AAljffo^ dfrgflm** ifrtff ptnnit Mo. t9 iwthOfiiftd d/ ^	^ ^^FTBfcl"****^!^' ^ N^^^r^ZIZSBg' ""t**^ oim. by order o) the rresKtent, A. S. ourition
(tttc: Act o! October bfch 1917, on theiue at the Fost Oniee oi j ^	' /«» ' f>! i' ; ' j. ™ ; V'
^b^ ^^^^^^	imannMaBamannnMmo^
'_lj________.„,„._.'
NO. 12,	ftHIQ, FKLQAM JANUARY 30th 1020	LETO XXIII. - VOL XXIII.
fcniHld fjfllMtfK U.
Jf^S^Iw-	' r •<v'. ;
Mila 'liftlifAiaTimi
ilflltn ' IHHiNHfi/jjIti.
Washington, «0. j*n.. Samuel Oompcrs, delavski j j* ameriških delavcev, predsednik American Feder^tifn of Labor, Je v uradnem jgla-silu delavske organizacije na pisal obširen članek v ravna Aje ameriškim delavcem. V tem članku Gompers popolnoma in za vse Case obsodi boljševizem kot anarhizem prvega reda, od katerega ima jo delavci ogromno Škodo. Članek je zbudil v vseh krogih veliko zanimanje. Gompers najprvo obračuna z oni mi Amerikanci, ki neprestano govorijo, dp ne smemo ob soditi boljševizma, "ker ga ne poznamo", ampak počaka ti, da dobimo '^natančnejša poročila iz Rusije". Gompers pravi sledeče: Ko smo Sli v vojno z Nemčijo, nam ni bilo "natančno vedeti", kakšne so razmere v Nemčiji.. Mi smo vedeli, da je Nemčija imela slabo vlado, in to vlado je- treba zruSiti. Ako bi čakali, tedaj bi kajzer danes triumfiral. In vse kar nam je treb^ vedeti o boljševizmu, je sistem ruske vlade, kot prevladuje danes. Mr. Gompers citira rusko bofjSeviSko usta vq, glasom katere ima le ena petina ruskih pre-
' bivalcev volivno pravico, do-čim so delavci in kmetje brez
slepo ne pokori Trockiju in Leninu, ni opravičen do nobene politične pravice, pa naj sibo delavec ali kdo drugi. V tej zadevi ima Gompers izvrstna direktna poročila naravnost iz Rusije, od ruskih organiziranih delavcev, ki so razjasnili položaj v posebni brzojavki na predsednika mednarodne delavske unije. Ruski organizirani delavci trdijo, da so boljševiki zaplenili delavske blagajne, da so uničili vse delavske liste, raz bili delavske organizacije, ter da vsak štrajk, ki nastane v Rusiji, je krvavo potlačen z orožjem od strani boljševi-kov. V istemu času, ko so bolj Seviki na krmilu vlade v Rusiji, je bilo več delavcev umor jenih od strani vlade potom vojaSčine, kot pa v dvajsetih letih carskega režima. Boljševiki so upeljali "prisiljeno sužnjost", in vsak delavec danes v Rusiji je enak sužnju, kajti spolnovati mora go tova povelja voditeljev bolj-ševtstov, ali pa . zgubi, delo ali je vržen v ječo. Boljševizem se ne more nikjer drugje držati kot v J*usiji, kjer je ljudstvo ignorantno, zapeljano, slepo, kjer nima inicijati-ve, svojega mnenja, ampak slepo sledi lazi-voditeljem. Poleg
tegl prevladuje v bol) SeviSkih vrstah fanatizem pr ve vrste, fn ravno ta fanatizem bo povzročil, da bo bolj Sevizem propadel, kakor pro pade vsaka stvar, ki je na po dlagi terorizma in fanatizma, kuski delavci danes ne more jo pokazati niti ene same stvari, da se Je njih stanje zboljšalo. Nasprotno, milijone jih je v capah in brez pravic, gladnih in preganjanih, pobitih in v sužnjosti. Isto usodo bo prinesel boljševizem vsaki državijejer bo tre
jo vse radi boljševizma, ne
Utariv honrii
)VHHH| rUVHlII«
'T- a V * < t JiWtlw
^mmmrnmmmm^
Washington, 29. Jan. Detektivi Z jedi njenih držav so sinoči udHi v urade stotine :t*jjcozvanUi. "brokerjev", katerih posel je Jmpovati Liber ty Bonde in vojno hranilne znamke za male denarje od ljudi, katere potreba nažene k temu. Dognale so se ogromne sleparije v Škodo države in posameznih oseb. Nad sto bankirjev in bankirskih posredovalcev je bilo aretiranih. Aretacije so se zvrSile v New Yorku, Chicagi, Philadelphia, Baltimore, St. Louis in po drugih mestih. Vlada je prepričana, da je dobila v roke vse Voditelje zarote. Pri mnogih teh mešetarjih so do bili za tisoče dolarjev vojno-hranilnih znamki dasi postava direktno zapoveduje, da nihče ne more imeti več kot za en tisoč dolafjev vojno-hranilnih znamk. Poleg tega pa so vladni.detektivi zapleni li za milijone dolarjev ukradenih Liberty bondov. MeSe-tarji niso nikdar vprašali, ka dar jim je kdo pnnesel Liber ty bond naprodaj, ali je dotič ni pravi lastnik bondov ali ne, pač pa so zamenjali Liberty bonde za poljubne cene. Tisoče ljudi, katerim so bili Liberty bondi ukradeni, bo sedaj dobilo svoj denar nazaj. Med aretiranimi je tu 4i kakih dvajset ftwrit«*. »
, ' O
—	Lepa pesem dviguje duha, človek ki se zanima za petje, je plemenit, in petje je vselej blažilo človeka, pravo, lepo, umetniško petje. Slove nec je rojen pevec, zato pa pevska društva med nami lepo uspevajo. Opozarjamo za tegadelj vse,rojake v Collin-woodu in okolici* posebno pa tudi rojake iz vsega Cleve-landa, da se udeležijo v kar najbolj močnem številu drugega I pevskega koncerta, ki ga pnredi društvo "Soča" v Collinwoodu, v lepi dvorani novega Slovenskega Doma* Koncert se vrši pod vodstvom mojstra Primož Kogo ja. Detajli programa se naha jajo v oglasu, in rojakom priporočamo, da preberejo program in sklenejo se udeležiti. Vstopnina je le 75c. za osej bo, kar je na vsak način maj hna svota za duševni užitek, ki ga boaete imeli. Štiri slovenska pevska društva sodelujejo pri koncertu.Pokažite da ste kulturen narod, ki goji in podpira lepe umetnosti. Koncert se vrši v nedeljo, I. febr. v dvorani Slov. Doma v Collinwoodu točno ob 7. uri zvečer. Upamo, da občinstvo z vsestransko udeležbo dokn-že, da zna ceniti trud in priza devanje naSih pevskih društev.
—	V pondeljek, 2. febr. ob 7. uri zvečer se prične v Public Library na 55th St. in St. Clair ave. pouk o državljanstvu. Pouk je zastonj. Ker se pričakuje, da bodejo sodnije skorq začele podelie vati državljanske papirje, se opozarja vse rojake, da izkoristijo to priliko in se nau(Je potrebnega.
—	Znani elevelandski delav ski vodja, Michael Goldsmith je -umrl za pljučnico. Pogreb se vrSi v petek.
—	Zadnji čas je, naročite list za staro domovino, po sedaj ni nizki ceni.
Si vsa stavba sužnjosti in terorizma, katero je postavil boljševizem n*d ruskim na-
1VIUJ	WW
Motoostiepogod-1 bi mira z Jugoslovani
Berne, Švica, 29. jan. To}i , ko zapletenih poročil priha- i ja o Jugoslovanih in ,po$iIft j mir^Vtie pqgo$be, da topia i Človek biti Mfvm ti predno vrjame temu ali orte- i mu poročilu. J&rzttjavJce, ki i so dospele baje iz ttelgrada, . naznanjajo, daje jugoslovan i ska vlada se odločil^ spreje- i ti ultimatum zaveznikov ter i odnehati v Jadranskem vpra i Sanju, oziroma sprejeti one i pogoje, katere so diktirali za i vezniki. Med jugoslovanski- ! mi ministri se je vrSilo dolgo i posvetovanje, ali naj se Jugo slavija uda ali ne ultimatumu i zaveznikov. Konečno je zma i gala mala večina, da je najbolje v teh razmerah, da se vlada poda. Jugoslovan- ! Ska nota pride tekom 24 ur v , Pariz, da jo zavezniki prefctu i dirajo. V ultimatumu, ki so ga poslali zavezniki Jugoslo- i vanom, se od slednjih zahteva, da Jugoslovani nemudoma odgovorijo, ali sprejmejo kompromis, katerega je stavila Italija "s skrajnimi žrtva mi".
Po tem najnovejšem načrtu, ki je bil sprejet od zaveznikov, in v katerega je tudi Italija privolila dobi mesto Reka avtonomijo pod nadzorstvom Lige narodov, tako da ne bo italijanska niti jugo Slttmfl^kft V pristanišču kot pri železnicah, ki vodijo v mesto, imajo Italijani in Jugoslovani iste pravice. Jugoslavija dobi predmestje Su-šak. V Dalmaciji dobi mesto Zader samostojnost pod kontrolo Lige narodov. Mesto Zader z okolico bo tvorilo samostojno drŽavo. Italija ob drži Avlono in prevzame man dat nad Albanijo, z izjemo severnega dela, ki pride pod jugoslovansko vlada. Italija dobi tudi otoke Lušin} in Vis ostali otoki pa pripadejo Jugoslaviji. Kaj je z Istrijo, Tr stom, Gorico, ter Notranjko o tem se ne ve ničesar. Kot znano so trst prodali zastop niki Republičanskega Združenja, oziroma so zanikali vsake pravice Jugoslovanov za Trst.
o
—JSKS. V pondeljek se je vršil po greb Frank Košička, ki je nagloma umrl, ko se je na-hajahpri svojem delu v petek opoldne v tovarni New Pro-i cess Co. Kot bi ga zadela srčna kap je padel in kmalu potem umrl. Pokojni je stano val na 1419 E. 39th St. kjer zapuSča dva brata. V Ameriki je bival dolgo vrsto let. Doma je iz Žužemberka. V do-. movini zapušča eno sestro. DraStvo Žužemberk in dr. Slovenija so priredila pokoj nemu časten zadnji sprevod.
