti. — dt — VSEGA PO MALEM ZA VSE © VSEGA PO MALEM ZA VSE © VSEGA PO MALEM ZA VSE LIPICA BO VEDNO SAMO LIPICA — 400 let je prav gotovo lepa doba v življenju ne le človeških generacij, ampak tudi v življenju — pa čeprav se to sliši malo čudno — da, v življenju konj. Da ne bo presenečenj — v mislih imamo naše bele primorske lipicance, konje, ki so si v teh dolgih 400 letih priborili svetovno slavo. Zakaj prav v toliko letih? Zato, ker bo čez nekaj let kobilarna v Lipici praznovala ta svoj visoki jubilej, pa čeprav ji obiskovalec tega ne bi prisodil. Tudi ji ne bi prisodil burnih in težkih časov, ki jih je preživela v teh dolgih stoletjih, če bi gledal le lepo urejene zgradbe tega malega naselja blizu Sežane. Če pa vas kot radovednega obiskovalca povabijo, da si ogledate dresurno jahanje, pa boste nehote pomislili, koliko let in koliko dela je bilo potrebnega, da so naši Kra-ševci vzgojili tega čudovitega belega konja, ki ga danes poznajo skoraj po vsem svetu. Kajti res so ga vzgojili Kraševci, vzgojil ga je trdi in neusmiljeni Kras s svojim kamenjem, burjami, neusmiljenimi zimami in spet Kras s svojim dobrim senom, toplimi poletji in ... kaj bi naštevali! Lipica sama dovolj zgovorno govori o sebi in bo govorila tako dolgo, dokler bodo konji ptrebni na tem .belem svetu, Zapisali sm že, da je v 400 letih lipiška kobilarna preživela težke čase, vendar je morda najtežji bil tisti, ko so Nemci med vojno odpeljali iz Lipice skoraj 180 najboljših konj. Po osvoboditvi so jih dobili oziroma z veliko težavo zbrali, komaj 11. In takrat — o tem sicer danes ne pripovedujejo več radi — je marsikdo pomislil, da je z Lipico in njeno stoletno tradicijo konec. Vendar pa so bili nekateri, ki le •niso tako menili — tiho in požrtvovalno so se prijeli dela in rezultat? Veliko jih je, najbolj zgovorno pa priča o njih velik pokal v direktorje; 1 sobi, ki se nekam čudno sveti — letos jeseni ga je dobil na novosadskem kmetijskem velesej- mu žrebec Favory Sistina potem, ko so ga ocenili z najvišjim elitnim razredom kot priznanje za odlično potomstvo. In z žrebcem je dobila to visoko priznanje vsa kobilarna in vsi tisti ljudje, ki takrat, ko skoraj niso imeli z ničimer začeti, vendar niso klonili, ampak vztrajali, delali in — uspeli. Da — uspeli so, da se nit 400-letne slave Lipice ni pretrgala in uspeli bolj, kot so morda sanjali. Lipicanec se je namreč tako razširil po vsej državi, da je danes najboljši in najštevilnejši kmečki konj, neverjetno skromen v prehrani, pa spet tako neverjetno delaven in vzdržlijv. In kot je potoval po vsej domovini, tako so nastajale tudi kobilarne, ki skrbe za njegovo potomstvo: Pa bi se vprašali — zakaj je potemtakem potrebna Lipica in zakaj pravzaprav pišemo o njej? O, pa še kako je potrebna! Ne morda zaradi 400-letne slave, ampak zato, ker edino ta kobilarna lahko skrbi za osvežitev krvi konj lipicanske pasme. V dobrih pogojih, ob dobri hrani in dobri skrbi — vsemu navkljub lipicanec, ki ne živi prav na Krasu, počasi degenerira in zgublja svoje prej prirojene ali priučene lastnosti, priučene v prav neverjetno dolgih letih vztrajne dresure. In tako bo Lipica še naprej vzgajala predvsem plemenske kobile in žrebce, še naprej bo predvsem »fakulteta za konje« — kot jo v šali imenujejo ljudje, ki so »profesorji« na tej fakulteti. Vse pa tudi kaže, da se bo fakulteta kaj hitro razširila in da diplomante — konje ne bo treba biti sram, če niso doštu-dirali kje na visoki konjski šoli na Dunaju, ampak v Lipici. Za to našo trditev so že danes dokazi — lansko leto so beli lipicanci tekmovali na mednarodnih jahalnih .turnirjih na Dunaju in v Achenu in dosegli prav zavidljiva mesta,' čeprav v močni konkurenci mnogih tujih konjev. Seveda so pred izbirčno svetovno javnostjo i''e potrdili svojo staro slavo in re- Lipicanci pri dresiranju BORBA NAŠIH ROJAKOV V ITALIJI' ZA ENAKOPRAVNOST SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Ze nekaj časa povzroča pri naših rojakih v Italiji veliko razburjenje zakonski osnutek italijanske vlade o slovenskih šolah na Tržaškem in Goriškem. Ta predlog je namreč tako prikrojen, da bi bilo slovensko šolstvo v neenakopravnem položaju proti italijanskemu, razen tega pa bi bili slovenski otroci in starši podvrženi najrazličnejšim administrativno'- pravnim ukrepom, preden bi lahko dosegli vpis v slovensko šolo. Čeprav pravi osnutek zakona v svojem prvem členu, da se v osnovnih in srednjih šolah Tržaškega ozemlja in Goriške pokrajine pouk izvaja v materinem jeziku učencev, v svojem drugem členu pa, da je vpis v slovenske šole pridržan na podlagi prošnje itali- janskim državljanom, ki pripadajo ■slovenski etnični skupini — in \a-ko na videz kaže precejšnjo demokratičnost ter zadovoljitev načel osnovnih človečansklh pravic, pa nadaljnji ukrepi, predvideni v tem osnutku, brišejo to navidezno demokratičnost in dajejo zakonu značaj perfidnega diskriminacijskega akta proti slovenski narodni manjšini. Ta diskriminacija je posebno razvidna iz zahteve, da je treba za vsak vpis v slovensko šolo posebno prošnjo, pri čemer je treba posebni komisiji dokazati, da je slovenščina materin jezik otroka, ki se vpisuje v slovensko šolo. Odveč je seveda govoriti, da prav ta odstavek vsebuje kup nedemokratičnih vzvodov, ki naj zavrejo vpisovanje v slovenske šole. zultat je bil, da je pet mladih konjev dobilo potne liste za Nemčijo, na čekih, ki so v zameno romali nazaj v Jugoslavijo, pa so bile napisane prav mastne številke. In tako se je Lipici odprla sijajna možnost za izvoz v številne evropske dežele, in se je bodo ljudje, ki redijo konje, prav gotovo z odprtimi rokami poslužili. Takšen je torej današnji in jutrišnji dan Lipice in njenih čudovitih belih konj. Res — stari Franc Jurko je pred 400 leti dobro zastavil svoje delo, njegovi potomci pa ga prav tako dobro nadaljujejo. B. P. Lipica v 17. stoletja NAŠ DOMAČI FELJTONČEK Nenavadno vprašanje, kaj? Toda gre za »stanovanjsko Vprašanje«, kakor boste izvedeli. V »stanovanjskih vprašanjih« pa so danes na pogled še tako nenavadna vprašanja čisto vsakdanja, ki se sicer izoblikujejo v problem, prizadete državljane pa zanima potem le še rešitev tega problema. Za take reči pa je pristojna stanovanjska oblast. In tako se je zgodilo, da so položili predme pravilno kolkovano prošnjo samskega brivca Egidija Žajfce, ki v potu svojega obraza od zore do mraka vihti bridko britev nad trdimi kocinami pripadnikov moškega plemena in kroti divjo rast njihovih skalpov. Egidij Žajfca v petnajst in pol lastnoročno pisanih vrsticah razodeva, da se bo oženil in prosi, naj mu občinska stanovanjska uprava dodeli sobo, v kateri stanuje zdaj njegova izvoljenka, svojo sobo pa on »spodaj lastnoročno podpisani« Egidij Žajfca, odstopa občinskemu stanovanjskemu skladu. Je bila taka rfošnja sploh potrebna, boste vprašali. In še kako potrebna! Sami boste priznali. »Gidi, če te je kaj v hlačah, pobrigaj se za stanovanje! Nave- ličala sem se čakati. Ali pa odkriti) povej, da ne misliš resno z najino poroko,« je ultimativno za-žvrgolela Lucija. »Stokrat sem že bil pri referentu na občini, pa sem dobil vedno isti odgovor: ^Stanovanj ni!'« se je branil Egidij. »Takrat bi vprašal referenta, ko ga briješ po goltancu! Sem prav radovedna, če bi te upal tako na kratko odpraviti.« —• nekaj krvoločnega je Zablisnilo v Lucijinih očeh. »Zvedel sem, da nameravajo tvojo sobo dodeliti neki uslužbenki iz restavracije ,Maček', tebe pa enostavno pripisati k moji sobi, Društvo stenografov in strojepi- scev v Kopni bo priredilo 15. fe- bruarja ob 16. uri v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v Kopru tekmovanje v strojepisju. Vabljeni so vsi strojepisci in strojepiske iz Kopra, ki upajo doseči 250 in več udarcev na minuto v hitrostnem tekmovanju. Razen hitrostnega pa bo še tudi tekmovanje v natančnosti strojepisnega pisanja. češ da tako spadava skupaj, zlasti potem, ko bova poročena,« je pojasnjeval Egidij. »Kaaaj?« je zategnila Lucija, »V tvojo sobo, ki še dimnika nima? Zakaj naju potem ne pošljejo kar v zmrzovalnico? Iz te moke ne bo kruha, moj ljubi! In če te ni toliko v hlačah .. .« ^ »No, no, Luci, pusti te hlače in pametno razmisil! Na stanovanjskem uradu pač mislijo, da naju bo manj zeblo, ko bova v dveh, saj razumeš .. .« »Saj nisva siamska dvojčka, da bi se kar naprej drug drugega tiščala! Kam pa naj postavim štedilnik? Menda ne računaš, da bova živela samo od ljubezni? Saj boš tudi hotel kaj toplega použiti. Joj, saj pravim kakšni ste dedci. Takoj vloži prošnjo, naj nama pustijo vsaj mojo sobo, ki ima dimnik, če nama kaj boljšega ne morejo nuditi! Ona iz ,Mačka' pa naj razmišlja o tegobah samskega stanu v svoji ledenici.« Glejte, tako je priromala prošnja Egidija Žajfce na mojo uradno mizo in bosta novoporočena Egidij in Lucija dobila za poročno darilo — sobo z dimnikom. Najbolje bi spoznali, kje vse so prizadeti Slovenci v Italiji s tem zakonom, ki ga je italijanska vlada že sprejela 28. decembra lani in ga pripravila za razpravo in sprejem v parlamentu, če naštejemo nekaj zahtev slovenske narodne manjšine, ki jih je, zbrane v posebno resolucijo, podpisalo 30 raznih slovenskih skupin in organizacij, ter poslalo italijanskemu predsedniku vlade, predsedniku senata in poslanske, zbornice' in ministru, za javno šolstvo. V resoluciji Slovenci v Italiji najprej ugotavljajo, da sprejeti osnutek ni v skladu z duhom in načeli splošne deklaracije o človečansklh pravicah, z ustavo italijanske republike in posebno še z Londonskim sporazumom, ter nato zahtevajo, da se v osnutek vnesejo in pri sprejemanju upoštevajo naslednja načela: 1. Da se ustanove v duhu čl. G italijanske ustave državne šole s slovenskim učnim jezikom povsod tam, kjer obstaja slovenska narodna manjšina. 2. Da se ohranijo samostojne obstoječe šole s slovenskim učnim jezikom ne samo na Tržaškem, marveč tudi na Goriškem. 3. Da je vpis v šole s slovenskim Učnim jezikom svoboden, brez posebnih prošenj in izjav o rabi jezika in etnični pripadnosti. 4. Da so k sestavljanju učnih programov pritegnejo tudi slovenski šolniki. 5. Da mora vodstveno, učno in postrežno osebje šol s slovenskim učnim jezikom popolnoma obvladati slovenski jezik. Vodstveno in učno osebje za osnovne šole mora dovršiti učiteljišče s slovenskim učnim jezikom; za srednje šole pa vsaj višjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom, razen osebja, ki že službuje na teh šolah. 6. Da se osnovne in srednje šole na Goriškem in Tržaškem uzakonijo na osnovi številčnega stanja razredov zadnjih dveh let, to je, v šolskih letih 1954-55 in 1955-56. 7. Da se ustanovi v splošnem državnem staležu poseben stalež o-sebja osnovnih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem. Za vpis v ta stalež lahko zaprosijo vsi tisti, ki so že v seznamu stalnega osebja in so že dodeljeni na službovanje na šole s slovenskim učnim jezikom. Potem resolucija navaja še nekaj splošnih zahtev za zavarovanje pravic slovenskih šolnikov, njen zadnji odstavek pa vsebuje še naslednjo zahtevo: Za vse slovenske šole v Italiji naj se ustanovi pri šolskem skrbništvu v Trstu šolski oddelek, ki ki mora imeti v zadevah slovenskih mu načcluje slovenski funkcionar, šol iste kompetence, kot jih ima šolski skrbnik za šole z italijanskim učnim jezikom. Osnutek zakona bo verjetno še revidiran in ne bo sprejet v taki obliki, kot ga bo parlamentu predložila vlada. Po objavljenem uradnem stališču jugoslovanske vlade, ki smatra, da je osnutek v nasprotju z italijansko ustavo, Londonskim memorandumom in itali-jansko-jugoslovanskimi odnošaji, ker je z njim neposredno močno prizadeta v svojih osnovnih pravicah naša narodna manjšina v Italiji, so tudi v italijanskih časopisih pohiteli zabrisati porazni vtis nedemokratičnega akta. Tako pišejo tudi nekateri najbolj reakcionarni listi, da je razburjenje okrog tega vprašanja še preuranjeno, da mora priti osnutek še pred obe zbornici parlamenta, ki bo šele pov»dal zadnjo besedo itd. Seveda najbolj branijo in skušajo olepšati najbolj reakcionarno postavko osnutka, tisto o obvezni prošnji za vpis v slovensko šolo in vse formalnosti okrog tega. Pri tem se skušajo italijanski časopisi celo sklicevati na načelo recipročnosti, s čimer bi hoteli morda celo reči, da italijanska narodna manjšina pri nas nima vseh teh pravic zagotovljenih, čeprav je vsakemu otroku znano, kako je s tem pri nas. Ko bi si le vsi ti gospodje, ki so osnutek zakona o slovenskem šolstvu v Italiji pripravili, hoteli skupaj z novinarji, ki zdaj branijo njihov nedemokratični postopek, ogledati stanje pri nas in se prepričati o položaju italijanske narodnostne manjšine in našem spoštovanju njihovih pravic, med katere spada tudi popolnoma neokrnjena pravica do šolanja v svojem materinem jeziku, potem bi mordi] tudi Slovencem v Italiji ne bili treba strahovati pred zatiranjem1 svojih šol. Vsekakor je upati, da bo zmagala v tem boju pravičnost in zdrav razum, saj gre za eno izmed osnovnih pravic naše manjšine v Italiji, njeno priznanje in spoštovanje pa je eden izmed preizkusnih kamnov dobrega sodelovanja in sosedstva med našima državama. rb PUTNIK SLOVENIJA, poslovalnici v Kopru in Sežani, obveščata cenjeno prebivalstvo, da podaljšujeta obmejne propiistnice, me-njujeta vse inozemske valute ter opravljata usluge za vsa potovanja. — Vse informacije dobite pri PUTNIKU v hotelu »Triglav« v Kopru in v poslovalnici PUTNIK^ v Sežani * France Prešeren (favda Oči sem večkrat prašul. aH smem ljubiti te; odgovora uc zveni. Od daleč gledaš, draga, me prijazno; prevzetno vihaš nos, ko mimo grem. Ak' v tebe so obrnjeni pogledi, odtegneš precej svoj obraz očem: al' ak' dekleta druga ogledujem, zakriti jeze ni ti moč ljudem. Tako, al' ljubiš me, al' me sovražiš, kak' bi ti vstregel, siromak ne vem. mm , ¿a*.. .sii Matevž I.ukane: Primičeva Julija Za kulturni praznik slovenskega naroda, danes, na Prešernov dan, bodo prvič podeljene nagrade iz Sklada Srečka Kosovela. Kakor smo že pisal!, je namen tega sklada pri našem Okrajnem svetu Svobod in prosvetnih društev v tem, da vsako leto v obliki javnega priznanja odlikuje s primernim številom denarnih nagrad tiste množične kulturno-prosvetne delavce v našem okraju, ki so se v preteklosti. zlasti pa v preteklem letu v naših kulturno-prosvetnih društvih odlikovali s svojim požrtvovalnim delom in s posebnimi uspehi Prav zaradi tega, ker bodo letos te nagrade prvič podeljene, se je razumljivo nabralo dokaj upravičenih predlogov, saj so občinski sveti Svobod in prosvetnih društev predlagali za nagrade dosti zaslužnih kulturno-prosvetnih delavcev iz svojega območja. Zato je bil upravni odbor Sklada Srečka Kosovela v zadregi. Y !a namen določena finančna sredstva so bila namreč omejena, razen lega pa jc bilo treba izbirati med petimi močno izenačenimi kandidati, komu naj pripada p-va nagrada. Zato je bil sprejet sklep, da naj letos odpade prva nagrada in da naj se podeli pet drugih nagrad po din 30.000 ter 13 tretjih nagrad po 15.000 dinarjev. Druge nagrade bodo prejeli: 1. Avgust Gojkovič, Kaven; 2. Ema Ilojkar, Postojna; 3. Miro Kranjc, Sežana; 1. Adolf Krasna, Piran in 5. Pranj o Sornik, Izola. Tretjo nagrado prejmejo naslednji kandidati: 1. Jože Ccrgonja. Ilrpcljc; 'J. Slavko Černelič. Postojna; 3. Franccsco Diqual, Sveta Lucija; 1. Matilda Dolenc, Planina; 