— V veseli družbi pri John Hočevarju so v nedeljo 25. jan. darovali sledeči rojaki za revne otroke v stari domovi ni John Jermftn, Andrew Se mič, Anton Logar, John Jer 1 man John Kramar, Henry Zalokar, Frank Makovec, John Hočevar, Anton Kau-Sek, Paul Schneller, Jos. Plevnik hi druga rdjaka, katerih imena so neznana. Sku paj se je nabralo $23. Mi z od kritim veseljem bilježimo, da se ti naši,znanci večkrat spo i minjajo sirot v stari domovini, kajti priliko smo imeli že ponovno tiskati njih imena v zvezi s podporo za staro domovino. Želimo le, da bi do-
naseH°inmnogor0^rjaVbi
Li 1 i- p. A — 1 SL _ __ .	_ _ ! _ ! _ A, _
duo puijwzvrivtj pri sirovflii«
tttew zaltarajlšl 1
000.000 u sirote.
x Washington, i 29. jan. Pred sednik tyftleon je potom taj- si nika zakladnice danes poslal A ponoven apel in a kongres, C naj nemudoim odobri $150. o 000.000, da i«jpodpira lačne n in potrebne v tvropi. Prea- n sednik pravi, <m je položaj v n nekaterih evropskih deželah p tak, da preti tqoralni in ma- k terijalni kaos, |ko Amerika v takoj ne pomagi. Kot se spo- k roča republikanci v kongresu v niso pri volji ioslušati pred- t< Sednika, in n^fceravana svo- F ta se najbrž tlbo dovolila. L Predsednik ijjlson je mne- F nja, da so Zjetfnjene države n moralno obveiane pomagati E narodom, ki sole komaj osvo t< bodili, in ki nimajo na razpo- J lago ničesar, # čimur bi si F ustvarili podlago za bodoč- J nost. Kot znai^o je Amerika F že enkrat dovolila $100.000. F 000 za živež in obleko sestra- r danim Evropejlcem, toda ta lj fond je sedaj potekel in pred č sednik čuti, dale Amerika ob li vezana še nadalje podpirati F sirotne narode.	I
—	Iz Trsta je dobilo u redni-	r štvo ganljivo prošnjo sloven-	1 skega otroka, da mu pomaga	} uredništvo naji ljubo mami-	^ co. Prošnja se .glasi: Prosim	S vas, cenjeno jiedništvo "A-meriške Pontine", o kate-	t mm iWPH (Oliko do-1 brega, da bi bili tako dobri in	c meni pomagali najti naslov	t meni predrage osebe: moje	j zlate mamice. Iva Uršič iz	t škrlega na Dolenjskem, ob-	( čina St. Rupert, ki je že dva-	i najst let v Clevelandu, je mo-	< ja m*ti. Rad bi ji pisal ali ne	i vem njenega naslova. Pro-	1 sim, da bi vi bili tako dobri in	1 pozvedeli za naslov. Hvale-	i žen vam bodem jaz kot vem,	I da tudi moja preljuba mami-	: ca. Dve leti sem že sirota,	< vojna mi je vzela očeta. Na-	1 hajam se v najslabšem stanju	J ter bi hotel prositi mamico,	j ako bi mi hotela pomagati na	] kak*način. Poizvedoval sem	| že ne več krajih, toda brez	i uspeha. Prosim vas lepo, us-	i milite se me, in pomagajte mi	1 najti mojo ljubo mamico. Ur	j šič Boris, Trst, ulica Cesar«	j Battisti, 21|III, Venetiza Gi-	i
ulia, Italy____ Prosimo naše	i
cenjene čitatelje, da kdor kaj	]
ve o tem, naj sporoči direkt-	i
no na naslov, kakor je napi-	j
san v tej prošnji. Kdo bi bil	<
tako trd, da ne bi pomagal	i
otifcku najti naslov ljublje-	i ne matere?
—	Slovenska Narodna Zve	; zg dobiva iz vseh krajev do-	1 movine številna pisma za po-	i moč in podporo. To> ponov-	3 ni dokaz, kako silna siroma-	i ščina mora vladati, posebno	< v mestih Slovenije. Zveza je	i znana v domačih krajih pov-	1 sod kot ona organizacija, ki	< je že toliko storila za narod	I v domovini. In od tega posla	I ne bo odnehala. Kikor hitro	i se razdeli druga pošiljatev	< hrane in blaga v domovini,	i naredimo nove korake za	j tretjo pošiljatev, po zboljša-	i nem načrtu, po drugem si-	I stemu, kar bo vsem rojakom	| v največje zadovoljstvo. Tu-	i
Scene za poštnino se bode-i znatno znižale, ker se pro
met obrača na bolje. Prosimo	1
da pazite na to v naiem listu.	J
—	Tekom četrtki se Je spo- i ročilo zdravstveni komisiji v ] Clevelandu 230 novih sluča- < jev influence.	1
—	Od i. jan. se J« dan po- i daljlal za 42 minut. : I,
The M American
tutting tmm
i n' i. "
V torek se je vršila prva seja deliiičarjev The North American Banking & Saving Co. Navzočih je bilo 98 procentov delničarjev, kar kaže na vsak način veliko zanimanje med narodom za tb naj novejše in največje finančno podjetje Slovencev v Ameri ki. Na seji so se prebrala pra vila in izvolil se je direktorij kakor predpisuje postava. Izvoljeni so bili sledeči direktorji banke: E. R. Ahlefeld, F. T. Cullitan, D. S. Barrett, Louis Knaus, Jernej Knaus, Frank Suhadolnik, John Gor nik, John Popovič, John Breskvar, Josip Zalokar, An ton Grdina, August Haffner, J. M. Seliškar, F. M. Jakšič, Frank Pavlin, Frank Vesel, Jos. štampfel, Anton Logar, Rev. J. M. Liscinsky, Josip Kozely, Anton Prijatelj. U-radnikom banke so bili izvoljeni izmed direktorija sledeči: Predsednik Dr. J. M. Seliškar, podpredsednik Frank Pavlin, podpredsednik John Breskvar, tajnik F. J. Cullitan, blagajnik August Haffner. Finančni odbor: Louis Knaus, Jernej Knaus, A. Haffner, Frank Pavlin, E. R. Ahlefeld, F. J. Cullitan,'J. M. Seliškar.
Na seji je bilo poročano, da ie dovoljeni kapital bil
-	yeipisan m skero deset tisoč dolarjev več kot pa je bilo po trebno. Radi tega so se storili gotovi koraki, da se kapital tega podjetja zviša, ker se je oglasilo še toliko uglednih tr govcev in delavcev, ki bi radi imeli delnice, da bo treba nekaj ukreniti v tem oziru. Veselo znamenje je, ker se tudi Amerikanci močno zani majo za to podjetje, kajti oni bodejd v podjetje prinesli ameriški duh ter trgovino. Odvetnik Cullitan, ki je dobro znan Slovencem, ima obširna znanja v ameriških kro gih ter je pravni zastppnik podjetja In kot tak je mnogo primogel k postavnemu delo vanju banke. Mr. Ahlefeld je izvrstno znan v real estate krogih mesta, dočim sprevidi jo rojaki iz ostalih imen, da je tričetrtinska večina direktorjev Jugoslovanov. Na vsak način pa je potrebno za podjetje, da stopi v ozek stik z Amerikanci, kajti tu je obširno polje delovanja, ki obstoji v najboljšem sporazu mu med našim narodom in Amerikanci.
Novo pqdjetje se bo bavilo z vsemi bančnimi posli, kakor čekovni promet, hranilne
-	vloge, tujezpmski oddelek, zavarovalnina, mortgage, posojila, note, safety deposit vaults, sploh vsi posli kot jih
: imajo največje ameriške banke. Slovenska društva, trgov i ci in posamezniki bodejo do-I bili v tej banki močno zaslom ; bo, in gospodarsko življenje i nted narodom se bo dvignilo ' do višine kot je nismo imeli nikdar prej. Imena direktor-i jev nam jamčijo zaupnost,
•	resnost ter varnost, m ponav ■ Ijamo, da naselbina si mora i ponovno častitati radi tega
podjetja.
; Posebnost nove banke bo: > pridobitev hranilnih vlog po tom poŠte. Rojaki Sirom Ame rike bodejo imeli izvanredno
•	priliko vlagati svoje prihranke v to najmočnejše slovensko oo^jetie. in postrežba ter točnost oodietia bo izarantl-rat<* nsfboffšo zadovolj
fflooaibisti zmagali! po vsej Ogrski
Budimpešta, 29. jan. Po Ogrskem so se vršile volitve v nedeljo in pon., 25. in 20. januarija, in poroča se, da je 95 procentov yseh oddanih glasov bilo za monarhiste, ali da 95 procentov volicev zahteva, oa Ogrska postane kraljevina. Pditikarji so že začeli špekulirati kdo bo prihod nji ogrski kralj, in mnogo Madžarov je za to, da se ponudi kraljeva krona kakemu habsburškemu princu. V kro gih legitimistov se govori, da bodejo ponudili krono princu Otonu, najstarejšemu sinu bivšega avstrijskega cesarja Karla. Zopet drugi so proti Habsburžanom in zahtevajo, da Član kake druge evropske kraljeve hiše nastopi vlado, dočim je gotova vrsta politi-karjev za načrt, da se izbere kakega ameriškega multi-mi lijonarja, kateremu naj se po nudi kraljeva krona.
Kako je mogoče, da je 95 procentov volivcev glasovalo za kralja, je teško razumeti. Ali so sedanje republikanske in boljševiške stranke tako slabo gospodarile, da se je ljudstvo z tievoljo obrnilo od njih, ali pa je mogoče, da S3 bile volitve podkupljene in je bil volivni sistem tak, da ni moglo priti do druzega rezultata,^.*^*., _______—
-o-
i
— John Stanley, predsed^ nik družbe cestne železnice, se je izjavil, da če ne dobi kompanija sedem procentov od svojega kapitala dividend, da bo potem odtrgal vsem uslužbencem njih plačo, od 60 centov na ,40 centov na na iiro. Ko se je vršil zadnji štrajk uslužbencev, se je štrajk tako poravnal, da je mesto obljubilo kompaniji, da bode dobivala 7 procentov od vloženega kapi tal delav ci dobijo od 48 na 60c. na uro. Uslužbenci so dobili povečane plače, voznina se je znižala za občinstvo, toda kompanisti niso dobili ničesar, toda zahtevajo na vsak način svoj delež. Glede teh sedem procentov dividende bo ljudstvo glasovalo aprila meseca. Pri letnem proraču nu se je tudi, skazalo, da je kompanija lansko leto prevozila štiri milijone več ljudi kakor pa leta 1918, kljub temu, da je imela lansko leto 24 manj kar v prometu kot le to poprej. In kljub temu, da se je voznina dvakrat znižala, pa se nahaja v rezervnem skladu kompanije $698.000. Kadar ta sklad pade na (300. 000, tedaj se voznina zviša.
—Prvi glas smo dobili od naših treh zastopnikov, ki so spremljali zaboje v stare do movino. Prve karte so dospe le datirane 9. jan. ko so' se nahajali še na vožnji blizu Havre. 11. jan. so dospeli v Havre, in 12. jan. so.bili v Pa rizu. Dne 13. jan. so se oglasili pri Jugoslovanski mirovni delegaciji ter pri jugoslovanskem poslanstvu. Tako mirovna delegacija kot Jugoslovansko poslanstvo Je naše zastopnike skrajno prijazno sprejelo ter jim mnogo pomagalo. One 16. jan. so odpo tovali iz Pariza z Orient eks presom, skozi Milan, Videm, Trst in v Ljubljano. Vožnjo so imeli ves čas skrajno burno, toda sporočajo pa, da so vsi zdravi. Nadaljna poročila sledijo.
Influenca oapietinje po vsem mesto.
Vsega skupaj je bilo v zad njih štirih dnevih poročanib v Clevelandu en tisoč novih slučajev influence. Influenci se druži tudi prava pljučnica, ki tudi zahteva svoje žrtve. Dr. H. L. Rockwood, mestni zdravstveni komisar je izdal nove odredbe, da se prepreči nadaljno širjenje influence. Zdravstveni komisar se izjar vlja ,da sedajni slučaji influence so veliko bolj mili kot so bili slučaji influence lanskega leta. Letos ne umira to liko ljudi za to boleznijo. Oblasti niso prepifičane, da bodemo imeli enako epidemi jo kot smo jo imeli leta 1918. Dosedaj se je uradno sporočalo na zdravstveni urad 592 slučajev influence, toda mno go stotin bolnikov je, ki ne poročajo svoje bolezni. Mesto je naznanilo vsem lastnikom hiš in lotov, da očistijo tlak pred svojim, posestvom. Blato in smeti, pljunki in druga nesnaga, ki se nahaja v tem blatu so prvi povzročite Iji influence. Clevelandski Rudeči Križ je dovolil $50. 000, da se borijo oblasti proti influenci.
Iz New Yorka se poroča, da je tam nad 6000 slučajev influence, in 249 oseb je iimr lo včeraj za to boleznijo. V Chicago jih je umrlo včeraj 87, dočim je bilo novih lučajev v enem dnevu nad 1700.
—	V pondeljek, 2. febr. prev zame znani rojak Frank Kun stelj candy prodajalno na 6117 St. Clair ave. ki je bila dosedaj last J. Poznika. Nova trgovina se priporoča vsem rojakom v obilen po-set.
—	Župan Davis odide za tri mesece na pot po Ohio, da bo govoril sebi v prid. Davis je luindidat za guvernerja.
o
375.000 AVSTRIJCEV MRTVIH.
Iz Genfa, Švica, se poroča, da je v Sibiriji in ostali- Rusiji pomrlo 376.000 ujetih avstrijskih vojakov za tifu- . som in kugo. Vsega skupaj je bilo 500.000 Avstrijcev ujetih v Sibiriji. Komaj 100. . 000 jih je ostalo. Mnogo tisoč med mrtvimi jih je Jugoslovanov. Boljševiki ne pustijo ujetnikom se vrniti v domovino.
IZ URADA VRH. TAJNIKA SLOV. D. ZVEZE.
Odbor za novi sistem je imel v pondeljek, 26. jan. svoj sestanek in je potrdil novi sistem s tem, da bodo krajevni tajniki vsak mesec 26. v mesecu poslali na vrhovni u-rad spremembe pri članstvu. Kakor hitro bo vrhovni tajnik dobil poročilo o suspendiranih, črtanih, itd. bo poslal nazaj dvoje listin, koliko ima društvo za plačati ases men ta za tekoči mesec. Čas za plačevanje je določen do 5. vsakega meseca.
Da se pa stvar bolj točno vrši, se prosi vse krajevne tajnike naSe Zveze, da pridejo v pondeljek, 2. febr. ob 8. zvečer v S. N. Dom, da dobijo tam nova poročila in infor macije. Določeno je, da se pit ča januarski asesment do 10. februarija, torej Je še dovolj časa, da tajniki uredijo vso stvar. Pozdrav, F. Hudover-
nik, tajnik.-
—°-- ^^
in fi^kafaio kcadte seu stano
n na zagrebški tehniki.
..... . ,11__ Lil.	..........«"
"AMERIŠKA DOMOVINA"
|	(AMERICAN HOME)
N A ■ O č M I M At ZmAmeriko - - - $3.00 ZaCkftlandpo pošti - $4.00 Za Rrropo .... - $4.00 Pommma* itovllka ■ - • fc
Vm plema,'dopisi in denar naj m paillfa m "Aaierttka Domsvtaa" Hi »t. Oalr An N. E. Of land, Ohio Tal. C«y. Prfsosten Iti
fAMES DEBEVEC, Publither____LOUIS J. PMC. Bditot
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
Read ijKm Slireiius ii the City of QefeUwl ui eUawbere. Afartisiig rates m reqiett. American in spirit Foreign in language oafr
Entered n second-cj aw natter January 5th I»09, at the post office at Otavslsnd, Ohio nodtr the Aot of March 3rd, 187».	_
NO. 12. Fri. Jan. 30th 1920
Nemčija snuje novo vojno.
Kaj namerava NemCija? Kaj NemCija misli in kuje za bodoCnost? Podpisal je mir in ali mogoče zopet sanja o novi vojni?
Danzadnevom se pojavljajo slifina vprašanja. Enaka vprašanja seveda zanimajo tudi nas v Ameriki, kajti udeležili smo se svetovne vojne, in Amerika je doprinesla svoj ne-mali del, da je bila NemCija poražena. Povečini Ameri-kanci mislijo, da je silna svetovna vojna uničila ratoborni duh Nemčije, da je s tem, da je Nemčija postala republika, bil izkoreninjen vzrok nadalinih vojn.
Tako mislijo v Ameriki, toda v Evropi imajo o tem vse drugačno mnenje. Evropa v splošnem, posebno pa Fran cija nt veruje Nemčiji, ampak neprestano govori: Pazite, bodite previdni, Nemec se bo zopet dvignil!
In v resnici, kako obstoji današnja Nemčija? Ali moremo sploh dognati kako se počuti današnja duša, kakšne upe in nade ima po vsem onem, kar je doživela silnega in nepričakovanega tekom zadnjih pet let? Najbolje bo, ako ua to vprašanje odgovori Nemec sam. Odgovoril je jako znani nemški politik, Matija Erzberger. To ime ste slišali že večkrat tekom vojne. On je bil, ki je podpisal premirje z zavezniki, in se nahaja danes v berlinski vladi. On je vodja velike in jako močne katoliške stranke, in njegova beseda se posluSa tako doma kot tudi izven Nemčije.
Čujmo torej. On prav odločno, čisto in bistro govori o bodoči vojni, in goji nado da bo v tej bodači vojni zmagala Nemčija. Časopisje prinaša eno njegovih jako zaninjivih pisem, iz katerega posnemamo glavne misli, po katerih lahko doženemo, kaj odgovarja Nemčija na vprašanje: Ali se bo vršila bodoča vojna v korist Nemčije?
Erzbergerjevo pismo je razdeljeno v 23 točk. Dovolj je dolgo. Glavne točke so:
Nemčija se nahaja po premirju v mnogo boljšem polo žaju kakor pa tekom vojne. Kajti zavezniki, ki so bili tekom vojne edini, so sedaj razdeljeni, in delujejo vsak na svoj račun, vsak za svoje interese. Anglija in Amerika so pognale Nemce iz vseh svetovnih tržišč, torej morajo s preganjanjem nehati, ker gnati nas dalje ne morejo. V Franciji se vrti močno Pitanje, da se zruši sedanj^vlada. V vseh mvatrilfr^	da se zdmlfp Whortova
načela z revolucionarnim socijalizmom, a posledica tega je sploSna zahteva, da se ne pritiska nadalje na Nemčijo.
V	drugi točki svojega pisma spričuje Erzberger, da se med zavezniškimi narodi, posebno med odslovljenimi vojaki, povsem odkrito propagira socijalizem. Na razpojago imajo časopise, pamflete, govorike, slike, itd. Da, v Franciji sami se slišijo besede,da naj se Alzacija-Lorenska povrne Nemčiji.
V	tretji točki trdi Erzberger povsem odkrito, da ako bi se danes znova vojna začela, da bi anti-militarizem pri zaveznikih igral vse drugačno ulogo, kakor pa tekom svetovne vojne. V vojnem smislu so danes zavezniki jako na slabem. Da, v srcu zaveznikov so Nemci dobili danes svoje zagovornike. Sigurno je, da so zavezniki naložili Nemcem tilie, skoro nesprejmljive pogoje. In kaj bo nemški narod na to odgovoril? Nekdo mora plačati za vojno. Kako in s čim? To so za nas glavna vprašanja.
In ves položaj se obrača Nemčiji v prid. Zgubili smo Alzacijo-Lorensko in Poznanjsko, toda raditega Nemčije še ite bo zmanjkalo. Z drugimi mejami je pa drugače. Pred šestimi meseci nam je pretila zguba levega brega reke Rene, zapadne Prusije, mazurske zemlje in Oppelna. Toda niti dna izmed teh groženj se ni spolnila. O tem piše Erzberger doslovno: "Ne smemo pozabiti, da se Francozi, že od davnih dnij, tam od kralja karla Velikega, pa preko dobe Ludovika XIV in Napoleona I. in vse do zadnje vojne gledali na vzhodno obal Rene kot na svojo prirodno mejo, in ta renska meja je v francoski folkloristiki zavzemala posebno mesto. Pesniki so jo opevali, zgodovinarji so jo opisovali."
In nemški narod pričakuje, da levi breg reke Rene ne bo nikdar francoski. Francoske sanje se ne bodo spolnile. Okupirana bo ta zemlja od Francozov le dotedaj, dokler ,se ne plača vojna odškodnina.
Kar se tiče vojne odškodnine, je precej točno označena, toda nam ni nevarna. Ako so zavezniki danes slabi, koliko slabši bodejo šele čez deset let. In tedaj se bo drugače govorilo o odškodnini.
Zanimiva je 12. točka tega pisma, v kateri se gOvon o pravih vzrokih svetovne vojne. Erzberger pravi: Svetovna vojna je bila borba za svetovno nadmoč in prevlast med dvema silama. Borba med kontinentom in anglo-saškim plemenom v Angliji in Zjedinjenih državah, borba med iCartagino in Rimom. Danes se Nemci lahko primerjajo Rimljanom po bitki pri Kanah, ko je šel klic po deželi: Ha-nibal je pred vratmi. Tedaj je zgledalo kot da ie vse propadlo. Toda vseeno je bilo Rimljanom usojeno, da so zmagali v borbi za nadvlado, kajti imeli so v sebi življensko silo.
Nemčija si mora sledeče dobro zapomniti: svetovna vojna je bila. le mal trenutek v borbi z anlgosaškim plemenom za svetovno gospodarstvo, in ta trenutek ni šel mimo Nemcev popolnoma brez koristi. Res je, da je naš glavni sovražnik — Anglež, v tej borbi postal močan, toda ne po naravnih posledicah, ampak slučajno. Brez Francije je Anglija na kontinentu slaba, torej je Francija Angliji najmočnejša prva straža.
Toda mi smo Francijo tako oslabili, da si
ne bo mogla nikdar več pomagati.	tJlB^
"i' *■'
Nemcu se torej ni treba ničesar bati. Boj za gospod stvo sveta se bo nadaljeval ob priliki, in Nemec se bo zjiA pripraviti iz bogatih skušenj preteklosti. Ali se v resnici snuje nova vojna? J
IZ STARE DOMOVINE.