5. Janko Kleibencctcl. Boršt; G. Ciril Komar, Razdrto; 7. Cirila Mesec. Marczige: S. Franc Ilodida. Sežana; a. Vladimir Sosič, Senožeče; 10. Dario Scher, Izola; 11. Rado Skabar, Divača; 12. Slava Žele, Prestranek in 13. Bruno Žu-sto\ ič, Bač. Kakor vidimo, jc število nagrajencev dosti večje od prvotnega predloga, vzlic temu pa jc moralo ostati upravnemu odboru Sklada Srečka Kosovela še lepo število predloge.' za nagrajevanje v prihodnji'; letih, ko se jim bodo brez dvoma pridružili še novi zaslužni kulturno-prosvetni delavci iz društev našega okraja. Vidimo tudi. da sta med nagrajenci tudi dva pripadnika italijanske nacionalne manjšine, katere kulturno-prosvetni krožki tako živahno delujejo. O svečani podelitvi nagrad in o sprejemu, ki ga danes, v petek, na čast vsem nagrajencem prireja predsednik okrajnega ljudskega odbora Albin Dujc, bomo poročali v prihodnji številki. Vsem zaslužnim kulturno-pro-svetnim delavcem, ki so letos prvič sprejeli Kosovelove nagrade, pa tudi naše iskrene čestitke! Pred peto premiero Gledališča Slovenskega Primorja v □ a iW 8HB VEST: Na kratko smo že poročali v prejšnji številki, da pripravlja ansambel GS1* za prihodnjo premiero dramo Tenncsseeja \Villiamsa »Steklena menažerija«. Predstava bo zanimiva iz več vzrokov: predvsem seveda zato, ker bomo prvič srečali na našem odru znanega ameriškega dramatika v enem njegovih najpomembnejših del, obenem to pomeni preizkušnjo naših igralcev v eksperimentalnem gledališču v krogu in končno se režijski debut za Marijana IS.ička. ki smo ga do zdaj poznali le kot igralca. Premiera je predvidena za 13. februar. Seveda je vse to dovolj mikavna --nov za novinarski RAZGOVOR, na katerega sem povabila Marijana Ilačka. — Nisem vedela, da ste tudi režiser. Je to za gledališko upravo samo »Izhod v sili», ker nima režiserjev ali Je bila tudi vaša želja, da bi preizkusili svoje moči na tem polju? — Oboje. Priznam, da smo bili v hudih škripcih in me je uprava kot člana umetniškega vodstva kar določila za režijo. Toda resnici na ljubo moram tudi priznati, da je bila režija moja davna, skrivna želja. Ze v drugem letniku Akademije sem hotel »presedlati« na režijo, pa so mi nekateri odsvetovali. Včasih mi Je bilo žal, da sem ubogal. — Naj bo kakorkoli, zdaj režlratc! Ce se izpolni človeku skrita želja, se loti dela z veliko vnemo. Torej kako delate in kaj bi Želeli ustvariti? — Pri tekstu so bile potrebne nekatere korekture, vendar ne bistvene, ker bo predstava v krocu in ne na odru, — To Je za nas pač novost. Se spomnite, kakšne navdušene pred- MLADA POTA. ŠTEV. 4 Prozne sestavke objavljajo mladi avtorji Marijan Kramberger, Kvelina L'mck In Silvo Vremec. Poezijo zastopajo pesniki (nekatere od njih po-f.osto srečujemo v Miih revijah!) Božo l.evce. Ivan Kastclic, Jože minier, Saša Vegri, Valentin Cundrič. Marjan Erbežnik Bla/e Koniski v prevodu Ivana Mtnattija. Ostali del revije je izpolnjen s prispevki v običajnih rubrikah: o knjigah, filmu, Clasbi ter poročila In zapiski s področja našega kulturnega življenja. Z.i pestrost revije skrbijo števil:.; umetniški likovni prispevki. loge je bilo slišati ob gostovanju ljubljanskega Eksperimentalnega gledališča, naj bi se tudi naš ansambel spoprijel s krogom? — Da. Takrat so nam celo očitali, da mi za kaj takega še nismo zreli. Rad hi dokazal nasprotno. Moja režijska zamisel ima seveda najtrdnejšo oporo v neoporečni ansambelski igri. čeprav nastopajo samo štirje ljudje. Toda skoraj enakovredna partnerja sta ji glasba in luč. Veste, niso zaman vsa Williamsova dela posneli na trak, pa tudi jaz nisem bil zaman pri filmu. Moj koncept je filmski in prepričan sem, da je delo tudi tako pisano. Sicer pa kar zadeva igro — igralci se bodo morali res potruditi: zahtevno delo, igra v krogu, ki je niso vajeni, brezhibna dikcija, an-sambelska vigranost kljub komorni igri, brez predpisanih kulis — skratka, z majhnimi in neotipljivimi sredstvi bo treba veliko posredovati. Pri tem ni za podcenjevat} stika z občinstvom, ki ga bo treba ustvariti, ki pa zaradi svoje neposredne bližine lahko tudi moti. Da se ne boste trudili z vpraševanjem, vam povem še to, da je tudi scenska zamisel moja, prav tako Kostumi. Vse sem nekako stilizlral llillllillil . : o.-.:. . , . Po drami Tennessccja \Yilliamsa »Steklena menažerija* so posneli Vmerikanri istoimenski film. ki smo ga videli tudi pri nas. N"a sliki znana igralka Jane \Vyman v vlogi Laure. Marijan Bačko in postavil v čas med obema vojnama. — In vendar to še ni vse. Zgodbe same sicer ni treba pripovedovati, zanimajo pa me »dišave«, ki ste jih dodali. — Ze vem, kaj mislite. Moja misel je ustvariti v gledalcu občutek, kako se prepletajo sanje z resničnostjo, poezija z življenjskim realizmom. To je nujno pri zgodbi, ki nam pripoveduje o materi, ki živi v spominih, o razdvojenem sinu, o hčerki, ki je zasanjana v svojo stekleno menaže-rijo in trpi na občutku manj vrednosti, pa o zdravem, povprečnem Američanu. ki pride v to čudno družino. ZAKLJUČEK, ki je pravzaprav še vedno lazgovor, le da ne sodi več v strogo uraden okvir. Ne samo gledališki ansambel, tudi vsi njegovi prijatelji so si globoko oddahnili: končno imajo svoj avtobus, ki ga vidite naslikanega na naši tretji strani. Zdaj ho šlo vse veliko laže in gostovanja ne bodo več tak problem. Naše gledališče je povabljeno v goste v Celje. Ptuj In Maribor, v naši gledališki hiši pa bomo videli Mariborčane in naše stalne drage uoste Tržačane. V marcu bo verjetno v Ljubljani festival slovenji:- dramatike, na katerem bi bilo 1. po, da bi gostovalo tudi GSP. Gre le za Izbiro dela: Ocvirkov »Peter Klepec« ali Kislingerjeva drama »Oni s slepega tira«, o kateri se z avtorjem šele dogovarjajo. In za končni zaključek: v februarju bomo imeli še eno premlero-kome-dijo. Smo pač v pustnem času. Z. L. S* ÉÉ it, L ■ < g liti. wm B ¿¿f -¿v a * iS® vf, «spdV t -S T ...-"¿k mSBK y Krožek mladih slikarjev amaterjev Vi V veliko družino kulturnoprosvet-nih društev na Goriškem se je pred dvema letoma vključilo novo društvo, klub slikarjev in amaterjev Niko Pirnat . Ker so mladi amaterji čutili potrebo po znanju o osnovah slikarstva, so se odločili organizirati amatersko šolo. Pri tem pa je nastalo vprašanje prostorov. Rešili so ga tako, da so preteklo leto uredili klubske prostore v Novi Gorici. Delali so udarniško, material so prispevala nekatera lokalna podjetja. Adaptirani prostor v podstrešju V. stanovanjskega bloka ima klubski prostor, malo pisarno in učilnico. Po svečani otvoritvi so ponovno začeli z delom. Pionirjem, ki so pomagali pri udarniškem delu, so obljubili člani vsestransko pomoč. To obljubo so izpolnili novembra meseca lani z ustanovitvijo Krožka mladih slikarjev . Število mladih prijavljen-cev je preseglo vsako pričakovanje. Pod nadzorstvom akademskega slikarja Rafaela Nemca va'; sedaj nad 30 otrok iz Nove Gor: bližnje okolice in celo iz oddaljenega Mirna in Vrtojbe. Delat n: prostor je postal premajhen, o'._-nem pa je čutiti potrebo po risalnih mizah za otroke in po dri;.:i ustrezajoči opremi. založba mladinska knjiga za naše najmlajše Med številnimi knjigami, ki jib jc tc dni poslala na tržišče naša nnjde-lavnejša založba Mladinska knjiga, je nekaj zvezkov namenjeno najmlajšim bralcem, celo takim, ki niti ne znajo brati Ta izbor sega od preproste slikanice, ki predstavi otrokom sodobna prometna vozila, preko pisano ilustriranih belokranjskih pesmic, do zbirke otroških pesmi v najnovejšem zvezku Čebelice. Med temi prikupno pisanimi novitetami gre gotovo prvo mesto otrokom tako dobro znani »Sneguljčici«, za katero je naredila ilustracije Mar-lenka Stupiea. Hvaležne mlade bralce bo imela tudi zbirka istrskih narodnih pravljic »Pastirček«, za katerega je prispeval kvalitetne barvne ilustracije Maksim Sedej. Kako primerni za otroka in priljubljeni so Zupančičevi »Mehurčki« priča ponoven ponatis z Ilustracijami Marlenke Stupiea. Vrzel ljudskih motivov, primernih za noše otroke, je izpolnila izdaja »Belokranjskih pesmic« z ilustracijami Rože Piščanec. pravljicnost in resničnost v Štirih letnih Casiii Naša znana knjlievnlca Mira Mihe-ličeva jc izdala zbirko pravljic »Štirje letni časi«, ki Jih povezuje v celoto kratkosrajčnik Puhok. V pravljičnih in resničnih dogodivščinah ga spremljamo na njegovi poti, dokler ne doraste toliko, da mu zrastejo pravi lasje. Takrat je pa tudi pravljic koncc. Knjiga ima namero Mara bnjnnja povezati in prilagoditi sodobnemu otroku. Izvirne in svojstvene Ilustracije v knjigi so delo slikarja Franceta Mi-hellča. fantastična atomska doba Sovjetski pisatelj I. A. Efremov je nap.sal fantastično poveri o človeku podobnih Sivih bitjih z drugih svetov. kjer so že v davni preteklosti poznali atomsko skrivnost. Ta bitju so prihitela s svojega planeta na našo zemljo :.--kat novih virov nuklearne energije. To Je pač prepletanji: znanosti s fantazijo In utopijo, kar Je za mladino izredne privlačnosti. Knjigo »Zvezdne ladje« je izdala založba v knjižnici Sinjega galeba v prevodu Vladimira Naglica in z ilustracijami Man;ena Amaliettlja. Slikarji-amaterji se sedaj pripravljajo, da bodo dostojno počastili 10. obletnico priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. Ob tej priložnosti nameravajo organizirati dve razstavi, ki naj bi predstavili njihovo delo od priključitve do danes. Najprej bodo razstavili starejši slikarji, njim bo sledila kolektivna razstava mlajših. Ob kakem mladinskem prazniku pa bodo razstavljali tudi člani »Krožka mladih slikarjev . Pri uresničevanju svojih zamisli upajo slikarji-amaterji na vsestransko pomoč prosvetnih organov, ki so jim že toliko pomagali v preteklih letih. T. B. RAZSTAVA SLOVENSKIH SLIKARJEV V PARIZU Mladi slovenski umetniki Jože Ciuha, Dorc Klemenčič in Ivo Subie, razstavljajo svojih .10 motivov iz Francije v Jugoslovanski galeriji v Parizu. Razstava bo odprta dva tedna. OTROŠKA ENCIKLOPEDIJA i Založniško podjetje »Šolska knji-; ga i v Zagrebu bo izdalo otroško enciklopedijo «Svijet oko nas . Pobudo za to izdajo je dalo dru-•'• ••> Naša dieca . m i Izdelavi enciklopedije sodeluje 50 strokovnjakov in skupina likovnih umetnikov. Pojmi bodo čimbolj raz-tolmačeni z ilustracijami. Enciklopedija je namenjena kol pripomoček otrokom pri pouku in za razširjenje pridobljenega znanja. Po srbsko-hrvatski izdaji je verjetno, da boelo prevedli enciklopedijo tudi v slovenščino. LETOŠNJA BIBLIOFILSKA IZDAJA V letošnji dogodek med knjižnimi izdajami bodo bibliofilsko opremljene fantastične Hoffmano-ve pripovedke, ki Jih pripravlja Cankarjeva založba v Ljubljani. Tekst je prevedel Herbert Griln, ilustracijo pa je preskrbel Vladimir Lakovlč. Razkošna bibllo-filska izdaja bo podobna znani izdaji Balzacovih »Okroglih povesti . NOVA VRSTA GLASBENIH VEČEROV V ZAGREBU Ze dalj časa dela v Zagrebu »Muzlčka tribuna , ki Jo Je ustanovilo Društvo prijateljev glasbe. Zdaj so začeli še s posebnimi glasbenimi večeri v dvorani Centralne ljudske 'univerze, kjer so razgovori z znanimi osebnostmi Iz zagrebškega glasbenega življenja. To je po vzgledu pomenkov. ki ■so na Delavskem vseučilišču s književniki na tako imenovanih »Literarnih petkih . SKUPINA LAURENCEA OLIVIERA ISO OBISKALA JUGOSLAVIJO N'a tradicionalnem Shakespearovem festivalu v Stratfordu in na letošnjem festivalu narodov v Parizu bo uprizorila angleška gledališka skupina, ki jo vodita Laurence Olivier in Vivien Leigh, znano delo Tita Andronlca-Predvideno je. da bodo obiskali tudi dunajski festival in Jugoslavijo. kjer bodo nastopili predvidoma v Beogradu in Zagrebu, LETNO GLEDALIŠČE V OPATIJI Prve temeljne kamne so položili za bodoče npatljsko letno gledališče, v katerem bo 3600 sedežev. Stroški graditve bodo znašMi okro;: 35 milijonov dinarjev. Prvi tlel ;;radenj bo izvršen do 15. junija letos, ko bo lahko gledališče že sprejelo 15000 gledalcev. ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE ZELO VAŽNO ZA GOJITELJE OLJČNEGA DREVJA Ob lanski pozebi in ob anketi o pozebi oljk, ki jo je izvedel s pomočjo kmetijskih zadrug pri kme-tih-oljarjih Kmetijski inštitut Slovenije — izpostava za jadranske kulture, smo ugotovili, da bo treba do tal požagati približno 30 odstotkov oljk. Del teh oljk je popolnoma pozeblo, tako da ne odganjajo niti iz čoka. Vse druge pa poganjajo iz grč na koreninah bujne poganjke, Te poganjke bomo koristno uporabili za pridobivanje vegetativnih podlag in sadik ter tako z njimi regenerirali pozebla drevesa in obnovili oljčne nasade. Anketiranih je bilo 1305 kmetov s skupnim številom 48.855 starih in 13.288 mladih dreves. Ce smo imeli pred pozebo približno 100.000 oljčnih dreves, imamo danes najmanj 10.000 takšnih, ki jih bomo uporabili za vegetativne sadike. Pri teh drevesih je koreninski sistem v večini primerov nepoškodovan. Koreninski poganjki, ki so zrasli iz podzemnih grč, služijo v sedanji fazi zato, da s svojo listno površino prehranjujejo korenine z asimilativi. Pri vseh rastlinah črpajo korenine iz zemlje rudninske snovi. To črpanje, večje ali manjše, je odvisno od asimilacije zelenih delov rastline; med koreninami in zelenimi deli rastline pa obstaja povezava. Premočno obrezovanje teh poganjkov lahko prekine to soglasje in delovanje koreninskega sistema se poslabša. Čok je do sedaj prehranjeval celo drevo; če pustimo le nekaj poganjkov ali pa celo samo enega, vse druge pa porežemo, lahko začne tisti del korenin, ki je neizkoriščen, gniti in propadati. Da pridemo čimprej do ravnovesja med zelenimi deli rastline in koreninskim sistemom, moramo pustiti nekaj let vse ali pa čim več poganjkov in jih postopoma redčiti. Ti poganjki bodo tvorili most med koreninskim sistemom in asimilacijsko površino bodočega drevesa. Zato moramo poganjke pustiti na drevesu, da imamo čimprej in čim večjo listno površino, da izkoristimo ves koreninski sistem in ga ohranimo, kajti sicer je nevarnost, da bo pričel odmirati. « Kako bomo vzgojili drevo iz koreninskega poganjka? Drevo, ki je do tal pozeblo, odžagamo ali z ostro sekiro odsekamo do poganjkov. Deblo odžagamo nekoliko poševno, da se lahko odteka voda, kajti če voda zastaja na panju, začne deblo gniti. Najprimernejši čas za to delo je konec zime ali začetek pomladi, pred pričetkom vegetacije oljke. Rano na panju je treba izgladiti in razkužiti z raztopino modre galice in apna (bordoško brozgo) in prema-zati s cepilnim voskom {rob rane) ali z mešanico kravjaka in ilovice. Pregledati je treba tudi koreninfe, če so stare in nagnite, ter jih odstraniti vse do zdravega lesa, rane pa prav tako razkužiti in premaza ti. Pri rezanju pazimo, da ne ranimo koreninskih izrastkov. Pustili bomo čim več poganjkov, kar zavisi od moči starega panja, V Španiji vzgajajo oljke tako, da pustijo do deset ali celo do petnajst poganjkov, ki jih potem postopoma režejo in odstranjujejo, tako da imajo nazadnje do pet debel. Na ta način pridejo najhitreje do rodnih oljk. Paziti pa moramo, da pustimo poganjke res na zdravem panju, Kolobarje je treba okopati, če še niso, pognojiti predvsem z dušičnimi gnojili in zagrniti s plodno zemljo. Enega do štiri poganjke pustimo za novo drevo in to tiste, ki so čim bliže koreninskemu vratu. Druge bomo zarin-kali in jih cepili, kadar bomo imeli cepiče. Cepljeni poganjek negujemo kakor v drevesnici, ga oko-pavamo in odstranjujemo vse divje poganjke. Cez nekaj let imamo gotovo ukoreninjeno sadiko, ki jo lahko presadimo na stalno mesto. Poganjke rinkamo zato, da se nad rinkanim mestom nakopiči čim več hrane in se razvijejo korenine, ter da z rezanjem že ukoreninjenega poganjka napravimo manjšo rano, poleg tega pa zmanj- šamo možnost okužbe z morda že odmiraj očih korenin starega čoka. Poganjkov, ki bodo tvorili novo drevo, ne obrezujemo veliko. Pustiti jih moramo, da se svobodno razvijejo, da napravijo čim buj-nejšo krošnjo -s čim več listja. Vedno moramo misliti na to, da je razvoj koreninskega sistema vezan na obseg krošnje ter da z rezjo krošnje nazaduje koreninski sistem. Močna rez mladih oljk je zelo škodljiva in slabi celoten razvoj drevesa. Najbolje je, da vzgojimo novo drevo v obliki grma iz ene do štiri- osnovnih vej, ki so pravilno razvrščene. Tako vzgojene oljke so bolj zdrave, se bujneje razvijejo in začno prej roditi. Razen- tega pa je ta način posebno prikladen za vetrovne lege. V vinogradih in tam, kjer gojimo pod-kulture, pa vzgojimo enodebelno drevo. Druge poganjke, ki ne bodo tvorili bodočega drevesa, bomo odstranjevali postopoma v skladu z obsegom korenin in zelenega dela drevesa. Na podlagi rezultatov tega raziskovalnega dela je bil sklican pred nekaj dnevi na KIS-izpostavi za jadranske kulture sestanek oziroma posvetovanje zadružnih in občinskih kmetijskih referentov, naprednih kmetov, strokovnjakov zveze in inštituta, da 'bi iprišLi do ustreznih sklepov glede praktične uporabe teh rezultatov na terenu. Obširno so razpravljali o pozebi in njenih posledicah na posameznih sortah in legah, o razmnoževanju oljk v različnih deželah in dobah ter o prednosti posameznih načinov, o regeneraciji pozeblih oljk in o praktičnem izkoriščanju pozeblih dreves za pridobivanje vegetativnih podlag in sadik. Sprejeli so naslednje sklepe: 1. Pozebla drevesa uporabljajmo za proizvodnjo vegetativnih oljčnih podlag in sadik. Zato kmetje ne smejo rezati koreninskih poganjkov, temveč jih morajo pustiti pri drevesu, ker je to koristno za čok in pridemo na ta način do novih oljčnih sadik. Kmetje so svoje oljke že do sedaj tako razmnoževali in jim je tehnična stran tega več ali manj znana. 