—-—
Iz šmihela pri Novem mesta. Dne 20. sept. 1019 ob 4.
uri zjutraj je zatlsnll svoje trudne oči v 60. letu starosti eden najbolj vrlih in spoštovanih mož občine Šmihel-Sto piče, g. Ivan Znane, posestnik in mlinar, pqd župan, od bornik Posojilnice in hranilnice v Kandiji, predsednik kr. šol. sveta, član cestnega odbora itd. Rajni je bil v vseh svojih težkih pos)ih popolen mož na svojem mestu ter vesten, marljiv jn delaven, pri vsem tem pa skromen in ponižen. Bolehal je že dalj časa na srčni hibi, ki ga naposled kar nagloma iztrgala njegovi ljubljeni družini. Po rajnem g. Znancu žaluje z njegovo neutolažljivo rodbino vsa šmihelska župnija in vsa občina Šmlhel-Stopiče.
Umrla je na porodu Marija Skok, žena hlšarja v Loki pri Mengšu št. 5. Otrok je ostal pri življenju.
Okradena prodajalna. V Lokah pri Izlakih je vlomil tat v prodajalno trgovke in, posestnice Marije Korda in odnesel'veliko štacunskega blaga. Poskušal je vlomiti tudi v železno blagajno, toda se mu nakana ni posrečila.
Klobase iz poginjenih svinj? Te dni je stopilo % . mezdni boj delavstvo zagreb ških tvornic za mesne izdelke. Olasilo zagrebških komu nistov "Nova Istina" je objavilo ob tej priliki težke obtožbe proti tvorničarju Rabu su. Trdi, da je Rabusova vomica predelavala meso cr-cnjenih svinj v klobase, s katerimi se je prehranjevalo za grebško prebivalstvo.
Umrli so v Ljubljani: Andrej Ščurek, posestnik, 70 et. — Marjeta Polak, služki nja, hiralka, 80 let. — Neža Kovač, zasebnica, 80 let. — | Bogomir češnik, sin trgov-1 skega potnika, 10 tednov. — | van Pristov, posestnikov 1 sin, 19 l$t..--F/-anc Halar, o- i pekarski- dWiefr'OO* let. — Alojzija Robič, zasebnica, 60 i et. — Jakobina Sircelj, hči, i 4 mesece. — Jera Johan, mest na uboga, 60 let. — Karel Omejc, rejenec, poldrugo leto. — Josip Šteh, posestnik,' 55 let. — Jernej Grošičar, to-i varn, delavec, 31 let. — Josi-pina Bohe, kontoristinja, 55 let. — Pavla Scholz, vdova železna uslužbenca, 46 let. — Helena Nje, vdova^2blezn. uradnika, 87 let.
Kako je pod demokratsko i socialistično vlado z javno varnostjo. Belgrajski listi po ročajo, da so na dnevnem redu slučaji, ko roparji preže na kmete, ki se vračajo iz mesta, kamor so šli kolevat denar, jih oropajo in ubijejo. Najhujše je v tem oziru oko-lu Zemuna, kjer so te dni našli truplo nekega kmeta z odrezano glavo — mož je bil nesel s kolekovanja blizu pol milijona kron. V zen\unski bolnici pa leži več kmetov, ki so bili ranjeni v boju z roparji. — V Osjeku in okolici so pa tudi razmere javne varnosti take, da je občinstvo seglo po samopomoči : Društvo trgovcev in industrijalcev je sklenilo, ustanoviti patrole, ki bodo ponoči pod vodstvom
Policije stražile po mestu. — 'od "najnaprednejšo" vlado se vrača k nam "temni srednji vek". Vlada pač potrebuje policijo in žendarmerijo preveč za politične svrhe!
O razmerah v črni gori piše "Beogradski Dnevnik": "O položaju v Črni gori se j različno ugiba. Eno je gotovo , da tamkajšnja razmere niso j zadovoljive- Se več — one so morda neznosne. Pravna var nost je padla na ničlo. Cel svet živi v strahu. In nikdo ne ve, kaj mu prtoese noč in kaj dan. Medsebojno sovraštvo in krvna osveta besnita kakor še nikdar. Tam ne poznajo ropotajoče državne u-prave. Vsak uživa samo toliko varnosti, kolikor ima za-
w	'
Ali veste?
Da smo mi v zvezi z vsemi večjimi banka* mi v JUGOSLAVIJI?
Da mi pošiljamo denar v te dežele po najnižjih dnevnih cenah in garantiramo vaš denar.
Tke Lorain St. Savings I Trasi Co.
Vogal Lorain St. in Fulton Rd. Capital $201.000.	Preostanek $206.015
VSI PROČ, DRUGI. FONOGRAFI
- čas je priSet, ko ima lah-	Kk.
ko vaakdo ta fonpgraf za ceno $8.75. Le poglej t« na ta krasni stroj. Ali ite 2e kdaj sliiali, da
je kdo	fotograf la tako /^H^^^^^^Hl
malo ceno. In nikdar ne bodete flH^^^^^^^^^BV
imeli prilike kupiti fonograf
tako ceno. Je jata* močno nare- ■	A
jen, igra velike ii» male rekorde,
dva ta eno navi- WIND v IPPlii^^^^^^^V^HP^bv janje. Glas j« MACMINeX fl^g^^g^MJjM^V
razločen in gla- TO LEFT \
sen. Stroj ni te-	./JV:"-----W^K^^UJ
tak, vzamete ga	t/ f ......-	. jFJKES^jjgW
lahko t aeboj, na ff 1	vA,
piknik, k prijate*	I jI mmwmm____m »T _
ljem ali kamorko- Jwr	^■KJhSb»>
II. Kdorkoli gre	-— 1
v Evropo, bi m o-	^Maa^M
ral imeti stro|&
ker je jako pri. S	^B^^^Jg	OL
ročen, Igrate lak*;	:
ko na vlaku, a po. ^^^^^^BtojSPUn |	^^^tmt
toma na ladiji itd. Ta fonogrii
Je vreden najmanj	^^^Hffl 1 illl fl imnTl^^^^^^F
$15, toda da lju-	^Mij|||||| ] jjjj	\
dl seznanimo t
nalim fonograf on	^^UL^^
ga prodamo za nI tovarniško ceno —. aamo 2000 jihle na razpolago. Kdor iz rele ta oglas la naročilo za »troj, dobi zastonj PET PLOŠČ in 100 IGEL Kdor naroči dva fooografa, dobi zaatonj 16 plo*č in 20 igel. Mi n« zahtevam« denarja naprej, pdUjite naslov, $1.00 in ostanek plačate ko dobite stroj. Po-liljamopo poiti Vvse kraje Amerike. Nikdar ne balete imeli enake prilika, raditega poalutit* a» s^aj, ko je čas.
UNION PRACIiCAL C*. 1066 MILWAUKEE AVE. Dept. 130 CHICAGO.ILL
. 1.1'-»	i'SBM :	V	..... ... v ; ..	.
upanja v svoje mišice." Nato spominja člaakar, kako ae je Črna gora z&asa narodnega.
zedinjenja najlepSe obnaSal
la: Zahtevala ni druzesa, ne-! go da se popolnoma združi s
Srbijo in se njena ustava > razfiiri tudi nanjo. Kljub temu se je napravila pogreSka, I da se je tamkaj ustvaril poseben režim v obliki guver-nerstva. Druga in glavha pogreSka pa jedila, da se je za guvernerja imenoval serdar Ivo, ki je ostal pravi serdar tudi poslej: Mnogo laže izvle če on korist iz vsakega, nego kdorkoli iz njega. On je eden tistih redkih ljudi, ki se ne | vidijo, a se na vsakem koraku čutijo. Tako ga tudi sedaj ne vidimo, a posledice njego, vega dela čutimo. On sedi v Nikitovem dvorcu in ne hodi ! na piano, kejr nima za to poguma. On ravno toliko ve, j j kaj se v Črni cori godi, kakor , mi v Belgraau. A on je naj-. večkriv na sedanjem položa*! ju v Črni gori. Gotovo je, da ' vse dosedanje delo v Črni go- ' ri ni rodilo nič dobrega in J pozitivnega. Zato se morajo « glavni predstavitelji tega de- '* la čim preje odstraniti. Ugo- j dl naj se želji ljudstva in uve- 1 de srbska uprava brez ome- 1 Jitve. Narod se ni zato otresel 1 Nikite, da bi mu sedaj na 1 njegovo mesto pošiljali druge 1 ga, ki ni nič boljši od njega. 1 Orglarski mojster Kuhar. < Dn$ 27. decembra je umrl v l Zakamnu na Koroškem or- s glarski stavbenik Janez Ku- 1 har. V svoji stroki je bil pri- < znan veščak. Bil je vedno < značajen rodoljub in pošten- 1 lak od nog do glave.	1
Litija napreduje. Po vojski s se je začela živahno gibati in s vsestransko napreduje. Pred s kratkim si je zgornji trg na- i pravil svoj vodovod in za Bo i £ič je dobil trg krasno elek- 1 trično razsvetljavo. V dveh 1 mesecih je bilo vse dovršeno, c kar se preje leta in leta ni mo > glo zgoditi, javna hišna razsvetljava. Tok ie dala tukaj- 1 taja topilnica, kredit okrajna i posojilnica'irt^vfcdfta sta vso > stvar energična gospoda tr- j ?ov?c M. Lajovic in tovarnar Kunstler. Občani so na lastne stroške lepo razsvetlili tu- s
• ■ '	' '	tal
Jugoslavijo. Ker < je orožni— II
noln^niin Nemcem In nem-škutarjem, si slednji mislijo, da si zopet lahko vse dovolijo. Tako so ponočni zlikovci razbili te dni oblo na električni žarnici pred gostilno gosji. Rozmana in več obcestnih žarnic iz elektrarne gosjp. Lahovnika, OrožniStvo pa je tem zlobnežem že na sledu in je pričakovati, da dobe zasluženo plačilo. Par takih nestrpnežev še vedno ruva, seveda brez uspeha, ker vsakdo vidi, da so razmere pri nas neprimerno bolje kot v Nemški Avstriji. Takim ljudem bi se moral napraviti kratek proces: Komur ne ugaja, ha j d v Nemško Avstrijo! Priznanje pa gre orožniStvu, ki je v zadnjem času energično nastopi lo proti takim elementom.
Povratek jugtaftovanskih intemirancev iz angleških taborov. 29 dec. ob 8. uri je pri jeljal posebni vlak 900 jugoslovanskih intemirancev iz angleških taborov v Avstraliji, Indiji, Aziji in Egiptu. Slo venpev je med njimi le malo, večina so Hrvati, posebno Dalmatinci. Internirance so pripeljali v Trst. Tam so jih hoteli Italijani nanovo internirati. Temu so se pa z vso odločnostjo zoperstavili Angleži in prisilil Italijane, da so dali na razpolago poseben vlak, ki je peljal internirance pod vodstvom 3 angleških častnikov in 47 vojakov v Beljak. Tam so internirance razdelili. Jugoslovane so poslali v Borovlje, kjer so jih slovesno sprejeli. Iz Borovelj so se pripeljali v Ljubljano. Interniranci so dobili na glav nem kolodvoru večerjo, nakar so v zakurjenih vagonih » prenočili. Danes zjutraj se v odpeljejo v svojo ožjo domovino.
Novi urad proti verižm-kom in navijalcem cen za Slo venijo je že pričel poslovati.
gospod Kršovan.
Rim je star 2690 let, Mar-selj v Franciji pa 2500 let. fij
H	"" ■ ^ *	jjB
■	H
I Ce ste poskusili bres uspeha, da oidra- m	I
I	jtevu ROSICE IN r^	^ I
I VOZNIH*ta KOMPLICiltANlH BOLEZNIH ^SpitKl^"f/t I katsrs so bile aaaaaarftne ali nepravilne |1 J V J I
i RA N fli^^l^Z^	■
vu SSrlSS *n °nata^n^ P ™EIS(l!i^mTpovua'kaj' morsa^Mk' I
« SEDAJ, KER ODLAŠANJE JfiH
I LAHKO PREPOZNO.
POMNITE PREISKAVA JE ZASTONJ.
I °irs DR. KENEALY S? I
I ^J n^ aVC' Second Floor' CIeveIanpdj Ohio. I
| ČE STE BOLNI |
tedaj zgubite vaš čas in denar zaman, Če ne dobite pravega zdravljenja.
Z namenom, da ozdravite in ostanete zdravi, se mora odstraniti vzrok vaše bolezni.
Moja kiropraktična adjustiranja se ne ozirajo na znake bolezni, ampak gredo direktno do korenine bo-, lezni in jo odstrani.
Jaz ne rabim medicin — nobenih operacij.
Albert Ivnik, D. C.
PRVI SLOVENSKI KIROPRAKTOR. 5506 ST. CLAIR AVE.
URADNE URE: 10—12 dop. 2—4 pop. 7—S zvečer.
is ■ 1,1 '	j;
POZOR ŽENINI IN NEVESTE! -
Ali rata k), dobite naJlepM .Ttomobil n pwokeT
Jos. Vovk, 6708 Bonna Ave.
Ima avtomobil na razpolago vedno, poao« ali pednevu. Je lep zaprt in gorsk avtomobil. Posebnost sa poroke, krpte ia pefrebe.
» itffffti v. . .Sa pripsnsiSM^<i^|^^r- - - -
JOS. VOVK, 6708 BONNA AVE.
Točna postrežba noč ta dan.
PRINCETON 12S3 L KOSEDALE 214» J •f * * *'1 ............* ■ ■■■ ...........
===== ALI PRIČAKUJETE
poslati denar v katerikoli namen — starišem/ženi, soprogu, otrokom ali sorodnikom
V VSAKO DEŽELO
sveta, kamor se more poslati denar — v vašo domovino ali drugam — naš tujezemski oddelek pošilja točno, POCENI in varno.
Mi govorimo v vašem jeziku. PRIDITE K NAM.
TUJEZEMSKI ODDELEK
OTIS & CO..
INVESTMENT BANKERS ai6 SUPERIOR AVE. Public	Nasproti
Square	pošte.
•. ■»
.................. ' 1 ^ II ' '
jl Dr. RAY R. SMITH ||!
I	ZOBOZDRAVNIK |
PRAVI	t
i	J ax bom tako previden pri popravljanju valih zob, kot bi bili t
j Vi, Ce bi popravljali moje.
t VSE DELO GARANTIRANO 2A DESET LET. t
'	Solidne ilate krone ta brklceworfc. Atol l«tai Peridonto za po- t
J l jen je zob brez bolečin
PREISKAVA ZASTONJ.	|
Nobenih uradnih ar v nedeljo. Zaprte ob eredab in sobotah zvečer. »
DVA URADA:	^	I*
I Vstal 47. ceste ta	Vefal 20. eeats ta It
j 8C G3air Ave.	St tkir Ave. Dr. 7 C. Cox. vedja 1»
»wwwffMfwiffffwwwwwffffffmiiftiff^
. —' / , ' ■
lobrovoljec ali nje- r ina pravico dO dr- r Ipore. Kdor je tre- v z sredstev, dobi od s >j primerno svoto z
^obleko, hrano in s 5rošnje je vlagati s stojnega povelj ni- n ministrstvo za socl- i iko, odnosno za pre ^ >tej naredbi imajo !i, kakor tudi inva->st pri oddaji držav n kakor tudi pri od- " ni§kih restavraciji, buffejev. Ta predle zagotovljena za obrovoljci, uradni-tiiki imajo pravico, vojaška leta vraču- . avno služboj dija- . >ljci imajo prven-ddaji štipendije: o- 4 trgovci, ki *o bili j i, dobe od države 1 tno posojilo za dalj »brovolci-poljedelei i po pet hektarjev, po tri hektarje ro-nlje v last po načr-ttva za agrarno re-i dobrovoljec mora lovati zemljt). To y e ne more zadolži- " ljiti svojemu prvot ienu. Država pre-ovoljcu potrebno I jlivino za tri leta. Za izvršitev fjjl naredbe se je ustanovil po- ■ l seben odsek za dobrovolice [pri ministrstvu za socijalno t plitiko, kateremu bo inter-«|nisterijalni odbor posvetom l &Ini organ. V tem odboru I fcodo zastopani ministrstvo lipi agrarno reformo, za pre-f hrano, za socijalno politiko, CS poljedelstvo, za trgovino I in za notranje. Temu odboru predseduje minister za soci-Hfno politiko. V Zagrebu, . Ljubljani, Sarajevu in Splitu Sodo imenovani posebni re-[Srenti za dobrovoljce. Dobro [ftjci se naj takoj organizu-[ jtjo v pokrajinske zveze hi te I zveze tvorijo glavno zvezo z tjhp khljevino. Pravila teh tfljbrpvoljskih društev odobri .
W \trstvo za socijalno po-
plače trgovskih nastav-HncevT Mariboru. Kakor iforoča '^Marburger Zeitung" [16 dovolili mariborski trgov-101 delno zvišanje plač svojim Ifi^tavljencem. Z veljavnost-I jo nazaj od 1. dec. dobivajo l iomočniki do 20. leta meseč-(j§G 350 K. od 21.-25." leta me-MČno 600 K. od 26. leta na-gej mesečno 800 K. Oženje- — Up dobijo mesečno sto kron ■
i [POŠILJAMO DENAR V EVROPO 1	PO NAJNIŽJIH CENAH.
Kadarkoli hočete poslati denar v staro domovino, pridite najprvo k nam. Na-s cene so vedno najnižje.
PAROBRODNI LISTKI
Mi prodajamo tikete za vfe prekomorske črte ter vam pomagamo dobiti vaše »tne liste.
4% OBRESTI NA HRANILNE VLOGE.
The Cleveland Trust Co. je velika banka, znana radi svoje finančne moči, iz-rstne službe in poštenega poslovanja.
Mi imano mole v naših raznih Oddelkih, ki se lahko pomenijo v vašem lastim jeziku.
j,ji? . • "' •
Cleveland £rust Company
Premoženje nad $93.000.000.00
GLAVNI URAD: KUCJJD AVE. IN E. Sik STREET PODRUŽNICE:
CUir Are. in 40. emU	W. Mfli 8t In PhraUte Ay».
trsit Are. in W. 117th StTMt	Woodland At®, in S. 32nd SC.
Mt Art. in W. Iti 8L	Bro*dw*y in E. Sith St
cttd At®, in E. ISI* St
IN DVANAJST DRUGIH PODRU1NIC
Ji	V Združenih držav je več kot ena tretlna, skoraj
ena polovica, vseh železnic kar jih je na svetu. Na r>	leto prevozijo veliko več kot v katerikoli drugi de-
h	želi in ta prevoz sploh nima nobene primere. In če
vzamemo prevoz dveh narodov skupa), se niti malo ne približa ameriški trgovini zgrajeni na ame-■	riikih Železnicah.
^	—Ameriški senator Cummins.
I Vprašajte kakega vojaka ki je bil "tam preko"
t in povedal vam bo, da so ameri&ke železnice najbolj še na svetu.
0	Videl je tuzemske železnice — v Angliji in v Franciji — V najboljše v Evropi — ter v drugih kontinentalnih deželah k in on ve.
g --Uloge, Iki so jo igrale amieriške železnice v razvoju Zdru-5 Iženih držav, «e ne da (preceniti.	•'	*
' 'Ameriške (železnice so dosegle svoje visoke stališče javne
-	slmžbe potom dafcko vidnih on >umaiških invenciranj kapi ta-j lai ter potom neprestanih iskanj upraviteljev in mož za za-j skige za doforo napravljeno delo.
Mi imamo najlboljše železnice na svetu — in imati jih
1	moramo tudi za najprej.	0 ' Toda te morajo rasti.
j K $20.000,qco po sektaj mveMtirainega (kapitala v naših (železnicah bodo morali priti v prihodnjih par letih, da bo ohranjen mir z narod'dvo trgovino, še 'biljoni iza nove fcrač-' ' mice, postaje, in iprddore, Ikare in stroje elektarne in železnice,avtomatične eiiignaJe, mi vodila za varnost, razsvetljavo križišč, in prereditev
inžinirskih dkonomij, ki (bodo zmanjšale stroške transjportacije.
'Da se prklobri v bodočnosti za železnice nfdve fonde investiranja, od številnih varčnih držarvljsmov, je treba ivo-
-	dilnega iženija najbolj zmožnih grakttkev in upraviteljev, izveabanosti dn (zvestobe najboljših delavcev (sorazmerno z
1 drugimi in cktstrijaimi, tekmujočimi za (kapital, upravitelje in može. Železniška industrija mora ohraniti čiste nagrade kapitahr, upravite^em in možem. Ameriške železnice (Bodo nadaljevale s svetovnim standartom in enakostjo, da. služi r narodnim poitrebam, če bo -še za naprej gradila in nadalje-* vala na ameriškem iprirtcipu povračila ža dobro opravljeno delo.
' Tcl ogtcLi je priobčiti od Association
; of Hailtuay Executives. ■
Oni, ki bi radi imeli informacijo o železniškem	__ |
poloiaju naj »e obrnejo na The Association of v Railway Executives, 0t Broadway, New York, N. Y.
Ko je Amerika izvrševala kar
uči Lenin.
DREL) tristo leti je prišel v Ameriko kapitan John * Smith ter tolpa moških in žensk.
j	*	s	1	' ■
Redki
so: "Sistem družbe in vlade v Evropi je npačen. Ne smelo bi biti nikakih delodajalskih in delavskih razredov. Mezde je treba odpraviti Nobenih dobičkov ne sme biti, nobenega "kapitala", in no-ben^a "dela". Zemlja, hrana, obleka in vsi produkti dela naj bodo skupna last. Kar proizvede vsaka ose-\ ba, naj bo last vseh".
yl, ' / Nastanili so se v pokrajini, ki predstavlja sedaj drŽavo Virginijo. Ustanovili so občino, temelječo
na idealu skupnega lastništva in življenja sadov del a vsake osebe od strani vseh. Živeli so v deželi, ki je bila bogata na lesu sa grajenje hiš, obilna glede sadežev, perutnine in divjačine ter plodonosna za pridelovanje žit.
Rekli so: "Dosegli smo popolnost". Kot kommunisti smo dosegli idealni načrt družbe.
.......
Ni bilo dolgo časa potem, ko je pričelo nekaj iti krivo. Nekateri med kolonisti so bili leni in nekom-petentni. Rekli so: "Imam svoj delež pri hrani, obleki in hišah. Lehko imam kar potrebujem, dočim drugi delajo. Zakaj bi torej delal?