2. Kmetijske zadruge bodo vsaka za svoje območje s pomočjo sadjarskih odsekov organizirale akcijo pridobivanja vegetativnih oljčnih sadik iz pozeblih dreves. KIS-izpostava za jadranske kulture bo delo strokovno vodila in kontrolirala, 3. Ukoreninjene oljčne poganjke bo kmet uporabil za obnovo svojih nasadov, preostale pa bodo uporabile kmetijske zadruge za obnovo oljčnih nasadov na svojem območju. 4. Za morebitno posaditev novih drevesnic bo ostalo še veliko materiala, ki ga bodo lahko uporabili od čokov, puščenih za vzgojo poganjkov. inž. M. S. KMETIJSKE ZADRUGE OBALNEGA PODROČJA Preden bi nanizali nekaj misli o važnih nalogah kmetijskih zadrug na obalnem področju Slovenske Istre v novem 1957. letu za povečanje kmetijske proizvodnje in za oblikovanje novih socialističnih odnosov na vasi, si bežno oglejmo njihovo dosedanje gospodarjenje. Najprej nekaj nformativnih podatkov. V koprskem obalnem pasu, to je v koprski, izolski in piranski občini, imamo 15 kmetijskih zadrug, 4 kmetijska posestva, eno kmetijsko obdelovalno zadrugo in nekaj ekonomij. V 11 zadrugah v koprski občini je vključenih okrog dva tisoč 300 članov ali okrog 70 odstotkov vseh kmečkih gospodarstev, v izolski zadrugi 468 članov ali 89 odstotkov kmetovalcev. Približno takšno je stanje glede članstva tudi v treh kmetijskih zadrugah v piranski občini. Ali so te kmetijske zadruge izpolnjevale doslej naloge, ki jim jih je družba zaupala za pospeševanje kmetijske proizvodnje in za socialistično preobrazbo vasi? Na to vprašanje lahko odgovorimo pritrdilno, čeprav so še številne pomanjkljivosti in težkoče, ki ovirajo njihovo delo. Dejstvo, da se NA ZBORU VOLIVCEV UGOTOVILI STANJE IN Sami se Mo lotili dela Zbor volivcev v Mali Pristavi v občini Pivka je sklenil, da bo popravil vaško pot in razpravljal o možnostih napeljave elektrike v bližnji zaselek Ribnico. Ta zaselek, ki ima 9 gospodarstev, je ob cesti Pivka—Reka. V njem so tudi trije mlini in žaga. Napeljava elektrike bi bila iz gospodarskega stališča V četrtek so člani koprskega Okrajnega odbora SZDL na svoji VIII. redni seji, ki so ji prisostvovali tudi predsedniki občinskih, odborov SZDL in predsedniki občinskih ljudskih .odborov koprskega okraja, razpravljal o stanju in problemih obrtništva v okraju ter o poteku volitev v osnovne organizacije Socialistične zveze. Pogovorili in sltlopali so tudi o pjripravah za izredne občinske konference SZDL, ki se bodo začele v drugi polovici februarja. Srečanje z znonci V nedeljo so v Divači nastopili »Zadovoljni ICranjoi« in solista Dana Filipličeva ter France Koren. Divačani jih po glasu sicer poznajo, saj radi poslušajo njihove oddaje v ljubljanskem radiu, vendar pa so jih ta večer šele prvič videli. Ugajal jim je 90-minutni zabavni program in tudi nastop izvajalcev, ki je poslušalcem v nabito polni dvorani stopnjeval veselo razpoloženje. Veliko zanimanje za ta koncert — v Divači je podobnih prireditev bore malo, skoraj nič — najbolje dokazuje dejstvo, da je okrog sto ljudi, ki so ostali brez vstopnic, vdrlo v dvorano. DM nujno potrebna, saj bi omogočila rezanje lesa tudi v sušni dobi, ko zmanjka vode. Razen tega bi električna razsvetljava omogočila lažje delo pri odkupu sadja in drugih poljedelskih pridelkov, ki jih zbirajo v tem zaselku iz bližnje in daljne okolice. Odkupovalci se morajo sedaj posluževati petrolejk, ki ne nudijo dovolj svetlobe, potrebne za njihovo delo. Zbor volivcev je sicer že večkrat predlagal napeljavo elektrike, vendar pa doslej s tem predlogom ni uspel. Zato so sklenili, da bodo sami pripravili drogove in izkopali jame, Občinski ljudski odbor v Pivki pa zaprosili, da jim bo dal denar za nabavo in postavitev transformatorja in za nakup žice. J. naši kmetovalci čedalje bolj zanimajo za njihovo delo in probleme, nam jasno kaže, da so naše zadruge na pravilni poti, kar so pokazali tudi letošnji občni zbori. Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli naštevati vse, kar so naše zadruge napravile v raznih panogah svoje dejavnosti, zato se bomo omejili le na nekatere stvari. O tem, v kakšni meri so vodstva naših zadrug uspela zlasti v zadnjem letu izboljšati organizacijo in sistem odkupa kmetijskih pridelkov, je bilo že mnogo napisanega. Ne bo pa odveč, če nekatere stvari znova poudarimo. Že samo dejstvo, da so ámele lani kmetijske zadruge koprskega okraja z odkupom kmetijskih pridelkov in s poslovanjem svojih trgovskih obratov za 3 milijarde 900 tisoč dinarjev prometa, nam dokazuje, kolikšen napredek ,so že dosegle. Kmetijska zadruga v BertOkih pa je imela lani samo z odkupom kmetijskih pridelkov nad 60 milijonov dinarjev prometa. Vsakomur je jasno, da si .brez dobro organiziranega odkupa kmetijskih pridelkov preko kmetijskih zadrug ne moremo zamišljati pravilne in dosledne odkupne politike cen na naši vasi. S tem, da so lani -zadruge zajele skoraj ves odkup 'kmetijskih pridelkov, so iapodrinile razne pre-' kupčevalce in tako zagotovile, razen redkih izjem in spodrsljajev, ustaljene in vzpodbudne cene. Če pa pomislimo, koliko časa so izgubljali naši ktmetje pred vojno z ivožnjo svojih pridelkov na trg v Trst, kjer jih včasih sploh niso mogli prodati, ali pa so jih morali prodati po zelo nizki ceni, nam postane še bolj ja'sno, kolikega pomena je dobra organizacija odkupa v naših zadrugah. Vendar pa je res, da so naše zadruge pri tem zanemarile oskrbo mestnih in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki po zmernih cenah. Temu vprašanju bodo morale v prihodnje vsekakor posvetiti večjo skrb. Toda odkup, s katerim pridejo zadruge do sredstev za krepitev družbenih skladov v našem kmetijstvu, ni ali vsaj ne bi smel biti glavno težišče njihove dejavnosti. V prihodnje bodo morale zato posvetiti večjo pozornost svoji glav- Zadružni dom v Marezigah ni nalogi: postati bodo morale glavni organizator umnejšega kmetovanja na našem podeželju in temeljna enota za razvijanje socialističnih družbenih odnosov na vasi. Zlasti zadruge v obalnem pasu Slovenske Istre imajo vse pogoje, da v tej smeri napravijo mnogo več kot doslej. Po vseh naših zadrugah so že sprejeli programe za pospeševanje kmetijstva v letošnjem letu, V te programe so zlasti zadruge v obalnem področju Istre, to je na območju koprske kmetijske proizvajalne zveze, vključile med drugim tudi obdelavo slabo obdelane ali sploh zapuščene zemlje. „ Znano je, da je v vseh treh občinah v obalnem pasu nad 2.500 hektarov zemlje splošnega ljudskega premoženja in optantov ter zemlje tistih kmečkih gospodarjev, ki je zaradi starosti ne morejo obdelovati. To je osrednji problem, ki se danes postavlja ne le pred zadruge, marveč tudi pred kmetijska posestva ter oblastvene organe in družbene organizacije. Seveda se pri tem samo ob sebi postavlja vprašanje pomanjkanja delovne sile. Ne smemo namreč pozabiti, da se je s tega območja izselilo nad 700 kmečkih gospodarjev, naselilo pa se jih je le nekaj nad 300. Kljub temu pa se bo treba tega vprašanja resno lotiti. Kmetijske zadruge in kmetijska posestva bodo morale na tej zemlji urediti kmetijske ekonomije in obrate, na katerih bi gojili predvsem tiste kulture, ki bodo najhitreje vračale vložene investicije. Pri tej težavni nalogi bodo morale zadruge in posestva kar najbolj izkoristiti svoje traktorje in traktorje Zadružnega servisa v Kopru, ki je določil za oranje večjih površin nižje cene. Pred kratkim pa je Okrajna zadružna zveza v Kopru nabavila za kmetijske zadruge 30 frez z najrazličnejšimi priključki, ki jih bodo lahko z uspehom izkoristile za delo na kmetijskih ekonomijah in obratih tudi v spomladanskem in poletnem času. V ta namen je bil ob koncu lanskega leta v Bertolrih tudi teoretični tečaj, ki ga je obiskovalo okrog 20 mladincev s področja koprske kmetijske proizvajalne zveze. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so nekatere zadruge na tem področju že začele misliti in — kar je poglavitno — tudi delati v tej smeri. Tako bo Kmetijska zadruga v Kopru uredila letos večjo ekonomijo, na kateri bo gojila razne povrtnine za domači trg. Izolska zadruga je začela urejevati v Kor-tah 24-hektarski vinograd, prav tako pa bo letos postavila ekonomijo, na kateri bodo gojili zelenjavo za oskrbo mesta. Tudi zadruge v Pobegih, Škofijah, Šmarju, Sečovljah, Strunjanu, Luciji in Dekanih so že začele z urejevanjem raznih kmetijskih ekonomij in obratov. S tem, da so zadruge začele z neposrednim delom za pospeševanje kmetijske proizvodnje, si bodo lahko še bolj kot prejšnja leta okrepile svoje družbene sklade lin tako poživele delo svojih pospeševalnih odsekov. A. B. VPRAŠANJA IN PROBLEMI NAŠE DELAVSKE VZGOJE Delavsko upravljanje ima med delavci po svetu vedno več pristašev in ne glede na pogoje, v katerih delajo, se pri njih pojavlja vedno močnejša težnja za aktivnim sodelovanjem pri upravljanju podjetja ali tovarne, v kateri delajo. Seveda je ta težnja bolj ali manj omejena zaradi objektivnih razmer, v katerih delavci živijo. Povsod po svetu pa je naša praksa sprožila živahno zanimanje, preučevanje in tudi posnemanje v tej ali oni obliki, v kolikor so zato dane možnosti. Imamo veliko zadoščenje in ponosni smo na to, da smo kot prvi razvili marksistično znanost do da-ašnjih dosežkov. To pa seveda še pomeni, da se zdaj lahko zado-oljimo z doseženimi rezultati. Naše delavsko upravljanje moramo ne samo utrjevati in usposabljati vse naše delavce za aktivne upravljavce svojega podjetja in gospodarske organizacije, marveč je treba delavsko upravljanje razvijati naprej, nenehno izpopolnjevati dosedanjo prakso z novimi dosežki, če nočemo, da nas bodo drugi v tem prehiteli. Tega se sicer ne bojimo — nasprotno, to je naša velika želja. In to je tudi zelo mogoče, zakaj mnoge dežele, ki so se že ali se še bodo oprijele sistema delavskega upravljanja, so veliko bolj gospodarsko razvite in imajo zaradi tega več možnosti za hitrejše napredovanje na tem področju. Vse to nalaga tudi našim delavcem, da se temeljito seznanjajo s temi gibanji in z njihovimi uspehi, jih ocenjujejo in končno primerjajo z našimi rezultati. To je poleg konkretnega sodelovanja pri lastnem izgrajevanju in izpopolnjevanju sistema delavskega upravljanja ena izmed osnovnih nalog vsakega našega delavca. "Ustvarjalno sodelovanje v delavskem samoupravljanju mora biti velika dolžnost nas vseh. Zavedamo se, da lahko le po tej poti najhitreje dosežemo boljše pogoje za vsestranski napredek in izboljšanje naših življenjskih pogojev. Izrednega pomena za najširšo ak-tivizacijo vseh članov kolektiva nekega podjetja ali tovarne pri delavskem samoupravljanju, za mobilizacijo vseh delavcev do največje možne mere pri reševanju pro- izvodnih in drugih problemov te gospodarske organizacije, je nedvomno tesna povezava med upravnimi organi te organizacije z direktorjem na čelu na eni strani, in med kolektivom na drugi strani. Ta tesna povezava pa seveda zavisi od tega, kako je dosežena. Mnogokje se v podjetjih za obveščanje kolektiva o tekočih dogodkih v zvezi s proizvodnjo, gospodarskimi in trgovskimi stiki večjega obsega, v zvezi s splošnimi upravnimi zadevami in finančno-gospodarskim stanjem podjetja, poslužujejo osebnih, ustnih stikov na sestankih celotnega kolektiva ali posameznega obrata. To je dokaj dober način, ker je dovolj neposreden, da še najbolj vpliva na zavest delavcev in jih neposredno zainteresira za probleme podjetja — posebno še, če so taki sestanki dovolj bogati. Praksa kaže, da so mnogokje delavci s podvojeno močjo in spretnostjo reševali pereče probleme v podjetju, kadar jim je bila prikazana na takem sestanku vsa teža problema. O tem zgovorno pričajo taki konkretni primeri v tiskarni Slovenskega Jadrana v Kopru, ko je bila kolektivu prikazana nevarnost, da ne bo izpolnjen mesečni proizvodni plan, pa so nato delavci dali od sebe vse za izpolnitev plana, čeprav so pri tem nekateri skozi več dni delali nepretrgano tudi po dve izmeni. Takih primerov pa je še veliko po podjetjih v koprskem okraju. Druga oblika takega obveščanja kolektiva in stika med problemi podjetja in kolektivom pa je manj znana in jo v koprskem okraju uporablja samo tovarna igrač Me-hanotehnika v Izoli. To je tovarniški bilten. V tej publikaciji najdejo dclavci vse, kar jih lahko zanima v zvezi s tovarniškimi problemi, s proizvodnjo, s problemi delavskega upravljanja, v njem so pohvaljeni najboljši člani kolektiva ali so grajane napake, objavljeni so nagrajeni delavci, finančni rezultati, delitev dobička itd. Spričo take mobilizacije delovnih kolektivov je potem veliko laže reševati vse probleme podjetja. Ob tem pa se tudi nenehno vzgajajo sami delavci — in preraščajo iz pasivnih mezdnih delavcev preteklosti v aktivne upravljavce sedanjosti in bodočnosti. Rastko Bradaškja V ILIRSKI BISTRICI SE VIDI, KAKO JE S® plirelilM §w®i Irtri iilii® Lahko trdimo, da vseh devet potrošniških svetov v Ilirski Bistrici z zanimanjem sodeluje pri upravljanju trgovin, pomaga reševati posamezne probleme in opozarja na vse napake ter nepravilnosti. To mnenje je najbolj prišlo do izraza na sestanku predstavnikov ilirsko-bistriških potrošniških svetov pretekli teden. Udeleženci sestanka so ugotovili, da je potrošniški svet pri trgovinah z živili temeljito pregledal vsa skladišča in trgovine ter zahteval večjo čistočo. Ob zaključku pregleda je tudi zahteval odstranitev vseli pokvarjenih živil iz maloprodaje. Zanimal se je za upravičenost cen posameznih predmetov. Potrošniški svet pri podjetju z mesom pa je obsodil nepravilen odnos mešanja do strank. Zahteval je tudi znižanje cen mesa z ozirom na dejanske cene živini ter uspel, da v Ilirski Bistrici pro- g Bii@ M ¡p^mw a a B g Q ... če bi poslovodje trgovskih podjetij vidno označili ceno blaga, □ j=j da bi zadovoljili potrošnike, si s tem olajšali poslovanje ter se tudi |=j O Izognili raznim prekrškom; □ ... če bi Kmetijska zadruga v Rodilcu upoštevala prodajne cene H □ O olja, masti in soli ter jih na bi prekoračevala tudi za 20 dinarjev pri □ kilogramu; ... če bi lesno podjetje »Jelka« v Kozini obračunavalo dnevnice Q lesnemu manipulantu in drugim gozdnim delavcem na predpisanih [-] obrazcih in ne na nepodpisanih koščkih papirja; □ □ ...če bi se tudi nekateri direktorji podjetij v koprski občini, ki q □ O imajo opravka zaradi tega ali drugega prestopka pri sodniku za pre-j=j krške, izenačili z navadnimi državljani in 'se odzvali žo prvemu sodni-— kovemu vabilu; ... če bi lastniki gmajn, gozdov in travnikov ob železniških progah na Krasu zavarovali svoje parcele proti požarom tako, da bi jih ogradili z zidovi. Omejili bi požare, ki sc v sušnih dneh kaj hitro raz- □ da;jajo meso po 130, 180, 200 in 230 dinarjev za kg'. Potrošniški sveti so opozorili podjetja na nezadovoljivo kakovost mleka, na pomanjkanje zelenjave in zahtevali, da prodajalne kruha namestijo blagajničarke. Na pobudo občinskega ljudskega odbora so Slani potrošniških svetov sodelovali pri inventurah ter se udeležujejo sestankov delovnih kolektivov v trgovinah in z njimi rešujejo vse probleme ter dajejo konkretne predloge za odpravljanje nepravilnosti v poslovanju. Na tem sestanku so tudi razpravljali o sestavi potrošniških svetov ter ugotovili, da so v nekaterih takšni člani, ki s poslovanjem določenega podjetja nimajo nobenih stikov. Zato so menili, da bi bilo potrebno spremeniti sestav potrošniških svetov in to predvsem pri grosističnih podjetjih. Zavzeli so se tudi za to, da bi podjetja imela stalne stranke in da bodo poskusili uvesti potrošniške knjižice^ Delo članov potrošniških svetov v Ilirski Bistrici kaže, da se družbeno upravljanje v trgovini vedno bolj uveljavlja, in da v znatni meri vpliva na stabilizacijo cen ter na ureditev poslovanja trgovinskih podjetij. S. V POSTOJNSKI OBČINI KREPKO □ □ □ širijo; □ □ □ O vedrilo; ... če bi sežanski potujoči kino obiskal tudi otroke v Hrpeljah in jim s predstavo filmov za otroke posredoval zdravo in prijetno raz- j=j j==j ... če bi Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici in uprava go- Lj q stišča »Pri kolodvoru« dokončno rešila vprašanje delovnega razmerja q O bivšega poslovodje, ki že več mesecev prejema plačo, čeprav ne dela □ v tem gostinskem obratu; □ O O □ □ □ □ □ P □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ ... če bi v nekaterih trgovinah v Ilirski Bistrici redno čistili skla- □ dišča in ne samo takrat, kadar člant potrošniških svetov s prstom po- kažejo na odpadke in nesnago; □ ... če bi bivši odbor prosvetnega društva »Jadranska zarja« v Se- q medeli pri Kopru, ki že nekaj let ne dela, uredil inventar društva in □ blagajniške posle ter vse skupaj predal novemu odboru, da se bo D končno nehalo šušljanje o krivdi tega alt onega člana za finančni pri- p manjkljaj in podobno, ker novo prosvetno društvo, ustanovljeno na □ razvalinah »Jadranske zarje«, ne bo smelo imeti s temi stvarmi nobe- O nega opravka, če naj resnično zaživi; ... če bi bili uslužbenci Pralnice-Kopalnlce v Kopru bolj pri- ^ jazni s svojimi strankami. □ □ □ □ družbeno upravljanje Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Postojni je imel lani 7 sej in je obravnaval najrazličnejša vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva. Ta svet šteje 49 članov, med katerimi so trije kmetje, 6 direktorjev kmetijskih posestev, d.va kmetijska tehnika dn en upravnik kmetijske zadruge. Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora je svet poročal o svojem delu ter opozoril na sedanje stanje kmetijstva in gozdarstva na področju postojnske občine in tudi izdelal nekaj priporočil za njegovo izboljšanje. Nekaj izvlečkov iz poročila o njegovem delu objavljamo na 9. strani. Pri tem je treba opozoriti, da postojnski ObLO na vsaki seji razpravlja o delu enega ali drugega občinskega sveta ter na osnovi njihovih ugotovitev sprejema ustrezne sklepe. Tako res širok krog volivcev neposredno sodeluje v upravljanju občinskih zadev. STINA SAMO Z UPOŠTEVANJEM DOGOVOROV Lanskoletne izkušnje vzpodbujajo podjetja in odgovorne organe, da o preskrbi z lesom v letošnjem letu že sedaj razmišljajo Vsa "prizadevanja naše gozdarske politike so bila v zadnjih letih osredotočena na skrajno omejitev prekomernega izkoriščanja gozdov in na vskladštev ravnovesja med letnim prirastkom in sečnjo. Zal pa nismo v tej smeri dosegli zadovoljivih rezultatov, čeprav imajo posamezna gozdna področja ponekod večji prirastek kot pa posek, kar velja predvsem za državne gozdove. V privatnih gozdovih namreč beležimo vsako leto za okrog 20 odstokov večja sečnjo od prirastka. Poglaviten vzrok takemu stanju je brez dvoma slabo organiziran odkup lesa od privatnih gospodarstev in neurejeni odnosi med odkupnimi podjetji ter potrošniki lesa. Mnogokrat rodi namreč slab odkup nepravilno sečnjo. Zato so se lani spomladi laneitijske zadruge dn predstavniki podjetij iza predelavo lesa sporazumeli, da kmetijske zadruge prevzamejo celoten odkup lesa v našem okraju. Lesno industrijsko podjetje v Postojni in tovarna vezanih plošč in furnirjev »Javor« v Pivki pa sta določili področja, kjer bi odikupovala les za njune potrebe. Namen teh dogovorov je bil, odpraviti anarhijo pri odkupu lesa in zagotoviti zadostne količine surovin za predelovalno industrijo. Med letom pa so se pojavile večje nepravilnosti. Kmetijske zadruge niso dokazale sposobnosti za izpolnjevanje sprejetih naiog. Zato so nastali spori med industrijskimi podjetji in ikrneitijskimi zadrugami, ki so dotedanje sitanje še poslabšali. Kmetijske zadruge so namreč dokazale podjetjem, da so prelomila dogovor o odkupu. Same so pri tem izgubile znatna finančna sredstva in izgubile ugled med člani, ki .so se pritoževali nad neprimernim poslovanjem njihovih zadrug. Poddetja za predelavo lesa pa so ugotovila, da s poslovanjem zadrug niso zadovoljna, ker kljub pogodbam o prodaji odkupljenih količin niso dobile pogojene kvote. So bili primeri, da se kmetijske zadruge niso držale obveznosti iz pogodbe in so les prodajale tam, kjer se jim je obetal večji dobiček. Tudi klasifikacija lesa po mnenju podjetij ni ustrezala jugoslovanskim standardom. Gozdarji, ki bi morali lea pravilno klasificirati, mnogokrat ne poznajo predpisov iali pa so pod vplivom prodajalca. Zato večkrat določajo vrednost lesa v prid kmeta in |mu s tem omogočajo ugodnejšo odkupno ceno. Razumljivo je, da podjetja niso mogla prevzeti nepravilno klasi-fioiranega lesa, saj tudii cena ni ustrezala dejanski kakovosti. Če soi bila na eni strani podjetja brez potrebnih količin lesa, se je na drugi strani dogodilo, da so ga bila skladišča kmetijskih zadrug polna. To pa je povarooilo resne skrbi kmetijskim zadrugam. To ugotovitev najbolje osvetljujejo nalslednji podatki: Do začetka septembra je Lesno industrijsko podjetje iz Postojne odkupilo le 93 m3 hlodovine, čeprav 'bi je moralo po planu odkupiti nad 3000 m3. Podobno se je primerilo tudi podjetju »Javor« v Pivki. Realiziranih pa je bilo komaj 80 odstotkov izdanih sečnih dovoljenj in je posekan les ležal v gozdovih, ker so kmetje menili, da se bo cena povečala, aLi pa zaradi slabšega asortimana in nepravilne klasifikacije, ki ni bila v skladu s kakovostjo lesa. Te ugotovitve so podjetja za predelavo lesa napotila, da so kršila dogovor o odkupu in sama začela nabavljati les, kjerkoli so ga dobila. V posameznih primerih so ga preplačevala in kršila predpise samo zato, da ne bi imela zastoja v obratovanju in izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Posledica tega je bila, da je prišlo do tekmovanja, kdo bo več odkupil in draže plačal in s tem seveda do zanemarjanja splošnih gospodarskih koristi. Tako podjetje za predelavo lesa kakor tudi kmetijiske zadruge so kaj kmalu spoznale, da takšno .stanae škoduje skupnosti in da ima neurejenost odkupa kaj negativne posledice. Predstavniki obeh zainteresiranih strani so se zato dogovorili, da se morajo sprejeti dogovori spoštovati, da se dogovorjene cene ne smejo prekoračevati, da naj tržna inšpekcija poostri nadzor nad pravilnim odkupom in ceno lesa in da naj se gozdarji seznanijo s predpisi in navodili o kategorizaciji lesa. Ta sporazum je tembolj važen, ker letošnji plan sečnje predvideva posek 130.000 m3 lesa1 za lastno potrošnjo in za prodajo. Na nedavnem sestanku zastopnikov podjetij za predelavo lesa, kmetijskih zadrug in okrajnega Zavoda za plan, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki republiške Trgovinske zbornice, so po daljši razpravi sprejeli vrsto sklepov o rešitvi tega vprašanja: plan sečnje za letošnje leto in oskrbovanje lesno predelovalne industrije ter oskrbovanje neposrednih potrošnikov s kurivom. Okrajni zavod za plan in okrajna Uprava za gozdarstvo bosta določila razdelitev lesnih mas med podjetga, kmetijske zadruge pa so pogodbeno obvezane za dobavo lesa na j bližnjim lesno-prede-lovalnim obratom. Važen je tudi sklep, da bodo prevzela oskrbo z drvmi za to specializirana trgovska podjetja, ki morajo že sedaj zbrati podatke o dejanskih potrebah. Brez dvoma nam izkušnje gozdarske politike našega okraja iz preteklega leta jasno narekujejo takojšnjo odpravo nepravilnosti pri odkupu lesa in temeljitejšo izdelavo plana sečnje ter razdelitve lesnih mas tako med podjetja za predelavo lesa kakor tudi med neposredne potrošnike. Franc Skarza B Sedež DUTOVLJE razpisuje mesto •ačumovosijG ali §zffljčgjjesw€>d?J® POGOJI: Popolna srednja šola ali večletna praksa v industrijskem knjigovodstvu. — Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. — Interesenti naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja Seja Zveze ženskih društev in Zveze zadružnic Najboljši društvi v Postojni in Selili • Pred kratkim sta obiskali vsa ženska društva v koprskem okraju članici Glavnega odbora Zveze ženskih društev Slovenije Angelca Ocepkova in direktorica Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani Milena Korže-tova. Predmet posvetovanja so bila v glavnem uslužnostna podjetja (pralnice in šivalnice), mlečne kuhinje in mlečne restavracije, Tova-rišici sta ugotovila, da je v tem okraju največ društev od vseh okrajev Slovenije in da sta najbolj aktivni društvi v Postojni in v Sežani. Zlasti je pohvalno to, da so v Postojni žene s svojim delom ustvarile pogoje za ustanovitev gospodinjskega centra, kar predvidevamo za vse občine, toda ni še skoraj nikjer za to pogojev. Poročilo o pregledu dela ženskih društev koprskega okraja je imela predsednica okrajnega odbora Katarina Veharjeva. Doba delovanja naših društev je še kratka, zato jo težko govoriti o vidnih rezultatih. Dober znak je, da so se društva pri delu znašla, vendar je med glavni- Koprske učiteljiščnice, udeleženke gospodinjskega tečaja, pri praktičnem delu. mi ovirami sovpadanje na torišču dela med sorodnimi organizacijami, kot šo Zveza zadružnic, Društvo prijateljev mladine in druga. Primer za to je Divača, kjer še zdaj nimajo organizacije, ker se ne morejo zediniti, katero ime bi si izbrali za svoje delovanje. Spričo naših potreb in razvoja je sedanja neposredna naloga ženskih društev na terenu, da se zavzame- Za mlečne ikishiBije 2 in pol litra vode, 30 dkg mlečnega prahu. Od celotne količine vode odmerimo približno 2 del in v njej gladko razmešamo mlečni prah. Da ne bo grudic, ga še precedimo, nato pa ga vlijemo v vre lo vodo in med vlivanjem ves Čas mešamo z metlico za sneg, da se mleko ne pripali, ker beljakovina rada sede na dno posode. Mleko moramo dobro pre-vreti. Kjer pa je možno, kuhamo mleko v sopari. Precejeno raz-mešano mleko vlijemo v vrelo vodo. Posodo postavimo v večjo posodo s kropom in počakamo, da dobro prevre. MLEKO S PREPRA2ENO MOKO 2 in pol litra mleka, 5 dkg moke, 10 dkg sladkorja. Moko lepo rumeno prepraži-mo v kožici brez masti, nato jo razkuhamo z mlekom, ki ga nazadnje še sladkamo. Lahko pa moko prepražimo za večkrat iii samo potrebno količino razmešamo z nekoliko mleka. Dobro razmešano razredčimo še z ostalim mlekom in dobro prevremo. Namesto navadnega mleka lahko vzamemo karamelno, le da uporabimo za karamel v tem receptu navedeno količino sladkorja. jo za ustanovitev mlečnih kuhinj, ki naj jih potem, ko so urejene, prevzamejo pod svojo upravo šole in skrbijo zanje šolski odbori. Poskrbeti bi bilo treba za dovoljenje. da bi nekaj odstotkov davka na alkoholnih pijačah, odvajale občine v sklad za mlečne kuhinje. Ker so zaradi deficitnosti po obratih ukinili delavske menze, bi morala ženska društva stremeli, da bi vodstva obratov skrbela vsaj za enolončnice ali tople malice, ki bi jih dobili delavci med delovnim časom. Posebno poglavje predstavljajo uslužnostna podjetja, ki se po svoji ustanovitvi žal prevečkrat izrodijo v navadna obrtna podjetja z vsemi dajatvami in visokimi cenami. Do sedaj je eainole v Sežani uspelo ustanoviti šivalnico, ki se je dobro obnesla, šiva staro in novo in razen treh stalnih uslužbenk zaposluje še 20 žena, ki jemljejo delo na dom. Posebno skrb morajo posvetiti ženska društva uvajanju pouka domačega gospodarstva, kot to predvideva nova šolska reforma. Na Goriškem, na primer, imajo ta pouk na vseh osemletkah, pri nas pa samo v Štanjelu, Dutovljah in Ravnem. Vzrok za to je pomanjkanje gospodinjskih učiteljic. Po občinah naj bi žene pripravile posvetovanja za uvajanje gospodinjskega po- POSTOJNA Za napredek gospodinjstva Postojnsko Društvo za napredek gospodinjstva je priredilo doslej vrsto tečajev, ki se jih .je udeležilo nad 300 deklet in žena. Trenutno je v Postojni gospodinjski tečaj, ki ga obiskuje 19 udeleženk, in krojni tečaj, ki se ga je udeležilo 50 tečajnic. Veliko zanimanje za gospodinjski tečaj je tudi v Šmihelu pod Nanosom in zato ga bo verjetno priredilo postojnsko društvo tudi tam. Za to živahno delo društva imajo zasluge predvsem članice Zora Jerman, Mici Štefančič in Pavla Buti-nar, seveda s pomočjo vrste drugih žena, ki so krepko prijele za delo. Na eni izmed zadnjih sej so preučevale možnosti, da bi ustanovile v Postojni pralnico in kemjčno čistilnico. Pogoji za to ustanovitev so realni. Ština PRESTRANEK Gospodinjski tečaj V začetku tega tedna je bil v Prestranku gospodinjski tečaj, ki ga je priredilo postojnsko Društvo za napredek gospodinjstva. Za tečaj se je priglasilo'prvotno skoraj 100 deklet in gospodinj, vendar se jih je pozneje udeležilo tečaja le 50. Tečaj bo trajal dva meseca. KOPER - Zavod za pospeševanje gospodinjstva Pretekli teden je koprski Zavod za napredek gospodinjstva priredil 8-dnevni tečaj za dijakinje učiteljišča. Udeležilo se ga je 10 deklet, ki so bile s tečajem zelo zadovoljne in so ga pripravljene nadaljevati še vsako soboto popoldne. Dekleta so se učila kuhanja in drugega praktičnega gospodinjskega dela. Ta teden pa je bil tečaj za kuharsko osebje internatov. Tečaj je trajal 9 dni in se ga je udeležilo 12 tečajnic. Tema tečaja je bila teorija in praktično kuhanje. Nadaljevanje tečaja bo v velikih šolskih počitnicah. Društvo za izobraževanje žena Na svojih zadnjih sejah je razpravljalo Društvo za izobraževanje žena predvsem o pripravah za 8. marec. Članice upravnega odbora Za redno članarino 320 din prejmete zbirko 5 knjig, za 500 din pa celo 7 knjig. Pohitite z vpisnino v članstvo Prešernove družbe! uka v osemletke in naj bi skrbele, da pride na vsako osemletko vsaj ena učiteljica, ki se bo vsaj s tečajem usposobila za ta pouk. V Kopru imamo Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Njegova naloga je, da nudi strokovno pomoč društvom, šolam in zadružnicam. Zavod ni mogel še prav razviti svoje dejavnosti, ker ima premalo strokovnega kadra in zato se je do sedaj omejil le na krajše seminarje, na katerih usposablja pospe-ševalke za delo na terenu. Seveda pa bo moral čimprej poseči tudi po drugih dejavnostih udejstvovanja, tako da bo opravičil svoj obstoj. O delu Zveze zadružnic in njihovih nalogah je govorila predsednica Marija Aljančiceva, Opozorila je na zanimivo dejstvo, da je teže aktivizirati zadruge v obalnem pasu, kot v notranjosti, čeprav imajo tiste ob morju boljše pogoje. Pri vseh zadrugah bodo občni zbori Zveze zadružnic, za njihovo delo pa naj predvidijo zadruge v svojih proračunih določene zneske. Zadruga v Prestranku nudi svojim članicam vso materialno in moralno pomoč in v tem prednjači med vsemi zadrugami koprskega okraja. , Končno so še na tej seji sprejeli programe dela Zveze ženskih dr !