Drugi pa so bili energični, rekli so: "Zakaj bi delali mi zanje?" *
Nato pa je prišel čas strašnega stradanja in trp-lenja. Kapitan Smith sam se je imenoval diktatorjem ter izdal naslednjo proklamacijo: "Oni, ki ne bo delal, tudi ne bo jel".
Kmalu pa so se ljudje pozabili na svoja trplenja in lenuhi so zopet pričeli zanašati se na energične. Prišla je nadaljna perijoda stradanja.
Nato je Sir Thomas Dale, novi voditelj kolonije, odločil, da naj se zemljo razdeli v deleže po tri ak-^ re in v povračilo za to so kolonisti obdelali zemljo ter plačali v javno zakladnico vsako leto po dva in pol soda koruze.
*
Ta uvedba individualne lastnine je napravila konec časom stradanja in ljudje se proepevali ter bili zadovoljni. Viak človek je namreč imel bodrilo za delo.
Energični in pošteni človek je imel bodrilo, čim trše je namreč delal, temveč je produciral za samega sebe in svo|» družino in tem boljše so živeli. Leni človek pa ni mogel še nadalje živeti kot zajeda-vec. Moral je delati ali pa stradati.
Komunizem so vnovič preiskusili prvotni priseljenci v Novo Anglijo. Zapisniki iz onega Časa pravijo, — da so našli, da proizvaja ta skupnost veliko zmede in nezadovoljstva, kajti mladi možje, ki so bili najbolj sposobni, so se protivili temu, da bi morali uporabiti ves svoj čas h! svojo moč za to, da delajo za žene in otroke drugih mož.
Proaperiteta in zadovoljstvo sta prišla potem ko je dal govemer Bradford vsaki družini kos zemlje, ki je, kot se glasi v njegovem zapiska napravila vse
roke zelo pridne tako, da se je zasejalo več koruze kot bi se drugače.
Kar so ti prvotni priseljenci v Ameriki brezuspe-ha preiskusili in kar se je preiskusilo neštetokrat v svetovni zgodovini, se je sedaj poskusilo v narodnem obsegu v Rusiji. Skupno lastninstvo je cilj boljševizma. To je tudi cilj boljševikov v Združenih državah. Prav kot se je izjavilo v Novi Angliji in Virginiji, tako se bo izjavilo tudi v Rusiji.
Mogoče pa vam bodo rekli, da se je vse to zgodilo pred 300 leti.
Vzrok za izjalovljenje komunizma je človeška narava.
Komunistični poskusi so temeljili na domnevni da je vsak možki ali ženska altruist, človek, ki misli na svoje sosede in skupni blagor preje kot na samega sebe in svojo družino in na domnevi, da ni nikakih lenih, nekompetentnih in nepoštenih ljudi.
Ustava ruskega Sovjeta pravi: "Kdor ne dela, naj tudi ne je", Lenin noče dati sedaj krušnih kart onim, ki nočejo delati.
To pa ni še vse.	r-
Lenin je uveljavil "kapitalistično" delo od kosa v narodnih tvornicah, ki plačujejo nekaterim delavcem več kot drugim čim večja je namreč produkcija človeka vsled zmožnosti, ambicije in naglice, tem vt»Č lahko zasluži.
Lenin pa tudi najema "kapitalistične" izvedence, da vodijo te tvornice ter dosežejo večjo produkcijo od ruskih delavcev za plače, ki so višje kot se jih plačuje v Ameriki. ,
Kot, voditelji prvotnih komunističnih poskusov, v Ameriki tako je iznašel tudi Lenin, da more imeti človek bodrilo za delo, — priliko za osebno pridobitev.
Na ta način uvaja aopet principi je iadustrijalne-ga sistema, katere je izročil pred dvemi leti uničenju.
The Tnter-racial Council
I I i ni u n i	a
1 Z O & r o a d w a v- New Y o r K
- hi
26. naprej 600 kron. Dosedanje nagrade, provizije, zavarovanja itd. ostaneta v velja ^i kakor dosedaj. Te plače Je< smatrati kot m iiimalne tn eato ne vplivajo na plače^ ki io že sed^j večje. Delovni čas se omeji na 48 tedenskih ur: ladujre se plačajo posebej. rrgov8ki nastavljenci s temi koncesijami niso zadovoljili, temveč zahtevajo kot mini-nalno plačo 800 K za neože-
težko stališče!	P '
DraženJe vina. Več ljub-
1 ianskih eostilničariev le za d nje čase močno dvignilo cene, vsled česar so oblasti v Ljubljani že več gostilničarjem zapečatile vinske sode.
5 vreč pšenice je zaplenila policija zidarju Francu Kot-mflfliu na Viču. Zaplenjeno ži to se je odalo mestni aprovi-zaciji.
TTlzSl^CIJ^L^rJl? J T! V .J. . J Jf uSI&J • .JL^fe
DETE NAPREDUJE NA HENSCH HRANI.
Štirideset tet priporočano od zdrcvOniKpH).
1 •
V MATERINEM MLEKU je narava nameravala preskrbeti popolno hrano za otroka. Toda včasih je materino mleko nezadostno, včasih prebogato, v časih presirotno, v časih ga popolnoma zmanjka.
X ... . ^ --------------------------------........_ ■ -----^---------n- ■ ■ ■ • -. ■ • - . - ■■ ■ - — - - —- - - A —. ; .*,
TEDAJ JE ČAS, da matere zvedo kar je potrebno o Hensh Food, popolno nadomestilo za materino mleko,
ZDRUŽENO S KRAVJIM MLEKOM, prinese otroku vse živežne elemente, katere potrebuje, da H naredi dobra rudeČa kri in utrjeno, zdravo telo.
KRAVJE MLEKO samo je trdo za otročji želodček za prebavo. Zbere se v velike, trde, kavčukaste kepe, ki povzročijo nemir, in od katerih otrok ne more dobiti hrane.
TODA PRIDENITE HENSCH HRANO kravjemu mleku; potem, ko pride hrana v želodec otroka so mlečne kepe majhne — kakor drobne, mehke, vlačne kepice materiniga mleka, katere otročji želodček tako lahko prebavija, in od katerega dobiva otrok hrano, ki ga dela močnega in zdravega. <
TEKOM STIRIDESET LET je tisoče mater rabilo Hensch Hrano za otroke, in vselej z najboljšim
uspehom. Tekom štirideset let je mnogo zdravnikov priporočilo to hrano.
t
HENSCH FOOD JE SLASTNA za okus in delana s kravjega mleka ter je absolutno znanstveno nadomestilo za dobro materino mleko. Imaiste fine hranilne kakovosti. Za otroka je iste vrednosti. Zadosti njegovi lakoti. Ga ohrani močnega, rožntega, z dobrimi mišicami in kostmi. Ga održi normalnega v njegovih odnošajih in navadah, prepreči vse neprilike v odvajalnih organih in v želodcu, od katerih toliko malih otrok trpi.
KAKO JE Z VAŠIM OTROKOM? Ali je bolan in siten? Ali drži svojo hrano? Kako sp njega od-vajalni organi? Ali pridobiva na teži? Ali je droban in slaboten, ali debel, okrogel in mehkih . kosti?
TO SO STVARI, ki vam povedo, če ima otrok pravo in zadostno hrano ali ne.
Vonudba za preskus-	—"'"""COUPON.............1111
f) tfš C1 T AT J	Th» coupon entitles adult bearer to one
11J%* M W14'« '	$y2 ounce free trial package of Hensch's
Food for Infants, enough for two days
Da seznanimo vsako mater z dobrotami	feedings.
» i	1	t^K i
Hensch Food vam nudimo sledečo ponud-	Name bo zastonj: Izrežite kupon, napišite svoje
Address...............*.............
ime in naslov, oddajte ta kupon vašemu le- •
karnarju tekom 5 dni, in on vam da popol-	..........v*................
noma zastonj paket 3 in pol unče Hensch	Druggists Name .....................
Food. To je dovolj za hranitev otroka a dni	*iniiiimiiiiiiiiiiiiwiiiiiI^IIIHIIIIIIIIIIMI|immmwWMII«
Če živite izvan mesta, in vaš lekarnar nima paketov zastonj, pošljite kupon direktno na The Hensch Food Company
Pridenite pet znamk po 2 centa, da se založi za stroške poštnine.
(( infahts-inyaiibs\
&^CONVALESCENTS^g
IflBOlITU11IIIII ITI II! mTKTTTaM^^^^^^^^I
L SOLE MANUFACTURERS i
\jHE HENSCH POODflj/
^^LMUNftftlS^f '
Vzorec paketa, ki ga dobite zastonj
FORMULA ZA SEST PORCIJ ZA
3 MESECE STAREGA OTROKA
V porcelanski skledi raztopite štiri velike žlice Hensch Food z dovolj gorke vode, da nastane kot pasta, potem pridenite 18 unč vrele vode, vrijte pet minut ter mešajte neprestano, da se ne sprime. Odstranite od ognja in pridenite 16 unč mleka in razdelite to na šest steklenic, vsaka po pet unč. Zamašite steklenice s korkom in postavite v ledenico. Predno daste otroku to hrano, postavite steklenico v gorko vodo in nare- - , dite, da je mlačno. Hranite otroka vsake tri ure.
ti je pokriva iunil Kar stlTMtt
iiiisi in poUf'iiic>
IlCaš^
I ^levera's
I ^ Balsam I	for Lungs
I sswapAfiBW!!
■	rtitaTS^li VMttoMSnib c*vi.
■	krtoih napadov In Influnes, OMk '
S Ihmi	h Mmmbm H Uta
. I■ —jar:^-^ J* -' - :
■	jffiSJnlftfc
V Dve sobi se oddajo v najem m frontu, za malo družino ■fM dve ženski. 1310 E. 55th
80BA SE ODDA ZA 2 POŠTENA' fanta s hrano ali brez. 093 E. 74th
§ SOBA SE ODDA V najem, e hrano ali ^rCZ 1265 Norwoo<l ~ <i2)
SLOVENEC BI RAD DOBIL DELO /' v jnesnici. KdOr ima naj pove v uprav-
ME CENE
p- Cene kronam so tako nizke, t da skoro ne morejo biti nižje. ; Izrabite to priliko, ako nameravate poslati svojcem kako pomoč ali plačati kak dolg. Vsaka Ipošiljatev potom moje tvrdke le popolnoma varna pred izgu-
ioo Kron za......$ 1*30
200 Kron za.......$ 3.50
500 Kron za......$ 6.00
i 1000 Kron za......$ n-75
V 5000 Kron za......$ 58.00
000 Kron za......$115.00
ksoo Kron za ...... $aSs*o
Hxir za ...........$ 4-5°
f 100 Lir za...........$ 8.75
300 Lir za...........$17.00
I 5oo Lir za .......$4a-75
.. POTOVANJE. Parniki s sta-rokrajskimi potniki zopet red-|tto odhajajo vsak teden. Kdor Kieli potovati naj piše ali pa pri-P de na moj naslov. Prostor na Ipamiku se lahko dobi.