-štev, Zveze, zadružnic in Zavo,'.u za pospeševanje gospodinjstva. so sestavile program za svečano akademijo, pri kateri bodo sodelovale riaše kulturne, ustanove. Akademija bo na večer pred praznikom, 7. marca, razen tega pa bo v prostorih hotela Triglav v Kopru v soboto, 9. februarja, družab :a prireditev s plesom. Sicer ima društvo največje težave s tečaji, za katere se je že prijavilo 30 tovarišic, toda tečaji se še niso začeli, ker so predavateljice Zavoda za pospeševanje gospodinjstva preobložene z delom. Med uspehe društva je šteti dejstvo, da je uspelo določiti lokacijo in predložiti v odobritev načrte za tako prepotrebno otroško igrišče v Kopru. Dijakinje koprskega učiteljišča so v poletnih počitnicah obiskovale gospodinjski tečaj. Na sliki so skupaj s predavateljicami. Tečaj je organiziral Zavod za pospeševanje gospodinjstva Naši vzgojni problemi: Reforma osemletne obvezne šole predvideva tudi uvajanje gospodinjskega pouka za vse učence:nv vseh razredih, To je plod zavzemanja Zveze ženskih društev Slovenije, ki je izdelala tudi ustrezne predloge in osnutke ter zbrala snov za ta pouk. Hkrati s temi predlogi se razvija tudi delo na terenu, kjer je marsikatera misel o trm učnovzgojnem področju dobila drugačno, bolj določeno cbliko. Tako so sklenili že glede naziva predmeta, da je bolj primeren »domače gospodarstvo« kol pa »gospodinjstvo«. Ker je tudi novi naziv v marsičem pomanjkljiv, ni dokončen. Snov, ki so jo zbrala ženska društva na terenu, je bila podlaga za osnutek, ki so ga izdelali in oddali Zavodu za proučevanje šolstva LRS. Zavod bo snov vskladil z učno in vzgojno snovjo, ki so jo zbrale še druge komisije na svojem področju. Predlogi so zaenkrat takile: 1. Vsa učna snov domačega gospodarstva je obvezna za vse učence ne glede na spol. 2. Ta pouk se nujno dopolnjuje z Koristen seminar za voditelje mladinske organizacije na vasi V nedeljo se je v Kopru zaključi! petdnevni seminar, ki sta ga priredila Okrajni komite Ljudske mladine okraja.Koper in Iniciativni odbor mladih zadružnikov pri Okrajni zadružni zvezi. Seminarja so se udeležili predsedniki vodstev osnovnih organizacij Ljudske mladine na šolah in vaseh, predsedniki aktivov mladih zadružnikov ter predsedniki mladinskih organizacij večjih podjetij. Znani politični in gospodarski delavci so 60 udeležencem seminarja predavali in tudi z njimi razpravljali o socialističnih silah, ki danes osvajajo svet, o stanju, problemih in nadaljnji poti našega kmetijstva glede na razvoj jugoslovanski ekonomike, o družbenem upravljanju v šolstvu in o šolski reformi, o vlogi aktivov mladih zadružnikov in organizacije Ljudske mladine pri povečanju kmetijske proizvodnje in o spremembi družbenih odnosov na vasi, o gospodarstvu Jugoslavije in o vlogi delavskega samoupravljanja ter o Ljudski mladini kot enotni politični organizaciji. Ob zaključku seminarja so njegovi udeleženci prisostvovali tudi petemu razširjenemu plenumu OK LMS. ročnim delom, ki ga zajema politehnična vzgoja, in sicer tako. da so med ročnimi deli (prav tako za vse učence) obvezna tista, ki pridejo v pošiev pri gospodinjskih opravkih v skladu z otrokovo zmogljivostjo na posameznih stopnjah. 3. Učni načrt predvideva, da se izvaja praktični del pouka »domače gospodarstvo« v učilnici, na šolskem vrtu, v šolski kuhinji in v šolski delavnici. i. Za dosego učnega smotra pri pouku domačega gospodarstva je nujna tesna povezanost med šolo in učenčevo družino. Osnovna oblika tega sodelovanja so roditeljski sestanki in obiskovanje učencev na domu, kar opravlja gospodinjska učiteljica ali tudi skupina součencev. Prav je, da se s temi predlogi razen učiteljev seznanijo tudi starši, šolski odbori in vsi tisti, ki jih zadeva šolska reforma. Seveda je prav tako zaželeno, da vsi prizadeti izrazijo svoje mnenje in predloge na pristojnih mestih. V LJUBLJANI PRIPRAVLJAJO SEJEM MODE IN USNJARSTVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO Letošnja sezona seimov v Ljubljani in v vsej Júgoslaviji se bo začela s sejmom teksline in usnjarske industrije. Posebnost letošnjega ljubljanskega sejma bo, da se bo na njem združila tekstilna in usnjarska industrija, ki oa ne bo sarr.o razstavljala. -pak tudi prodajala. Tako tudi ne bo težišče razstavljanja na samih izdelkih, ampak na živem in praktičnem prikazovanju posameznih proizvodov na ljudeh. Pri tem bodo razstavlialci iskali neposredni stik s potrošnikom in beležili njegove pripombe. Zlasti bo živa propaganda za množično uvajanje sodobnega kvalitetnega konfekcijskega in polkonfekcij-skega načina oblačenja. Poudarek bo-torej tudi na poučno-vzgojnem delu. V času sejma bodo dnevno štiri revije sodobnega oblačenja s prikazovanjem praktične konfekcije. Modele bo ocenjevala posebna strokovna žirija. Obisko%'alci sejma se bodo lahko udeležili nagradnega anketiranja, iz katerega nameravajo proizvajalci potegniti praktične nasvete za prihodnje sejme. Praktična oblačila za potovanja, piše pri teh modelih. Lahko bi še dodali: tudi za mraz in burjo. Vsekakor pa je la čedna obleka preprostega kroja prlraerna za vsako priložnost NAŠA ŽENA, ŠTEV. 1 Iz vsebine: Živa Beltram: Delavkam v gospodinjstvu — poklic!; Kronika našega gospodarskega in političnega življenja, Poročila iz organizacije, Mednarodni politični pregled, Ing. Vilma Pirkovič: Potovanje po Holandski, Dr, R. Akerman: Ali duševne težave lahko povzroče ginekološke bolezni?: Dvojni jubilej dr. Vita Lavriča, Stane Mikuž: Slikarica Avgusta Sa-netlj; Novi filmi, Med knjigami in revijami, Zaupni pomenki. Kozmetika, Iz posvetovalnice za noseče žene, Zdravniški odgovori, Gospodinjstvo. Moda. SODOBNO GOSPODINJSTVO Iz vsebine: Fani Tomičevič-Zagar: Piva mehanizirana pralnica na vasi, TEHNIKA V GOSPODINJSTVU — Novi premazi — prihranek na času, denarju in delu, STANOVANJE IN OPREMA — Pregrinjala za nova in predelana ležišča, Domača uporabna keramika in porcelan. PREHRANA — Nekaj o ki-sanju mleka. Pet minut o vitaminih, ZA PESTREJŠE JEDILNIKE — 7 jedilnikov, Razni recepti, DROBNO GOSPODARSTVO — Perutnina pozimi, ZA SPRETNE ROKE — Ve:'^^ in kvačkanj narodni motivi. ^^ O ČEM RAZPRAVLJAMO © O ČEM RAZPRAVLJAMO O O ČEM RAZPRAVLJAMO © O ČEM RAZPRAVLJAMO © OSNOVNI ©©gPOTA&SDS! PROBLEMI ©iČSNJi HRPELJE Ostre zime, kratka, poletja in dovolj padavin narekujejo, da na Postojnskem usmerijo kmetijsko proizvodnjo v rejo govedi in v proizvodnjo krmilnih rastlin ter krompirja. Sedanje stanje gojitve plemenske živine in pridelave semenskega krompirja, ovsa ter semenskih trav, pa je šele v razvoju in doslej še niso bile. izkoriščene vse možnosti, da bi kmetovalci bolje izrabili prirodne pogoje. Zato bo naloga novoustanovljene Kmetijske proizvajalno-poslovne zveze v Postojni, ki ima dovolj kmetijskih strokovnjakov, pospeševati tako kmetijsko proizvodnjo, ki bo upoštevala čimboljše izkoriščanje klimatskih pogojev. Na področju postojnske občine je med 12.276 hektari kmetijskih površin 1664 hektarov njiv in vrtov, 5283 hektarov travnikov in 180 hektarov sadovnjakov. Lani so posejali na 423 hektarih oves, ječmen, znatno manj pa pšenice in koruze; na 349 hektarih krompir in na 38 hektarih vrtnine. Dobre vremenske razmere in višinska lega ustvarjata pogoje za proizvod- njo semenskega krompirja, lci se je na Postonjskem močno razširila leta 1954, ko so uvozili iz Holan-dije vagon in pol semenskega krompirja. Lani so ga posejali na 25 hektarih, letos pa predvidevajo, da ga bodo na 40 hektarih. Gospodarska računica kaže, da se v po-stonjski občini splača gojiti zgodnji krompir za potrebe Goriške in Krasa ter pozne sorte krompirja za prebivalce ilirsko-bistriškega in brkinskega -predela. Seveda pa bo pri povečanem pridelovanju krompirja potrebno misliti na zgraditev primernega skladišča, ki bo lahko vkletilo okrog 50 vagonov pridelka. Z melioracijo bi pridobili 1500 ha travnikov Če pa hočemo izboljšati kmetijsko proizvodnjo na Postojnskem, bo treba rešiti vprašanje melioracijskih del. Ob reki Pivki bi lahko z melioracijami pridobili okrog 1500 hektarov travnikov, ki bi podvojili sedanjo krmno vrednost in povečali pridelek za približno 30 odstotkov. Tako bi lahko pridelali nad 58 tisoč stotov dobrega sena in povečali število krav-mlekaric na 1160. Če upoštevamo, da lahko te krave-mlekarice dajo povprečno 60 hektolitrov mleka dnevno, je utemeljena zahteva, da bi vse, ne pa samo nekatere kmetijske zadruge, v svojih proračunih predvidele večje izdatke za melioracijska dela. Čeprav je sadjarstvo v postojnski' občini manjšega gospodarskega pomena, bi lahko pospešili obnovo sadovnjakov in njihovo oskrbovanje kljub pomanjkanju sadnih drevesc. Še vse premalo posvečajo pozornost gnojenju sadnega drevja ter škropljenju; obnovi sadjarstva v podnanoškem predelu, ki je znan po kvaliteti pridelka in predstavlja značilno sadjarsko področje, kakor tudi dejstvu, da bi lahko na Postojnskem pridelali znatno več DEJAVNOST V IZOLI Po poročilih o delu so predlagali člani razne ukrepe, ki naj bi zbolj-šali in poživili delovanje odborov SZDL. Potrebno bi bilo imeti vsaj enkrat tedensko uradovanje v četrtkih, izpopolniti sezname članstva, redno pobirati članarino in izstavili novo članske izkaznice, predvsem pa bi se morali odbori bolj zanimati za življenje svojih članov, za splošne probleme vzgoje, higiene in podobno. Ze v kali bi bilo treba zatreti nemoralo, za-braniti zahajanje mladoletnikov v gostinske lokale (tudi ne v družbi staršev!) in opozarjati mlade matere, da že iz zdravstvenih ■ razlogov ni primerno vlačiti otroke (celo dojenčke!) zvečer v lokale, polne prahu, smradu po tobaku in alkoholu. ■ Govorniki so govorili še o velikih nalogah novih področnih hišnih svetov in o pomanjkljivem dosedanjem delu potrošniških svetov. Precej kritike je bilo izrečene na račun nepravilnega razdeljevanja pomoči rdečega križa. Ob državnih praznikih se je pokazalo, da bi bilo treba nekoliko vestneje skrbeti za okrasitev mesta, predvsem pa razobesiti več zastav na manjših stanovanjskih hišah. Na zboru volivcev je odbornik Občinskega ljudskega odbora Izola podal poročilo o realizaciji družbenega plana in proračuna ter zaradi odsotnosti sodnika za prekrške še poročilo o njegovem delu. V razpravi so načeli najprej slabosti, ki so se pojavile pri razdeljevanju podpor za otroke padlih borcev. Svet za socialno varstvo bo skrbel, da bodo v prihodnje odpadle napake pri dodeljevanju štipendij in druge pomoči. Živahno je bilo tudi razpravljanje o sorazmerno visokih cenah storitvenih uslug obrtnikov. Delavce je zanimal začetek obratovanja nove peči »Ruda« in nadaljevanje gradnje »Me-hanotehnike«. Vse kaže, da bo peč zagorela v začetku marca, gradnjo »Mehanotehnike« pa bodo nadaljevali s sredstvi, ki jih je pridobilo podjetje v času izgradnje. Poročilo sodnika za prekrške je pokazalo pomanjkljivost skrbi za otroke, ki jih je tudi pozno zvečer vse polno po cestah ali pred gostilnami, Kaj menijo nekateri starši! Koristniki stanovanj naj bi odstranili z dvorišč vso nesnago, ki kvari zrak in lepoto mesta. Ih končno — velik in še vedno nerešen problem Izole in ovira nadaljnjemu razvoju turizma: javno kopališče s čistilnico, ali vsaj skromno letno kopališče! Na koncu so se oglasili še kmetje, ki žele obravnavati svoja pereča vprašanja obširneje in zato žele posebne sestanke. — ib Goveja živina sivorjave pasme je za naše kraje najprikladnejša in se zato uveljavlja posebno kot plemenska živina sadja kot ga sedaj. V tej zvezi je treba opozoriti na obnovo orehovih nasadov, ki so utrpeli znatno škodo lansko zimo. Le-ta je nekatera orehova drevesa tako prizadejala, da jih bo treba posekati in s tem preprečiti njihovo nadaljnje gnitje, istočasno pa poskrbeti za posaditev novih orehovih drevesc. Vzreja govedi ima vse možnosti Razvoja Popis živine leta 1955, ki je bil na področju sedanje občine Postojna, je ugotovil, da imajo okrog 11,000 perutnine ter med 3720 glavami goveje živine 1811 krav. To kaže, da je v tej občini reja govedi usmerjena predvsem na proizvodnjo mleka. Pod mlečno kontrolo, ki jo izvajajo Živinorejska zadruga Hruševje ter kmetijske zadruge v Postojni, Prestranku in Nadaljevanje na 10. strani V POSTOJNSKI OBČINI ŽIVINOREJI OSNOVNA GOSPODARSKA VEJA Na svojem prvem letošnjem zasedanju je .občinski ljudski odbor v Hrpeljah razpravljal o poročilu svetov za gospodarstvo in kmetijstvo o stanju občinskega gospodarstva v letu 1956. Občina Hrpelje, katere celotna površina meri 28,231 ha in ki se deli na 18.195 ha kmetijske, 9.452 ha gozdne ter 584 ha nerodovitne površine, ima okoli 8000 prebivalcev. Vseh gospodarstev v občini je 1.720 in sicer nekmečkih 275, kmečkih do 2 ha površine 102, nad 2 ha pa 1.343. Po statističnih podatkih je ibilo lani na območju občine 4.856 glav govedi, od tega 2.399 krav in junic, 395 volov, 2.046 telet in 16 bikov ter 345 konj. Od drobnice je bilo naštetih 2.878 ovac in 174 koz, svinj 2.128, perutnine .082 kosov ter 552 panjev čebel. Pomanjkanje vode — osnovno zlo Vse okrog živinoreje Spričo zanemarjenih, zatohlih živinskih hlevov, kamor skorajda ne posije sonce in v katerih se gne-tejo predstavniki parkljarjev, kopitarjev, rilčkarjev in kokošjega rodu, pa še družine glodalcev, je pravo čudo, da ne izbruhnejo epi-demične bolezni med živino. Veliko nevarnost za pojav parazitarnih in infekcijskih obolenj pri živini so tudi umazana, neograjena na-pajališča — kali. V te kale brodi živina do kolen in še globlje. Občinski veterinar je v preteklem letu zabeležil 646 živinskih obolenj in jih ozdravil 626. Vestnosti veterinarske službe in preventivnim zdravniškim ukrepom gre v prvi vrsti zasluga, da v opisanih razmerah ni bilo v občini več in nevarnejših primerov živinskih bolezni. Z rešitvijo problema vode bi bilo rešeno tudi vprašanje higienskih napajališč. vani »lačni jalovosti« in »kosto-lomnici«. V senu z izčrpanih, ne-gnojenih travnikov in senožeti primanjkuje fosfora, kmetje kosijo prezrelo travo, ki vsebuje težko prebavljivo celulozo, namesto, da bi kosil travo v cvetju, ki je bogata v beljakovinami in drugimi vitaminskimi sestavinami. Močna-tih krmil pa se živinorejci neradi poslužujejo za dodatek živinski hrani, ker so predraga. V teh krajih je zelo cenjena sivorjava goveja pasma zaradi visoke molzno-sti in skromnosti v prehrani. Do standardizirani a te pasme pa ne bo prišlo, dokler bodo kmetje nepremišljeno prodajali plemenske krave izven občine, zase pa obdržali le manjvredne »istriane« in križance. Pod takimi pogoji je seveda težko računati s povečanjem produktivnosti goveje živine. Poročilo obravnava tudi stanje na področju sadjarstva v občini. Vsi sadovnjaki zavzemajo 55 ha površine, izven katere pa je še raztresenega veliko sadnega drevja po senožetih, travnikih in celo po nji- vah, Za to drevje nihče ne skrbi in je prepuščeno napadom raznih škodljivcev in boleznim. Na pobudo sadjerejske pospeševalne in zaščitne akcije je bilo lani od 76,000 sadnih dreves očiščenih okrog 60,000, škropljenih pa 40.200. Zdaj je v teku akcija izločanja bolnega in suhega drevja. Kmetovalci iz vasi Krušica, Pregarje, Javorje in Kovčice se organizirajo za saditev večjih kompleksov strnjenih sadovnjakov. Morda pa le ne bodo še nadalje vsako leto propadali v Brkinih težki milijoni zaradi konservativnega pojmovanja sadjarstva. K temu pa morajo svoj delež prispevati tudi zadruge z ureditvijo primernih skladišč, ki so v sezoni odkupa zelo važna. Prav in vzpodbudno bi bilo, ako bi občina, okraj in zadružna zveza razpisali ustrezne nagrade tako za živinorejce, kakor tudi za sadjarje. In še to: za prevoz kvalitetnega sadnega pridelka bi morale biti v občini vse ceste vsaj tako urejene, kakor je tista iz Materije do Pre-garij. V družbeni plan je bilo v letu 1956 zajetih 9 kmetijskih zadrug, 2 kmetijski podjetji, eno kmetijsko posestvo, 7 obrtnih podjetij in tri trgovske poslovalnice podjetij s sedežem izven občine. Vseh trgovin je v občini 19 in 23 gostinskih obratov. Od planiranih 575,539.000 din prometa je bilo realiziranega 92%, družbeni proizvod pa je znašal okrog 105 milijonov dinarjev. Četudi je občina po svoji površinski in socialni strukturi v pretežnem delu kmetijskega značaja, je vendar kmetijska proizvodnja v povprečju zelo nizka, čemur so krivi objektivni in subjektivni razlogi. Med objektivne razloge moramo v prvi vrsti šteti naravno pasivnost kraških površin, ki samo v predelu Brkinov in nagibu proti Istri ponekod deloma popušča v svoji kraški tipičnosti. Tako površinsko sliko pa spremlja drugo tipično zlo: pomanjkanje vode, Z dograditvijo glavnega cevovoda kraškega in istrskega vodovoda je bivši sežanski okraj rešil le del tega perečega problema, M bo v dokončni fazi z odcepi v dosegljive vasi in naselja sicer v ogromni meri za vedno paraliziral klasično »kraško sušo«, vendar bodo ostali v hrpeljski občini še predeli, kjer bo potrebno, vprašanje rednega preskrbovanja prebivalstva in živine z vodo, pa tudi namakanje, reševati in rešiti z individualnimi ukrepi, Najbolj kritično je danes še vedno vprašanje zdrave pitne vode v vaseh Brezovo brdo, Ra-čica, Golac, Poljane, Artviže, Ra-kitovec, Huje, Slope, Rijavče, Kovčice, Podgorje in Vrhpolje. V vseh teh vaseh in še mnogokje drugod v višinskih krajih občine si morajo prebivalci pomagati s sumljivo vodo iz neurejenih kapnic in še te usahnejo, kadar ni padavin. Dova-žanje vode iz velike oddaljenosti po razrvanih, za vozila neredko težko prehodnih cestah, pa je v kulturnem stoletju skoraj neverjeten napor. Sedanja občinska uprava je v proračunu negospodarskih investicij za leto 1957 predvidela samo za najnujnejšo rešitev preskrbe prebivalstva z vodo 14,600.000 din. Les in živina — največje bogastvo postojnske občine Kakor vidimo, je treba zagotoviti hrpeljski občini najprej osnovne pogoje za razvoj in napredek gospodarstva. Le v tem je namreč zagotovljeno tudi povečanje narodnega dohodka in dvig življenjske ravni. J. Z. Med največjimi ovirami hitrejšega gospodarskega razvoja Brkinov so slabe ceste Poglavje zase so gnojišča in gnojiščne jame. Centralni higienski zavod LRS ter Glavni odbor Rdečega križa si sicer že nekaj let vztrajno prizadevata, da bi kar največ pripomogla občinam pri izvedbi malih asanacij po vaseh,, vendar razpolagata vsako leto s prepičlimi finančnimi sredstvi za ta namen. Zaradi pomanjkanja živinske krme, zlasti v zimskem času, boluje govedo na tako imeno- Množični sestanki SZDL, na katerih so člani volili nove odbore in razpravljali o preteklem delu in pomanjkljivostih, in zbori volivcev Občinskega ljudskega odbora Izola sj dokazali, da se prebivalstvo živo zanima za celotno življenje občine. Tako vozijo Brkinci bolnika v bolnišnico Prevedba delavcev v trgovini počasi napreduje Povečanje storilnosti v gospodarskih organizacijah je pri normalnem poslovanju v znatni meri odvisno od strokovnega kadra. Lahko trdimo, da je v trgovinski dejavnosti glede strokovne usposobljenosti zaposlenih stanje dokaj slabo- Tako ima popolno srednjo šolo samo 9 do 10 odstotkov zaposlenih, fakultetno izobrazbo pa le od 0,7 do 1 odstotek. V zadnjih letih je bil dokaj velik dotok strokovno izšolanih kadrov in za te so priredili tri ali šestmesečne tečaje za pridobitev najosnovnejših pojmov v trgovskem poslovanju. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se absolventi srednjih ekonomskih šol niso odločali za delo v trgovini. Vzax>k temu je najverjetneje iskati v dejstvu, da skoraj do nedavnega ni bilo .rešeno vprašanje priznanja strokovnosti in so absolventi raznih seminarjev in tečajev tudi po večletnem praktičnem delu ostali brez njega. Šele uredba o trgovinski dejavnosti in trgovskih podjetjih, ki je izšla leta 1955, je dala osnovo za določevanje strokovnosti v trgovini. Omogočila je sprejetje pravilnika o strokovni izobrazbi in o priznanju kvalifikacij delavcem te gospodarske panoge. Pravilnik namreč med drugim tudi predpisuje, da morajo delavci, zaposleni v trgovini, opraviti strokovni izpit do konca letošnjega leta in si tako pridobiti potrebno znanje za delo, ki ga izvršujejo, v kolikor jim ni priznana strokovnost na osnovi pravilnika o prevedbi. Vse delo v zvezi s priznanjem zvanj'a trgovinskim ¡delavcem opravljajo posebne komisije, ki so postavljene pri okrajnih trgovinskih zbornicah. Tako so za koprski okraj imenovane komisije za koprsko, sežansko in postojnsko področje. Njihova naloga je, da preučijo strokovno usposobljenost zaposlenih v trgovini na osnovi predloženih dokumentov in da izdaja odločbe o priznanju zvanja in strokovnosti za okrog 930 oseb. Trgovinska zbornica za okraj Koper je že lani avgusta dostavila podjetjem navodila o zbiranju dokumentov za tiste, ki potrebujejo to priznanje. Takrat je tudi zaprosila podjetja, da prijavijo število delavcev, ki jim je potrebna ugotovitev zvaiij a in strokovnosti, v jeseni pa je poslala navodila z obrazci za prijavo, ki toi jih morala izpolniti podjetja do 15. decembra. Trgovinska zbornica je predvidevala, da bo svoje delo zaključila do 30. junija s tem, da bi tudi že rešila vse morebitne pritožbe na odločbe o priznanju strokovnosti. Kaže pa, da brez boljšega sode- živinoreja na Postoj lovanja podjetij predvidenega plana ne bo izpolnila. Namesto, da bi bilo vseh 930 prijav zbranih že 15. decembra, pa je do konca januarja bilo poslanih le 250. Nekatere kmetijske zadruge kot n. pr. v Rodiku, Brezovici, Slivju, Premu, Bertokih in Hrušici še do danes, kljub večkratnim urgcncam, niso sporočile koliko delavcev imajo za prevedbo, kaj šele, da bi izpolnile obrazce za prijavo. V koprski občini je od vseh trgovskih podjetij na drobno poslalo prijavo samo podjetje »Trgovski dom«. Če pa gledamo izpolnjene prijave, pa lahko ugotovimo njihovo nepopolnost predvsem zaradi tega, ker niso predloženi potrebni dokumenti, ki bi komisiji omogočili hitrejše in praviilnejše delo. Najslabše se jc v tem odrezala Kmetijska zadruga na Škofijah, ki je poslala kar 12 prijav brez vsakega dokumenta. Zato je razumljivo, da so morale komisije zavrniti od 250 prejetih prijav nad 50, in nekatere celo po dvakrat. Med 144 .prijavljenci je komisija priznala 108 delavcem stopnjo kvalificiranega, 26 polikvalifiiciranega in desetim možnost, da jim republiška trgovinska zbornica prizna zvanje visokokva-lificiranega de-, lavca. Taka bilanca dela komisij za prevedbo vsekakor ni zadovoljiva in je upravni odbor okrajne Trgovinske zbornice v Kopru upravičeno v začetku preteklega meseca na svoji seji grajal neodgovornost podjetij, ker ne pomagajo svojim delavcem zbrati potrebnih dokumentov za priznanje strokovnosti in tudi ne izpolnjujejo prijav, ki bi komisijam omogočile dokončanje njihovega dela do predvidenega roka. Nehote se vsiljuje misel, da ni nekaterim vodilnim osebam v trgovinskih podjetijih pri srcu skrb za koristi delovnega človeka, ter dopuščajo možnost, da bi bili zaradi njihove malomarnosti delavci, zaposleni v trgovini, oškodovani, ker ne bi dosegli pravočasno in pravilno priznanje kvalifikacije. Razen tega nekatera podjetja pozabljajo, da bo moral marsikateri delavec polagati strokovni izpit še letos, in da bo zato potrebno organizirati tečaje ter seminarje. Če bi komisije za prevedbo delavcev lahko že v prvih mesecih letošnjega leta zaključile svoje delo, bi bilo še dovolj časa, da bi tisti, ki nimajo potrebne strokovne usposobljenosti, na tečajih pridobili znanje, potrebno za določitev njihovega zvanja. Zato bi bilo tudi prav, če bi sindikalne organizacije v trgovinskih podjetjih, poiskale vzroke, zakaj je bila doslej pri okrajni Trgovinski zbornici vložena komaj četrtina prijav in to šele skoraj dva meseca po določenem roku. F. S. Mladi učitelji, udeleženci tečaja ročnih spretnosti, ki je bil pretekli mesec v Kopru, pri oblikovanju glav iročnih lutk iz gline. USPEŠEN TEČAJ ROČNIH SPRETNOSTI - f »pi© Občinski ljudski odbor v Pivki je na svoji 17. seji sprejel več odlokov in odločb gospodarskega in upravnega značaja. Med drugim je sprejel tudi odločbo o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest v upravnem aparatu, ki predvideva zaposlitev 27 uslužbencev. Med njimi so trije z višjo strokovno izobrazbo, 14 s srednjo in 10 z. nižjo izobrazbo. Občinski ljudski odbor je tudi sprejel odlok o razpisu nadomestnih volitev v občinski ljudski odbor, ki bodo v naselju Pivka 24. marca. Te volitve so potrebne, ker se je dosedanji odbornik Karel Grmek odpovedal odborniškemu mandatu. Predno je občinski ljudski odbor imenoval nekaj članov v občinske svete in komisije, je sprejel sklep, da se vsa gostišča, ki so doslej poslovala v sklopu gostinskega podjetja »Jelen« in ki je v prisilni likvidaciji, predajo v kolektivno upravljanje, Komisija za tehnično vzgojo pri Okrajnem odboru ljudske tehnike v Kopru je z okrajnim svetom za šolstvo priredila v Kopru sedemdnevni tečaj ročnih spretnosti za učitelje osnovnih šol in osemletk. Tečaja se je udeležilo 28 osnovnošolskih predavateljev, ki bodo v kratkem začeli prirejati podobne tečaje v svojih krajih in s tem bodo podprli šolsko reformo, ki predvideva predavanja o tehnični vzgoji mladine. Predsednik komisije Franc Vidmar je ob otvoritvi govoril o pomenu takih krožkov, ki bodo usposobili mladino za ročna dela, to je za izdelavo drobnih praktičnih ter okrasnih izdelkov. Namen teh je tudi odtegniti šoloobvezno mladino od pohajkovanja ter nekoristnega izrabljanja Samo člani Prešernove družbe dobe za 500 din 7 knjig. Člane vpisujejo vsi poverjeniki, knjigarne in uprave. Pohitite z vpisom! Del razstave ročnih del tečajnikov, ki so v sedmih dnevih izdelali vrsto različnih praktičnih in okrasnih predmetov iz gline, lesa, papirja, rafije in pločevine. prostega časa na eni strani, na drugi pa vzbuditi v njej ljubezen do praktičnega dela in jo usposobiti za lažje dojemanje napredka tehnike. V sedemdnevnem tečaju so izdelovali iz odpadnega materiala razne figure iz papirja, lepenke, rafije, pločevine, žice, seznanili so se tudi s knjigoveštvom; iz gline so izdelovali lutke, rezljali figure, jih. barvali ter se usposobili za upravljanje z diaprojektorjem, epidia-skopom, kinoprojektorjem in fotoaparati. Ob zaključku /tečaja so priredili tudi razstavo ročnih del. Ta tečaj je pokazal, kaj vse lahko napravijo učenci iz odpadnega materiala, ki si ga priskrbijo v naših tovarnah in podjetjih. Do tega- materiala bodo sicer laže prišle tiste šole, ki so v bližini industrijskih središč, onim pa, ki so od njih oddaljeni, bo posredoval potrebni material za obdelavo okrajni servis. Uspehi tega sedemdnevnega tečaja se bodo pokazali že ob koncu šolskega leta na šolskih razstavah ročnih del učencev. Tečajniki bodo že v drugem šolskem polletju uvedli pouk ročnih del, sami pa si bodo izpopolnjevali svoje znanje-na nadaljevalnem tečaju v poletnih počitnicah. Bil Člani SZDL in organov družbenega upravljanja — berite in dopisujte v naš list »Slovenski Jadran«! PETI PLENUM OK LMS JE RAZPRAVLJAL Nadaljevanje z 9. strani Planini, je 250 krav, ki -so last kmetijskih posestev in okrog 200 krav privatnikov. Dobro delo ple-menOnih krožkov in uvajanje umetnega osemenjevanja pa sta zmanjšala število kužne jalovosti in izboljšala kvaliteto govedi, ki na plemenskih sejmih dosega prodajno vrednost celo do 136 tisoč dinar j ev. Iz leta v leto pa se -veča proizvodnja mleka. Statistični podatki iz leta 1955 kažejo, da je Kmetijska zadruga Planina tisto leto odkupila 54.000 litrov mleka, KZ Prestranek 561.686 litrov, KZ Postojna 115.190 litrov, Kmetijsko posestvo Hrašče 60.000 litrov in Živinorejska zadruga Hruševje 728.808 litrov, kar je skupno nad milijon in pol litrov mleka. Skupna vrednost odkupljenega mleka je bila okrog 35 milijonov dinarjev, nepopolni, statistični podatki iz lanskega leta pa kažejo, da je bila leta 1956 proizvodnja mleka višja od proizvodnje leta 1955. Na področju postojnske občine obratujeta mlekarni v Kočah z obnovljenimi stroji, in v Hruševju, ki ima slab strojni park. Za njegovo obnovo in za nakup tovornega avtomobila bi potrebovali, približno 24 milijonov dinarjev. Medtem ko mlekarna v Kočah, ki je zadružni obrat ICZ Prestranek, oskrbuje z mlekom Ilirsko Bistrico, mlekarna v Hruševju prodaja mleko na Reko, Kmetijska zadruga v Planini pa v Ljubljano. STINA Več tečajev za strokovno izobraževanje — Stanovanjsko vprašanje — najbolj pereče delavskih svetih je 211 mladih delavcev V Poročali smo že o nenavadnem plenu piranskega Iribiča Anteja Crnice, ki je januarja ujel med Portorožem in Piranom 500 kg težko in 2,20 m dolgo ribo meseč-nico. Na sliki je ujeta riba, ki je vzbudila zanimanje med prebival-.stvom predno so jo odpeljali na razstavo v Ljubljano. Mesečnica je neužitna riba in živi v velikih globinah toplih morij. Peti razširjeni plenum Okrajnega komiteja Ljudske mladine koprskega okraja je v ponedeljek razpravljal o vprašanju delavske mladine. V glavnem je obravnaval načine usposabljanja