I POTNE LISTE preskrbim I onim ki nočejo sami imeti tega
1 PRENOČIŠČE: Ako hočete I Imeti snažno, udobno in varno I prenočiSče po nizki ceni, ko ste iNew Yorku, se oglasite v morjem uradu; nič zato, ako ste I karto kje drugje kupili. Posre-l&lo se mi je namreč dobiti pri-I memo tri-nadstropno poslopje ! za prenočišče za potnike.
LEO ZAKRAM
70 — 9th Avenue, I NEW YORK, N. Y.
^Mlekarna naprodaj, na m02 Edna Edna ave.
Wed. Fri. 18
|Dr. D. J. ISMALLY
1 zobozdravnik
j 6204 ST. CLAIR AVENUE
Uradne ura:
f od 9-zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 9. do ia.
Govori se slovensko in hrvatsko.
IlbPA SOBA ZA 1 FANTA, .km., I se odda. 1271 E. 58th St.	(13)
|	POZOR!
K Rojaki in rojakinje, pridite in se prepričujte o mojih niakih cenah. Dve Menici "catsup" samo 25c, najbolj-
i7c.f" a r J i -tmm
S423 St Clair k Vnfi^itf na 642 E 1 —2nd St (14)
ČISTI BURNERJI PRIHRANIJO NARAVNI
ft&sm-	•	' 'M
---------- ■', T*, •'•■" V" . t	.	' r---
Naravni plin, ki gori v ognjišča peči na premog daje jako malo gorkote. Sa-
P mo posebne, nalašč zato izdelane peči so uspešne s kurivom naravnega plina.
V vsakem slučaju pa so čisti burnerji, pravilno adjustirani, prva potreba. Samo potem more vaša, peč dajati polno zalogo gorkote.
Pravilno adjustirani burner ji, ki so vselej čisti in prosti nesnage prodiprajo najbolj vroča in najbolj ekonomična plamena. To je oster moder plamen z zelenkasto podlago.
Očistite vaše butnerjein adjustirajte mixer, dokler ne dobite modrega plamena.
Dajte, da dobite boljšo gorkoto z manj troškom — pomagajte hraniti pomanjkanje naravnega plina.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
•.. r„ -vi, a- jjm' m ■
.: ■ * ; 'v'" tsB"	.. *
JZaKjuf bi se bali pralnega dne-V a
Zakaj bi nadaljevali pranje po starodavnem načinu, ko vam odstrani električni perilnik vse trdo delo in vam daje čistejše dalj trajajoče perilo?
Električni perilniki.se kupijo lahko po zmernih cenah in na odplačila v trgovinah.
Kupite enega za prihodnji pralni dan —-znajdeli bodete, da se vam kmalu splača.
THE ILLUMINATING CO.
• ■» • • <* t .
ILLUMINATING BLDG.	PUBUC SQUARE
Vv i • % 'Vi.;*-,/;	VfuT 'i Ul* ®wši • , ffi. J .'"'i .'V; '	'V ^V- ' i'4 I
Lake Shore Banking & Trust Co.
ST. CLAIR AVE. VOGAL $5. CESTE
) ■
Pošiljamo denar v staro domovino točno in hitro. Vsaka pošiljatev je jamčena. Prodajamo šifkarte. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proc. obresti. POŠILJAMO AMERIŠKE DOLARJE V JUGOSLAVIJO.
' V:	\ v, ' ..	. , •
J. B. MIHALJEVIC,
.... .
j Ophthatoologije
Zdravim »lab pogled, glavobol in nervoxnoif x oftalniologijako metodo in preekrbim očala. Uravnam kritpo-gled brez operacije. Ako ate vi ali val otrok kriipogleda, pridite k meni ob pravem fiaau, da vaa ozdravim. Uravnanje kriipogleda ae vam garantira. Ka- : dar vala očala dajo dober soiled, toda ne olajšajo glavobola In nervoz-not ti, je to dokaz, da očeea niso prava. Vprašajte mene zakaj nlao prava, nasvet se vam da zastonj. Glavobol in nervoznoat povzročajo slabe oči. Ako Imate alpb pogled in ne dobite pravih očal ter oftalmologlčno zdravljenje, postanejo livci v očesu mrtvi In zgubite vai vid.
L. A. STARCE
DOCTOR of OPHTHALMOLOGY 5391 St Clair Am
URADNE URE:
od 10 do 12	\
od 2 do 4
od 6 do 8	I _ob nedeljah od 10 do 12 J
POUK V IGRANJU I NA PIANO. \
Slovencem se priporočam za poučevanje njih otrok na glaso-vir. Mnogoletne akninje v igra- J nju mi dajejo priliko, da lahko v kratkem čaau in vam v zadovoljno« t naučim vaše edraščene dečke in deklice dobro igrati na glasovir. VI bodete zadovoljni z i uspehom. Poučujem popularno, ! klasično ali harmonično glasbo.
EMELIA FABIAN 1025 L 62nd St.
^^^WHP^PW i
POZOR J PLUMBING!
Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem pri jate
,,U (iSb: fA. Lbrentz, 6203 Superior ave.
Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese.
CENE NIZKE IN DE LO GARANTIRANO I
Bell Phone Rosedale, 5224 Princeton, 1319 W. (x25)
Najstarejši slovenski plumbarji.
Kadarkoli potrebujete dobrsgs plum bsrskegs dela, katerega hočete Imeti izvršenega čedno, točno in po smerni ceni, tedaj se oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbsrskem podjetju v Clevelsndu
MOHAR in OBLAK, ? Mi izvršujemo vea plumberska dela. naSe delo je garantirano, naše cene nizke. Tel. Edgewater 1025 R. — 3421
W. 97th St.	(XldO)
...............___
j Dr. S. Hollander,
zobozdravnik
i: 1355L55thSl.vog.St.dair : Vslop «a 55. cesti tad lebnw ;;
Ure od 9. ^jutrnj do 8. wsč«.
\ I Zaprto ob sredah pop. ; ; tudi t nedeljo zjutraj.
Tmmmmm Nehajte phtati rent
LASTUJTE SVOJO HIŠO RADI VAŠIH OTROK. Vaš stari prijatelj John Kevs-čič je upravitelj oddelka za prodajanje zemljišč od The R. P. Clark Land Ce.
Vprsšajte
Mr. KOVACICA ga nasvet
On |e aadaj z R. P. Clark Umi , Ok« W Ranger BUg. MS
Telefon Praepac« J1S
!■ ....... MNbpr
NAPRODAJ SO DVE HIŠE na Bonna
jt^An X-žarki preiskava za $1.00
^^Sl	če ste bolni, brea oaiea kaj »^faši^boUtten. sli kolike sto še obapaB
^FiHBl ^ Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
Jaz zdravim vsakovrstne ipecislne bolezni moških in lenak, zajedao pa boloini krvi, koše šeledea,
obieti, jeter, pljuč, miiic, srca. noeu In grin. 9 pomočjo X žarkov, elektriettete la mojega najbolj modernega
zdravljenja, bodete postali boljši v najkrajšem mogočem časa.
Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspehe je moje skrb as metode preiskave, ds doženem, ksj vss boli. Jsz rabim X jarke stroj, mikroskop in kemične analizo ter vso znanstvene metode, de pronefdem vzrok vsšegs trubla.
Ali ste slabič? Pridite k men i?z vam pomagam! Moje posebno proučevanje metod, ki ae rabijo na evropskih klinikah v Berlinu, Londonu. Dunaj« Pa* rizu in Rimu in moja dvejsetletn« skušnja v zdravljenja akutnih in kroničnih boleznih moških in iensk mi dsje prednost pri zdrsvtjentu In moji uspehi so bili jako zadovoljivi.
Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vsa zdravljenje absolutno brez bolečin. VI ee lahko zsaeeete na pošteno mnenj«, poštene peetrešbo i« najbojše zdravljenje za ceno, U Jo morate plačstL	_
Ce je vaša bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ce je oedravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem času. Govorimo slovensko.
DOKTOR BAILEY "ŠPEOJALIST
Ull bdU Hta Uj-U M Org.	v	^ ia ^ , tW"4* I
Naročite si novo obleko sedaj!
1 \l 1 \( c \	Spomladi bodejo precej dražje, in tudi več
V V \	tednov bodete morali Čakati, da dobite no-
I • t V \ Jf / vo
^ \\J jW	Sedaj vam moremo bolje postreči in tudi
VI J Y yH	nekaj denarja prihraniti.
^ I	Zapomnite si, da sedaj 00 obleke it nareje-
————l————J ne v prodajalnah dražje kot pa pri krojačih
————————i ki vam izdelajo obleko po vaši želji.
NaroČite si sedaj novo OBLEKO ZA SPOMLAD	Pridite si naročit novo obleko sedaj, pred-
no se podražijo.
F. H. MER V AR, KROJAČ
THE FRANK DRY CLEANING COMPANY
1361 EAST 55th STREET	Nasproti .Lake Shore Banke.
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI VOZI.
I w	... _____
Cenjenim rojakom H in društvom se priporočamo za vodstvo po grebov. Točna, lepa in poceni postrežba v vseh slučajih. Na razpolago imamo udobne bolniške vozove za prepeljavanje bolni-I kov iz bolnišnice ali I v bolnišnico. Odprto noč in dan, dobite nas I lahko vsak čas.
Se priporočamo na-| klonjenosti rojakov.
ZAKRAJŠEK & KAUŠEK
; slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. rtaspr. sL cerkve s?. Vida
| PRINCETON 1735 W	ROSEDALE 4983
S*T% t.	I
m	m	jMjJi^l	0 m	mm m j*
' m M Cwj&l&K TICS T/lc"0	I
.1	njajoče cene. 1
to M	mmmtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmam fl
SI Sedaj norete poslati denar v staro domovino nt Kranjsko, Štajersko, I 11 Hrvatsko, Koroško y KRONAH ali Krah v one kraje, katere so Italijani i i-	zasedb.	i
I
in	Danainje ccne zajednoa poftarino 10:
to
l 100 Kron........... $	1^5	500Kron..........$ 6.00 ]
' 200 Kron............$	2.40	lOOOKron..........$ 11.20 J
300 Kron...........$	3.60	5000 Kron..........$ 56.00
400 Kron..... .....$	4.80	10000 Kron..........$111.00 ]
Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda pprnilp l so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakati nekaj časa v New Jorku. Tiso- j i če ljudij je, ki čakajo, toda potniikih parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnil* in hodete točno in polteno vselej postrežem od domačih ljudij.
I Frank Sakser
1 82 Cortlandt St.	New York, N. Y.
HANSIZISLANDA.
Roman
Deska, na kateri je ujetnik stil, se umakne, tako fla zmanjka tal pod Musdemon, in uboga žrtev zgine v odpr-tini, ko se vrv okoli njegovega vratu nategne. Truplo šepeta, bili so zadnji trenut k} nesrečneža.
Videlo se ni druzega kot vrv, ki Je trepetala semintja v črni odprtini, iz katere je prihajal mrzel veter in šum kakor od vode.
Heletardirjcv se je prijela groza, da so odskočili. Rabelj pa se približa odprtini, zgrabi za vrv, ki je 5e vedno se tresla ter se zažene v odprtino, z nogami se naslanjajoč ob rame svoježrtve. Uso-depolna vrv se nategne do skrajnosti, da je skoro počila, potem pa je bilo vse mirno. Pritajen vzdih se začuje iz odprtine.