mladincev in mladink za delavsko upravljanje in ekonomske pogoje, v katerih živijo mladi delavci. Podčrtal je potrebo po razvijanju- večje aktivnosti v sestavljanju predlogov za izboljšanje delovnega procesa, povečanje storilnosti in ustanavljanja klubov mladih proizvajalcev tam, kjer so pogoji za njihovo formiranje, predvsem v podjetju »Topol« v Ilirski Bistrici, v »Ermi« v Šmarjah, v Lesno-industrijskem podjetju v Postojni, v ladjedelnici »Splošne plovbe« v Piranu ter v Rudniku črnega premoga v Sečovljah. Mladinska vodstva bi morala iskati take oblike dela, ki bi bile najučinkovitejše za ustvarjanje trdnejših vezi s člani — mladinci delavskih svetov in upravnih odborov. Mladinska organizacija tudi ne more iti brezbrižno mimo analitične ocene delovnih mest v naših podjetjih in mora aktivneje kot doslej sodelovati pri ugotavljanju možnosti izkoriščanja skritih rezerv in dosledno vztrajati pri zahtevi o uvajanju norm in sistema pre-miranja. Boriti se mora za uve-, Ijavljanje načela, "ki priznava za enako delo enako plačilo. Plenum je obširno razpravljal o strokovnem izobraževanju mladih delavcev. Statistika /kaže, da je samo v Izoli med 848 mladimi delavci 595 nekvalificiranih, 217 pa polkvalificiranih. V podjetju Telekomunikacije v Sežani je med 126 118 nekvalificiranih, v tovarni Lama-Dekani od 122 zaposlenih 90 nekvalificiranih, v tovarni Erma v Šmarjah pa od 97 — 72 nekvalificiranih, Pri tem pa je treba priporočiti organizatorjem strokovnih tečajev, da bi bili tečaji po-ljudnejši kot so nekateri, in da bi lupoštevali dokaj nizko pred-izobrazbo predvsem nekvalificiranih delavcev, razen tega pa, da bi se lotili ustanavljanja stalnejših oblik izobraževanja mladine s prirejanjem večernih šol delavskih univerz in podobno vsaj v večjih industrijskih središčih. Plenum je posvetil obilo pozornosti razpravi o življenjskih pogojih mladih delavcev. Le-ti so v nekaterih industrijskih luajih vredni temeljitega razpravljanja in takojšnje rešitve. Težko je in tudi nesmiselno, zahtevati povečanje delovne storilnosti, če je na primer v Izoli med 933 mladimi delavci 488 takih, ki ši sami pripravljajo hrano, ki pa je večkrat nezadostna. Ugotovljeno je, da jih polovica uživa največkrat le suho hrano. Posebno vprašanje pa je stanovanjska stiska. V 17 primerih v Izoli so ugotovili, da stanuje v eni sobi po 5 do 7 deklet, ki prenočujejo na tleh, v nezakurjenih, zatohlih in za bivanje skrajno neprimernih prostorih. Treba bo zato preučiti možnosti preureditve sedaj zapuščenih stanovanjskih poslopij in osnovati obratne men-ze, ki bi lahko za primerno ceno dajale članom delovnih kolektivov tople obroke hrane. Plenum je tudi razpravljal o pravilni razporeditvi delovnih mest in o njihovi zasedbi z delavci, ki imajo veselje in sposobnost za določene vrste dela. Le na ta način, vzporedno - z določitvijo realnih norm, ki pa se ne smejo prepogosto menjavati, kar se še vedno dogaja v nekaterih podjetjih, .in z odstranjevanjem slabih delovnih pogojev kot so na primer v Lesnem kombinatu v Ilirski Bistrici, lahko pričakujemo povečanje delovne storilnosti in tudi večje zanimanje članov mladinske organizacije za sodelovanje v organih družbenega upravljanja. Ob zaključku posvetovanja je plenum sprejel vrsto sklepov, ki jih bodo obravnavali na sestankih osnovnih organizacij Ljudske mladine in na posvetovanjih delavske komisije OK LMS s predsedniki mladinskih organizacij vseh večjih ¡podjetij. V NEDELJO USTANOVNI OBČNI ZBOR NOG.O M ET SMUČANJE Mšega V prijateljski tekmi sta se pomerila v nedeljo v Izoli član prve conske lige ljubljanski Odred in domače moštvo. Gostje so zabeležili tesno zmago 1:0. Edini gol tekme je v prvih minutah igre zabil srednji napadalec Odreda Zdrav-kovič, Verjetno bi vratar Izole ta Strel ubranil, če ne bi bila na igrišču zaradi goste megle zelo slaba vidljivost. Kljub vsemu predstavlja skromna zmaga gostov uspeh za domače moštvo. Izolčani so se zlasti odlikovali v obrambi in uspešno razdirali številne napade gostov. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: BRODARSTVO Pred dnevi je bil v Novi Gorici občni zbor tamkajšnjega brodarskega društva, ki je lani doseglo izredne uspehe. Med drugim so na republiškem prvenstvu osvojili vsa prva mesta, z uspehom pa so se udeležili tudi raznih tekmovanj doma in v tujini. Tudi letos se nameravajo udeležiti raznih tekmovanj doma in v tujini, na Soči pa bodo organizirali mednarodno prvenstvo. Zlasti pa je treba pozdraviti sklep občnega zbora, da se ne bodo zaprli samo v okvir svojega društva, ampak si bodo vneto prizadevali to športno panogo razširiti po vsem Goriškem. Tedenska prometM m Odred: Filipovič, Medved, Piskar, Žižek, Berginc, Jagodic I, Bergelj, Bogataj, Zdravkovič, Kranjc, Ber-glez; Izola: Cerne, Karačič, Kleva, Lu-kins Norčič, Santin, Delangrave, Marchesan, Prašnikar, Lenardič, Pilepič. Kakor Izola se je tudi Nova Gorica že zdaj začela pripravljati za bližnje pomladansko tekmovanje v prvi slovenski ligi. Preteklo nedeljo so povabili na igrišče v Šempetru moštvo Garnizije JLA iz Ajdovščine. Domačini so precej razočarali in izgubili srečanje z 2:5. Zlasti neučinkovit je bil njihov napad, ki je zapravil vrsto idealnih priložnosti pred- nasprotnikovimi vrati. Pristaši Nove Gorice upajo, da je bil to začetni spodrsljaj in da bo moštvo kljub temu dobro pripravljeno stopilo v pomladansko tekmovanje. Sicer pa bodo imeli v prihodnjih tednih še vrsto priložnosti, da popravijo slab vtis prejšnje nedelje. Tako se bodo 10. februarja pomerili z nogometnim klubom Anhovo, 17, z ljubljanskim Odredom, 24. z nogometnim klubom Ljubljano in 3. marca z reškim Orientom. KEGLJANJE V nedeljo je bilo v Kranjski gori V. republiško prvenstvo invalidov v smučanju. Tekmovali so invalidi vseh sedmih kategorij v slalomu in veleslalomu. Čeprav so nekateri invalidi tekmovali brez ene ali obeh rok in celo z amputiranimi nogami, so v veliki večini pokazali precejšnjo sigurnost na smučeh in dosegli tudi razmeroma dobre čase. Zlasti naj omenimo uspeh zastopnika koprskega okraja Ceho-vina (iz Senožeč, amputacija obeh rok), ki je zasedel v svoji kategoriji prvo mesto v slalomu in veleslalomu. V nedeljo dopoldne bo v Kopru ustanovni občni zbor okrajne športne zveze. Na dnevnem redu bo med drugim poročilo iniciativnega odbora, razprava o prihodnjih nalogah okrajne športne zveze, sprejem pravil in volitve. Začetek občnega zbora bo ob 9.30 v dvorani občinskega komiteja ZKS v Koptru. Iniciativni odbor vabi vsa športna društva in organizacije v okraju, naj pošljejo svoje delegate. NAMIZNI TENIS 17. in 18. februarja bo v Mariboru ekipno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, ki se ga bodo prvikrat po osvoboditvi udeležili tudi azstopniki Primorske. Za sedaj sta se prijavila namiznoteni-ška kluba iz Kopra in Nove Gorice, ki sta najboljša na Primorskem. Igralci obeh klubov se skrbno pripravljajo na to prvo večjo preizkušnjo. 59 novih vaditeljev v. koprskem okraju V soboto sta pri Hrastju, občina Pivka, trčila tovorna avtomobila JLA in podjetja »Kovinar« iz Pivke. Do trčenja je prišlo zaradi neprevidnega upravljanja vojaškega tovornega avtomobila, ker voznik Milan Kordaš ni dal znaka za spremembo smeri vožnje. Materialno škodo na obeh vozilih so ocenili na okrog 5.000 dinarjev. • Ko je v soboto popoldne gonil Kar-lo Dobrin,i a istega dne kupljenega konia iz Izole po cesti iz Senožeč proti Divači, se je konj splašil pred •avtomobilom in potegnil za seboj Do-brinio. Podrl ga je na tla in ga poteptal. Dobrinja je dobil težke telesne poškodbe in so ga odpeljali v izolsko bolnišnico. 9 Zaradi prehitre vožnje se je v nedeljo ob 22. uri zaletel v obcestni nasip na križišču v bližini Divače Vik-- tor Lenarčič. Pri tem je povozil pešca Jožeta Gombača iz Matavuna in mu prizadel težje telesne poškodbe. Na avtomobilu, last gradbenega podjetja »Primorja« iz Ajdovščine, je bilo zaradi trčenja okrog 100.000 dinarjev škode. Viktor Lenarčič je avtomobil vzel brez vednosti šoferja in vozil brez vozniškega dovoljenja. V nedeljo zjutraj je med Izolo in Koprom padel z motorja Jordan Beakovič iz Sodnikov pri Kopru. Zaradi neprevidne vožnje na spolzki ■cesti si je pri padcu zlomil nogo. a Na ovinku ceste med vasema Stor-je in Kazlje sta trčila motorist Jože Žagar iz Bazovice in avtomobilist Dušan Lenarčič iz Nove Gorice. Nesreče je bil kriv voznik motornega kolesa, ker je nepravilno vozil na ovinku. Dobil je lažje poškodbe. V Novi Gorici je bilo te dni kegljaško tekmovanje za naslov moštvenega prvaka Primorske v disciplini 6 X 200 lučajev. Naslov letošnjega prvaka Primorske si je priborilo moštvo Branika s 4.051 podrtimi keglji. Drugo mesto je zasedlo Primorje I (4.4-54), tretje Prlmorje II (4.423), četrto Branik II (4,293), peto Krn (4.204) in šesto Partizan Dornberk (4.017). Med posamezniki se je najbolj odlikoval Jelerčič, ki je podrl 790 kegljev. Razen njega naj omenimo še Sr-šilo s 778 in Hrobata s 773 podrtimi keglji.. V Kopru se je te dni zaključil -tečaj za vaditelje ,nižjih oddelkov TVD Partizan. Tečaja se je udeležilo i*>9 članov Partizana iz 15 društev. Med njimi je bilo 35 dijakov in dijakinj, IG delavcev in delavk, 7 kmečkih mladincev in mladink in 1 uslužbenec. Tečaj je organizirala okrajna zveza TVD Partizan z namenom, da pomaga društvom, ki ji/n zelo primanjkuje vaditeljskega kadra. Izbrali so si zimske šolske počitnicc, tako da se je lahko udeležilo predavanj tudi prccaj dijakov :n dijakinj. Treba pa je zabeležiti tudi razumevanje posameznih podjetij in ustanov, ki so odobrila udeležencem tečaja plačani izredni dopust. Uspeh tečaja je zadovoljiv, f.a kaf gre zasluga predvsem disciplini tečajnikov in požrtvovalnemu delu predavateljev — izkušenih telcsno-vzgojnih delavcev okrajne in ¡republiške zveze TVD Partizan. Treba pa je tudi poudariti, da so se tokrat v precejšnjem številu odzvala tudi tista društva v koprskem lokraju, ki so bila doslej nedelavna. Vsekakor bo 59 novih vaditeljev mnogo prispevalo za poživitev dela društev Partizan, zlasti na podeželju. Naša slika prikazuje skupino tečajnikov v telovadnici. V ponedeljek zvečer se je v vinjenem stanju vozil proti domu v Pla- ino Frančeškin Gotans. Med vožnjo padel s kolesa. Trenutek za tem e pripeljal avtobus podjetja SAP — Ljubljana, ki vozi na progi Ljubljana —Piran, in šofer avtobusa je z naglim zaokretom na levo preprečil, da ga ni avtobus povozil. Gotans je dobil pri padcu lažje poškodbe. * V torek zjutraj pa je na Marconi-jevem trgu v Piranu zaradi nepravilnega -manevriranja s tovornim avtomobilom podrl železni električni drog voznik Stanko Urbič iz Ljubljane, Skoda zaradi trčenja je bila ocenjena na približno 125.000 dinarjev in to na električnem omrežju in drogu. ZOPET 2ELEZNIŠKA NESREČA V nedeljo zjutraj je vlak, ki je pripeljal iz Prestranka v Postojno, trčil v vagon s parnim kotlom za ogrevanje. Trčenje je povzročilo okrog 100 tisoč dinarjev škode, ki pa bi bila lahko večja, če ne bi bil vlako-vodja pravočasno opazil zasedeni tir in takoj potegnil za zasilno zavoro. Preiskava o tej nesreči še ni zaključena, Pohitite z vpisom v članstvo Prešernove družbe! V zadnji številki našega lista lahko prebrali, kakšna kriza je pri nas glede rešilnih avtomobilov. In to drži. Še mene včasih zazebe, ko pomislim, da. se bi mi utegnila primeriti kaka nesreča, pa bi me ne imel kdo prepeljati v bolnišnico. Zato sem rekel, da bom tudi sam glede tega vprašanja povedal svoje in na konkretnem primeru dokazal, kaj pomeni rešilni avto, če je pri roki. Bilo je 25. januarja 1957 ob 22. uri in 30 minut po srednjeevropskem času, Sedel sem v hotelu Triglav v Kopru. Pri sosednji mizi je bila živahna družbica, ki se je po vsemu sodeč prav dobro počutila. Nenadoma pa so si zaželeli spremembe, Najibrž jim jo je predpisal zdrav.nik, ki je bil tudi zraven. Pa se zapeljimo nekam, so rekli. Toda kje dobiti prevozno sredstvo tako pozno? Vidite, in zdaj smo tam: vprašanje prevoza. Zaman so iskali avtotaksi po Kopru. Nato pa je položaj rešil zdravnik — dr. Ravnikar so ga klicali. Stopil je k telefonu v Triglavu in čez nekaj minut je pred hotelom že zatrobil šofer rešilnega avtomobila iz Izole, ki je po dolgem prerekanju le na- ' ložil vse štiri »bolnike« In jih odpeljal na nadaljnje zdravljenje v naše priznano klimatsko zdravilišče Portorož. Tako je reševalna postaja s hitro intervencijo rešila štiri dragocena človeška življenja. Iz tega vidimo, kolikšnega pomena je, če reševalna služba dobro funkcionira. Primer pa nam tudi pove, da najbrž ne bo dovolj le nabava enega ali dveh rešilnih avtomobilov, ampak da jih bo treba najmanj ducat, če hočemo doseči brezhibno delovanje tudi v vseh podobnih primerih. Kdor bi dvomil v resničnost te zgodbice, se lahko obrne razen na že omenjenega zdravnika še na glavnega računovodjo podjetja Slovenija Sadje, ali na upravnika gostišča v mestni tržnici Jožeta Mavrica ali -pa na tovarišico Olgo, natakarico v Turistu. Mislim, da so doslej že okrevali. Tako. Povedal sem, kar me je tiščalo in zdaj se lahko posvetim bolj vsakdanjim dogodkom. Med drugim sem bil v nedeljo tudi v Izoli, kjer je Odred komaj ukrotil domačine, čeprav je pripeljal s sabo vso ljubljansko meglo. Po tekmi sem stopil na kozarček v bližnjo gostilno. Ves čas, ko sem pil, sta me dva mladiča pri' sosednji mizi tako čudno gledala, da mi je postalo že nerodno. Le kaj imata z mano, sem pomislil. Pa sem kmalu ugotovil. Komaj sem se namreč nekoliko obrnil, je eden izmed njiju pobasal pepelnik z mize in ga hotel stlačiti v žep, Toda imel je smolo. Žep je bil preozek. Tako sem videl, kakšno je prisvajanje tuje "imovine na licu mesta. Za vsak primer sem še potipal, če je z denarnico vse v redu, nato pa sem jo mahnil proti Kozini. Saj veste, da rad grem tja. Toda tokrat sem bil še posebej povabljen. Po lovski liniji. Divji prašiči so se na tistem koncu že tako razpasli, da se celo v vaseh počutijo kot doma. Prav tako je z lisicami, ki vdirajo v kokošnjake in na debelo kradejo perutnino. Lovske družine pa pridno plačujejo kmetom škodo ter bodo kmalu prišle na boben vse po vrsti. Zaradi tega so me tudi poklicali in zaprosili za dober svet. Imel sem ga precej pri roki. Pojasnil sem jim, da je lisička zvita zver in da ji še na misel ne pride, da bi zahajala v gostilne, kjer je zmeraj mnogo ljudi in tudi lovcev. Še do Pivke sem se potegnil. Tam so mi očitali, da sem ga zadnjič nekaj polomil. Vse tisto, kar sem pisal o Slamičevi gostilni, je sicer res, le da gostilna ni Slamičeva. Tako se imenuje lastnik hiše. Ta pa nima nič skupnega z upravo gostišča in torej ni prizadet, zato mi je res žal, da sem ga po krivici vmešal v vso zadevo. Gostišču pa pravijo zdaj Javornik. Menim, da je po vsem tem volk sit in koza cela, To pa seveda ne spremeni dejstva, da je pred gostiščem še vedno po starem, pa naj bo temu kriv že kdorkoli. Pozdravljeni! Vaš Vane. Ustanovni občni zbor okrajne športne zveze bo eden najpomembnejših dogodkov na športnem področju v okraju, saj bodo postavili temelj za nadaljnjo organizirano športno dejavnost v okraju. NEDELJA, 10. februarja: 0.00 Jutranji koledar in objave; 0.10 Kmetijska oddaja; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Vesti; 15.10 Za prijetno popoldne; 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Med ljudmi za šavrlnskimi hribi. PONEDELJEK, 11. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Ponedeljkove popevke; 14.00 Od melodije do melodije: 14.30 Športni pregled; 14,40 To smo izbrali -v naši diskoteki; 15.00 Vesti: 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Pojeta Dana Filipčič in Franc Koren. TOREK, 12. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti In pregled tiska; 13.45 Iz operne glasbe; 14.30 Gospodarska rubrika: Specializacija pohištvene industrije na Primorskem; 14.40 Na krilih starih melodij; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev. SREDA, 13. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Ritmi in pevci od tu in tam; 14.00 Od melodije do- melodije; 14.30 Kulturno življenje na Primorskem: V tolminski in goriški knjižnici; 14.40 Pojo zbori »Srečko Kosovel« — »Akademski pevski zbor- in »Invalidski pevski zbor«; 15.00 Vesti: 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame: 15.25 Igrajo »Štirje fantje«. ČETRTEK, 14. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranji koledar: 13.30 Vesti in pre.tled tiska; 13.45 Glasba po željah; 14.30 Operetna glasba; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Nekaj Adamičevih prirejenih narodnih pesmi. PETEK, 15. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro: 7.30 Jutranji koledar: 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Tamburaški orkester p. v, M. Siljakoviča; 14.00 Tisoč in en takt (pisan spored orkestralne in solistične glasbe; 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Pesmi Hrabroslava Vo-lariča in B. Ipavca poje I. Bratuže-va. SOBOTA, IG. februarja: 7.15 Glasba za dobro jutro: 7.30 Jutranji koledar; 13.30 Vesti in pregled tiska; 13.45 Glasba Roberta Stolza; 14.30 Življenje ob našem morju; Pred novo turistično sezono na Primorskem; 14.40 Pojo zbori učiteljišča iz Tolmina; 15.00 Vesti; 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.25 Veseli godci. _______________ KOPER: 8,, 9. 10. februarja francoski barvni film RDEČE IN ČRNO II. del. 11. in 12. februarja indijski barvni film MANGALA, 13. in 14. februarja švedski barvni film SAMO MATI. IZOLA: 0, februarja češki film CESARJEV SLAVCEK, 9. in 10. februarja braziljski film IDEALNA TASCA, 11. in 12. februarja švedski film SAMO MATI, 13. in 14. februarja francoski barvni film RDEČE IN ČRNO n. del. SEČOVLJE: 9. februarja češki barvni film POT VsPRAZGODOVINO, 10, februarja švedski film SAMO MATI, 14. februarja braziljski film IDEALNA TASCA. PIRAN: 7. in 3. februarja sovjetski film KNEGINJA MERY, 9. in 10. februarja francoski barvni film RDEČE IN ČRNO I. del, ll, in 12. februarja francoski barvni film RDEČE IN ČRNO II. del, 13. in 14. februarja češki barvni film POT V PRAZGODOVINO. DEKANI: 9. februarja češki film CESARJEV SLAVCEK, 10. februarja ameriški barvni film P02ENI JOE. ŠKOFIJE: 9. februarja ameriški barvni film POŽENI JOE. 10. februarja češki barvni film POT V PRAZGODOVINO, 13. februarja francoski barvni film RDEČE IN ČRNO I. del. ŠMARJE: 9. februarja švedski film SAMO MATI, 10. februarja češki film CESARJEV SLAVCEK, 13. februarja ameriški barvni film UKROČENA TRMOGLAVKA. POSTOJNA: 8., 9, in 10. februarja angleški film TRI KORAKE DO VE-SAL. 12. in 13 . februarja ameriški film NE BODO MI VERJELI. ENOSOBNO STANOVANJE v Izoli zamenjam za enakega v Kopru Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. KRASNO ENOSOBNO STANOVANJE v Ptuju menjam za enako v Portorožu, eventualno v Kopru. Informacije daje »Adria« v Portorožu. STANOVANJE — dvosobno, komfortno, sončno, v centru Celja, zamenjam za podobnega v Kopru — Naslov v upravi lista. s a k E s t POSLOVENIL RADO BORDON Skozi Sueški kanal bodo krnita spet zapluale H©d|e Očiščevalna dela v Sueškem prekopu napredujejo hitreje, kot so pričakovali. Po poročilih iz Port Saida predvidevajo, da bodo prve ladje lahko zaplule skozi kanal že proti koncu tega' me- Še en koristen izum, ki bo všeč zlasti gospodinjam. Gre za ročno tehtnico iz plastične snovi. Tehtnica je nekoliko večja kot navadna žlica in je zlasti primerna za tehtanje sladkorja, kave in podobnih reči. Praktična naprava si bo prav gotovo hitro utrla pot na trg seca. Očiščevalna dela s tem sicer še ne bodo končana, ker bodo odprli plovbo najprej le za ladje do 10.000 ton. Pri čiščenju kanala sodeluje tudi naš plavajoči orjak »Veli Jože«, ki ga imamo priložnost večkrat videti tudi v koprskem pristanišču. PODMORNICA ZA PREVOZ NAFTE V eni izmed najbolj reno-miranih japonskih ladjedelnic bodo zgradili veliko podmornico, ki jo bodo uporabljali za prevoz nafte. Podmornica bo dolga okrog 160 m, njena nosilnost pa bo 30.000 ton. Poganjal jo bo atomski reaktor in plula bo s hitrostjo 22 morskih milj na uro. Stala bo dvakrat toliko kot navaden tanker enake nosilnosti. O arabskem kralju Ibn Saudu je bilo zadnje dni mnogo govora. Bil je na obisku v ZDA, kjer je doživel neprijetno presenečenje, ki mu ga je pripravil ne\v-yorški župan. Ta je namreč na svojem področju prepovedal, da bi kdorkoli uradno pozdravil tujega gosta. Nestrpni župan ga je namreč proglasil za protikatoli-čana in antisemita ter mu na ta način sporočil, da je v New Yorku nezaželen. lliái priti iilfKti) ir! ¡iSi Oseminštirideset ur po rojstvu monakovske prestoiona-slednice so se pojavile njene prve fotografije. Kot je znano, je Monako izrazito turistična državica, zato so tudi iz tega srečnega dogodka v vladarjevi družini naredili »kšeft«: fotografije so dali na dražbo in izkupili zanje dvajset milijonov frankov. Na sliki vidimo malo Caro-lino Luizo Margerito s svojo mamico, bivšo filmsko igralko Grace Kelly Delo v sodobnih tovarnah, kjer je temelj sodobnega procesa tekoči trak, je sicer na pogled lahko, toda prav zaradi tega postanejo že po nekaj dneh vsi gibi delavcev skoraj avtomatični, kar deluje izredno utrujajoče. Delavci izgubijo zanimanje za delo, saj jim ni treba nič misliti. Postane jim dolgčas. Takšno razpoloženje pa negativno vpliva na proizvodnjo. Zato se poskušajo boriti proti temu z — glasbo. Poskusi so pokazali, da se je v neki tovarni, kjer so uvedli TUDI ANGLEŽI SE SELIJO Osamosvojitev kolonij, ki so bile dolga stoletja izvor ekonomske moči Velike Britanije, občutno vpliva na življenjsko raven na samem otoku. Zato tudi Angleži iščejo novih možnosti in se selijo. Kaže, da jim je posebno pri srcu Nova Zelandija, saj so v pičlem poldrugem mesecu vložili na pristojni urad kar 30.000 prošenj za izselitev na ta oddaljeni otok v Južnem morju. Lani 76 milijonov potnikov Po podatkih Mednarodne letalske organizacije se je lansko leto povečal letalski promet za 15% v primerjav: z letom 1955. Letala, ki vzdržujejo številne' zračne proge, so v tem času prepeljala nad 76 milijonov potnikov. Zanimivo je, da je odstotek prometnih nezgod pri letalih manj'ši kot pri kateremkoli drugem prevoznem sredstvu. Naš raagradai BaofiečaJ Samo še 14 dni imate časa, da se udeležite našega nagradnega natečaja. Kdor pridobi za »Slovenski Jadran« tri, pet ali deset novih naročnikov s plačano naročnino, se bo lahko uvrstil med tekmovalce za denarne inagrade po 5000, 3000 in 2000 |dinarjev. Vsi ostali tekmovalci, ki ne bodo imeli sreče pri žrebu za denarne nagrade, pa bodo prejeli lepa knjižna darila! Vabimo vse tekmovalce, da se udeleže dela nagradne žirije, iki bo 23. februarja ob 17. uri v upravi našega lista. Uprava Slovenskega Jadrana Koper — Kidričeva 26 to novost, delovni učinek izboljšal kar za 20%. Podobne uspehe so dosegli z glasbo tudi pri uradnikih. To dokazuje, kolikšnega pomena je duševno razpoloženje pri delu. Kljub velikemu tehničnemu napredku na področju prometa so še danes na vsem ogromnem polarnem področju, ki meri okrog 5 milijonov kvadratnih kilometrov, najzanesljivejše prometno vozilo eskimske sani s pasjo vprego. Eskimske pse z gostim kožuhom pa prištevajo med najskromnejše Preden je nov model avtomobila zrel za trg, mora prestati hude preizkušnje. Po več kilometrov dolgi dirki čez drn in strn poženejo vozilo s polno hitrostjo v betonski zid. Tako ugotovijo odpornost materiala in konstrukcije ter varnost, ki jo zagotavlja nov avto potnikom. Za krmilom seveda ne sedi pravi šofer, ampak lutka, na kateri pozneje ugotavljajo poškodbe. Vozilo pa vodi vozač s posebno pripravo avtomobila, ki vozi vzporedno, po cesti. Atomska letala Pred nekaj tedni smo poročali, da so v leningrajski ladjedelnici začeli graditi prvi atomski ledolomilec. Medtem pa je sovjetski časopis Ogonjok objavil novico, da nameravajo v Sovjetski zvezi v bližnji prihodnosti uvesti tudi v letalski potniški promet transportna letala na atomski pogon. Ta letala bodo mnogo večja kot sedanja in tudi hitrejša, saj trdijo, da bodo vozila s hitrostjo okrog 3000 kilometrov na uro. Skoraj neverjetno Higienska uprava v Helsinki ju na Finskem je objavila poročilo o svoji dejavnosti, kjer trdi, da niso v minulem letu našli v vsem glavnem mestu niti ene stenice. To je po mnenju uprave dokaz visoke higen-ske kulture finskega ljudstva. OKRADLI SO POLICIJO Neznani vlomilci so nedavno vdrli v poslopje policijskega komisariata v Mes-sini (Italija) in odnesli železno blagajno, kjer so bile plače za vse policijsko osebje. Zanimivo je, da so policaji opazili vlom šele zjutraj, ko so bili vlomilci že zdav naj na varnem. Edina sled' ki so jo pustili prebrisanci, je bila prazna blagajna. Našli so jo razbito v bližini mesta. OBLEKA IZ ALUMINIJA Pred kratkim so na neki razstavi v Parizu pokazali obiskovalcem zanimivo no-vost-tkanino iz aluminija. Nova tkanina, ki je izdelana iz naravnih ali umetnih vlaken, prepojenih z aluminijem, se ne odlikuje le po svoji trpežnosti, ampak ima obenem tudi to dobro lastnost, da je mnogo toplejša. — Direktor tovarne umetnega usnja se zanima za recept, po katerem si mu pripravil zrezek, ki ga zdajle je. EMÍMGWñYi »Vse je sama neumnost. Sama neumnost. Ne bojim se dežja. Ne bojim se dežja. Oh, oh, ljubi bog, želim si, da se ne bi bala dežja.« x Planila je v jok. Potolažil sem jo in nehala je jokati. Toda zunaj je dalje padal dež. XX Nekega dne sva se popoldan odpravila na konjske dirke. Z nama sta šla tudi Fcrgusanova in Crowell Rodgers, mladenič, ki je bil pri eksploziji vžigalnika granate ranjen v oči. Po obedu sta se dekleti šli napravljat, Crowell in jaz pa sva "sedela na postelji v njegovi sobi ter brala v športnem listu zadnje novice o konjskih dirkah in napovedi. Crowell je imel glavo povito in mu ni bilo kdo ve kaj mar za konjske dirke, vendar je stalno prebiral športne liste in je imel pregled nad vsemi konji; tako je bil vsaj z nečim zaposlen. Kekel je, da konji niso dosti prida, toda drugih da pač ni. Stari Meyers ga je imel rad in mu je dajal nasvete, kako naj stavi. Meyers je dobival stave skoraj na vsaki dirki, vendar ni rad dajal nasvetov drugim, da ne bi zmanjšal dobitkov. Dirke so bile ena sama prevara. Ljudje, ki so jih bili pregnali z vseh drugih dirk, so prihajali tekmovat v Italijo. Meyersovi podatki so bili zanesljivi, vendar ga nisem rad spraševal, kajti včasih sploh ni odgovoril in vselej je bilo videti, da mu ni všeč, če mora odgovarjati; pač pa se je čutil nekako dolžnega, da nam iz določenih razlogov odgovarja, najmanj pa se je obotavljal dati odgovor Crowellu. Crowell je imel ranjene oči in eno oko je bilo hudo poškodovano; tudi Meyers je bolehal na očeh in je zategadelj imel Crowella rad. Svoji ženi ni Meyers nikoli povedal, na katerega konja je stavil, ona pa je dobivala in izgubljala; povečini je izgubljala in nenehno klepetala. Mi štirje smo se v odprti kočiji odpeljali v San Siro. Bil je krasen dan. Peljali smo se skozi park, nato pa vzdolž tramvajske proge in ven iz mesta,' kjer je cesta bila prašna. Tu so bile vile z železnimi ograjami, veliki, bujni vrtovi, jarki, po katerih se je pretakala voda, in zeleni zelenjadni vrtovi z rastlinami, ki je njihove liste pokrival prah. Na rav--nicl smo videli kmečke hiše in bogata, zelena posestva z namakalnimi jarki, na severni strani pa hribovje. Na dirkališče se je pripeljalo mnogo kočij, vratarji pri vhodu pa so nas pustili noter brez vstopnic, ker smo bili v uniformah. Stopili smo z voza, kupili programe ter se peš odpravili čez polje in nato čez gladko, steptano dirkališče do konjušnice. Glavna tribuna je bila stara in napravljena iz lesa, stavne lope pa so bile pod tribuno, v vrsti poleg hlevov. Vzdolž ograje na dirkališču je bila cela množica vojakov. Konjska ograda je bila dokaj polna ljudi. Pravkar so peljali konje ven in jih vodili v krogu pod drevesi za glavno tribuno. Videla sva nekaj znancev, našla stolice za Fergusonovo in Catherine ter opazovala konje. Konji so s spuščenimi glavami stopali drug za drugim, konjušniki pa so jih vodili. Crowell se je za enega izmed konjev, ki je bil šrlatnotemne barve, zaklinjal, da je pobarvan. Strmeli smo vanj in zdelo se nam je, da je morda res. Pojavil se je, tik preden je zvonec dal znamenje zflfe sedlanje. Poiskali smo ga v programu po številki na koujuš^^ nikovi roki; bil je označen kot črni žrebec z imenom »Ja-palac«. Dirka je bila namenjena konjem, ki niso bili na dirkah nikoli odnesli nagrade tisoč lir ali pa več. Catherine je bila prepričana, da je konj prebarvan. Fer-gusonova je menila, da ne more ničesar reči. Tudi jaz sem bil mnenja, da je videti sumljiv. Zedinili smo se, da moramo nanj staviti, in smo stavili sto lir. Na plakatih je bilo razvidno, da ta konj prinaša petintrideset lir na vsako stavljeno liro. Crowell je šel kupit listke za stavo, mi pa smo gledali jockeye,* kako še enkrat jahajo naokrog, kako potepi zavijajo pod drevesi na dirkalno stezo in kako se v počasnem galopu približujejo zavoju, kjer je bil start. Povzpeli smo se na glavno tribuno, da bi gledali dirke. V San Siru takrat še ni bilo na startu traku; starter** je razporedil v vrsto vse konje (na dirkališču so bili videti prav majhni), potem pa je z dolgim bičem dal znak za start. Konji so planili mimo nas; črni je bil prav na čelu in je na zavoju prehitel že vse druge. Z daljnogledom sem ga opazoval na drugi strani dirkališča in videl, kako si" jockey prizadeva, da bi ga zadržal; toda ni mu ga uspelo zadržati. In ko so se za zavojem spet prikazali na ravni stezi, je bil črni konj že za petnajst dolžin pred drugimi. Ko je že dospel na cilj, je še nekaj časa tekel in na ovinku zavjl. »Mar ni čudovito?« je rekla Catherine. »Dobili bomo več kot tri tisoč lir. To je zares krasen k6nj,« •■'"■•- 1 w »Ne vem, dragi. Vselej sem se bala dežja.« »Meni je všeč.« »Rada se sprehajam v dežju. Toda v ljubezni je zelo neprijeten.« »Vselej te bom ljubil.« »Ljubila te bom v dežju in v snegu in ob toči — kaj je še takega?« »Ne vem. Mislim, da se mi spi.« »Zaspi, dragi, jaz pa te bom ljubila, naj bo, kakor hoče.« »Saj se pravzaprav ne bojiš dežja, kajne?« »Ko sem s tabo, ne.« »Zakaj se ga bojiš?« »Ne vem.« »Povej mi!« »Nikar me ne sili.« »Povej!« »Ne.« »Povej mi!« »Prav. Bojim se ga zato, ker včasih vidim sebe mrtvo v dežju.« »Ne.« »In včasih vidim tudi tebe mrtvega v dežju.« »To je že bolj verjetno.« »Ne, ni, dragi. Kajti jaz te lahko rešim. Vem, da te lahko. Toda samemu sebi ne more nihče pomoči.« »Prosim te, nehaj! Nočem, da nocoj zblazniš. Ne bova več dolgo skupaj.« »Ne, toda jaz sem že tako in tako nora. Vendar bom nehala. Vse skupaj je neumnost.« »Da, vse skupaj je sama neumnost.« • »