"Vse je končano," reče zdajci rabelj, ko spleza iz odprtine nazaj v celico. "Zdravstvu) bratec!"
Potem pa prereže vrv< "Splavaj naprej, da se bodejo ribe v fjordu pasle na tvojem telesu. Tvoje truplo gre v valove, tvoja duša pa v plamena "
ne.
Potem pa rabelj zapre odprtino v tleh celice, dočim se te £til spodaj udarec v vodo. Truplo Musdemona je splavalo proti morju. Ko rabelj vstane vidi, da je celica polna dima.
"Kaj pa to pomeni?" vpraša helebardirjc. "Odkod prihaja ta dim?" .
Toda helebardirji so toliko vedeli kot rabelj. Vsi začudeni odpro vrata: tudi hodniki so bili napolnjeni z gostim, črnim dimom. Po skrivnem izhodu pridejo na dvorišče gradu, kjer se jim ponudi čuden prizor.
Vojaške barake in ječa, vse je bilo v silnem plamenu, katerega je podžigal močan vz hodni veter. Plameni so plezali po kamenitem fcidovju dO streh ter skakali od okna do okna. Zdelo se je, da je vse izročeno pogubljenju.
Neki ječar, ki je bežal pre ko dvorišča,'jim je v naglici povedal, da je ogenj zbruhnil v celici Islandske pošasti, med časom, ko so njegovi stražniki zaspali. Neki ječar je bil toliko nepreviden, da mu je za dober denar prinesel v celico slamo in goreče oglje.
Kako sem nesrečen!" vzklikne Orugix, ko je slišal to novico. "Prav gotovo je, da se je tudi Hans iz lslanda umaknil moji sodbi. Lopov je gotovo zgorel v svoji celici, in sedaj niti njegovegatrupla ne dobim, za katero sem plačal dva cekina."
Medtem pa so se nesrečni munkholmski mušketirji, ki so bili radi požarja prepode-ni iz spanja, ibirali pri velikih vratih, katera pa so dobili zapahnjena. Njih krike groze in obupa se je slišalo zunaj. Stali so pri gorečih oknih, vili roke, ali skakali iz visočine na kamenito dvorišče grajske trdnjave, in so ta ko doživelo eno smrt, ko so se umaknili smrti od požarja. Zmagoviti plameni so razjedi! celo poslopje, predno je mogla priti ostala garnizija na pomoč.
Toda vsa pomoč je bila zaman. K sreči je bilo poslopje samo za sebe. Vrata so vlomili s sekirami, pa tudi to je bilo prepozno, kajti ko so jih odprli, se je udala goreča streha In zidovje, in vse skupaj se je zrušilo nad nesrečnike s strašnim ropotom.
Vse poslopje je zginilo v silnem vrtincu prahu, isker in saj, ostalo ni druzega kot paleče se razvaline, ki so raz prostirale naokoli strašen smrad.
Druzega jutra ni ostalo ničesar druzega kot štirje vi soki prazni zidovi, črni in kadeči se. Ko se je ruševina nekoliko ohladila, so jo začeli preiskovati. Pod kupom kamenja in železnih tramov so našli maso pobeljenih kosti in razmesarjenih trupel^
in poleg tega so privlekli na dan kmh	ptffttttjfe-
nih vojakov; to je bilo vse' kar je ostalo od najboljšega: regimenta Norveške kraljevi I
ne.
Ko so preiskovali prostore, kjer sto stale jetniške celice, in ko so prišli do one, kjer je ogenj zbruhnil, in kjer je bij zaprt HmJz hluda, so našli ostanke advekkega telesa prav zraven kupa zbitlh verig, čudno je bilo, da se je nahajalo v pepelu dvoje človeških črepinj. dasi so našli samo eti dkostnjak.
Petdeseto poglavje.
Bled in izmučen, je korakal grof d'Ahlefeld po svojih sobanah; v svoji roki je mečkal šop pisem, katera je pravkar čital, dočim je tolkel z no go ob mramornata tla pokrita z dragocenimi preprogami.
Na drugem koncu dvorane, pa stoji rabelj Nychol Orugix, globoko sklonjen, poln spoštovanja, opravljen v svojo rudečo uniformo, svoj baržunati klobuk v rokah.
"Zvesto si mi služil, Musdemon," sika grof med zobmi.
Rabelj boječe dvigne pogled in reče: "Ali je vaša mi lost zadovoljna?"
"Kaj ti hočeš fukaj?" reče kancler, ko se mahoma k njemu obrne.
Rabelj pa, ponosen, ker ga je kancler pogledal, se upa-1 polno zasmeje.
"Kaj želim, pravite, vaša I milost? Rad bi prosil za služ bo kraljevega rablja v Koda-nju, če misli vaša milost, da sem vreden toliko naklonjenosti za dobro novico, katero sem prinesel."
Kancler pa pokliče hele-bardirje, ki so stali na straži pri vratih. "Primite tega lopova; nadleguje me s svojo nesramnostjo!"
Straža odpelje začudenega in presenečenega rablja, ki je komaj mogel izustiti eno samo besedo: "Gospod — "
"Povem ti, da nisi več rabelj province Trondhjem; od danes naprej si zgubil svoj urad!" kriči za njim kancler ter zaloputne vrata.
Kancler se vrne k svojim pismom, jih jezno ponovno prebira; ves se je tresel od sramote. Kajti to so bila pisma, ki jih je pisarila njegova žena, grofica, privatnemu tajniku Musdemonu, v katerega je bila zaljubljena brez kanclerjevega znanja, in v katerih so bili dokazi, da sta skupaj grešila. Da, to je pisanje njegove Žene. Iz teh pi sem je dognal, da Ulrika ni njegova hči, ampak hči Musdemona in njegove žene; spoznal je, da Frederik, katerega smrt je tako silno objokoval, tudi ni njegov sin. , Nesrečni grof je bil silno kaznovan z istim zločinom, s katerim je . hotel kaznovati druge. Nič ga ni brigalo kaj se zgodi z njim; njegoTa pre teklost je umazana, oneča-ščena, njegova bodočnost je | mrtva. Skušal je uničiti svoje | sovražnike, toda dosegel ni ; druzega kot da je zgubil svo- j je lastno dobro ime, svojega | zaupnika, da celo svoje zakon I ske in očetovske pravice. i
Toda Se enkrat mora vide- | ti nesrečno žensko, ki ga je | tako grdo izdala. Hitro koraka preko hodnikov do soban j svoje soproge, mahajoč s pi- | smi v rokah, kakor bi bila | strela. Vnaglici odpre vrata j sobe, kjer je menil, da je nje I gova soproga, grof vstopi —
Toda nezvesta Žena je prav I kar slišala od polkovnika Ve- I tovna, kako strašne smrti je umrl njen sin Frederik. Uboga mati je — znorela.
Koom prihodnji?.
-*- I
Kadar se otroci igrajo se {
zgodi ponavadi kaka nepra-	|
vilnost, posebno Če so brez	|
nadzorstva. Dne 27. dec. so	|
se na Ježici otroci vspenjali	j
na nek vojaški voz na dveh	j
kolesih. Voz se je preobrnil,	j
otroci so padli z voza. Pri	I
padcu se je zlomil roko 5 let-	I
ni sinček ključavničarja Lu-	I
dovika Rebec, begunca iz	j Divače. / lj
nI....................■ '-i -iu.„. • ■■
'	• y "la:' " "Wl.UJ.	^
TTia nOunlKvJina, KaKOi lUUl ^
pool room s tremi rabami. <
Sir >5št ;
Clair ave. blizu 0. ceste 12 ,
DELO DOBIJO DELAVCI u senp * j trd. Dobra plača in stalno delo. Nk trebuie s« tudi dober "shearman". M. ' COHEN &SON CO. 1252 B. 5Sth 3t. <
ftofttomo !
i
ža vsako tolletno ali zdrav- 4 stveno rabo v domaČi porabi J oi morah) imeti tako vsebino, , da bi odgovarjalo vsaki higl- « jenični in antiseptični zahte- 4 vi i Tako boste dobili Severo- J vo zdravilno milo za kožo , (Severas Medicated Sktn < Soap) ki je mfto, ki bo zado- ; voljijo vse vaše zahteve. To ] je dobro milo omivanje otrok, < ali za vsakogar druzega, iz- 4 vrstno sredstvo za ohranjen- ' je kože, kot toiletno milo, za , čiščenje glave In za britje. < Navadite se ga in ga rabite 4 vsak dan, Cena je 25c. in 1 | cent za davek in je naprodaj , pri vseh lekarnarjih. W. F. < Severa Co., Cedar Rapids, < Iowa.
nririi
;zuPNiK,:i
SLOVENSKI	<
.ZOBOZDRAVNIK/
, , 6127 St Clair Ave. « I ;
Knausovo poslopje nad Grdi- , novo trgovino.	(
| > Naibofjie zokoidrav- \ ' 1 niiko delo po nizkih cenah« {, .
| > Uradn« uri: od 8:30 zjutraj do 1 ' < Si30 ivtžtr.
i, Erii > \
IXB1IOSI	l
Razprodaja deških oblek,	ji
dva para hlač	X;
REDMACENA $1350 IN VttC.	| |
1 FIN krojaški iidelek, kafcmrke in ^ g^mš	j><
I Idftjo, vsa^a obleka i extra pa- (hU MS	< J
►	rom hlač, v najbolj priljubljenih	< > i
►	vzorcih. NoVi zeleni ih heather T r 1 ! 11	1 > < ' vzorci. Polha mera' Hlač in podšjtc vsepovsod. Mere od	< > < [ 6 do 16 let..
; deški $10.95 ®0 $13,50	g
MACKINAWS	:>•
I (Prisiljena razprodaja naše velike za-loge mački-	^ > *
►	naws s posebnimi cenami. iKrasfti mackinawa iz najbolj-	<: J
►	dih tovaren tdežele. Novi vzorci 5 pasovi, ivefiki ovraJttillki	i ^ \
*	in žepi. Mfere od 6 do 18 let.	4 > <
►	DESKI $15.00 DO $16.50 Al 1 wpj	1 > ]
; SUKNJE $11./D	)>>*
^ / *
Ulsterette vzorci, double breasted, z pregibljivimi	i > .
I ovratniki, pas nadkoli. Jalko <foiber suknjen izdelek v si-	O 1
►	vem, rjavem ali modrem. Mere od 10 do 18 let. /	^ *
; ---o i
Graduacijske obleke	|
►	23 lepih novih modelov.	! >
►	ZA DEKLETA OD 12 DO 16 LET.	J >
	►-----:
►	GEORGETTE, FA^STE, CHIFFON,	< > J VOILE, ORjGANDIE, NET.	J>
^ $9^5 $12.95 $14.95 l $19.95 f $24.50 $27.50
►	^ s
►	Mnogokrat bodo mlada dekleta vzdihnila "Oh" in	^
►	"Ah", ko bodejo videla te krasne nove obleke, katere	4 >
*	imamo za graduacijo, birmo ali izvanredne prilike.	.< > y Triindvajset novih modelov, delanih iz najbolj fine-	< >
►	ga materijala okrašene f primernimi okraski, čipkami	J £
►	in trakovi. Mere za dekleta od 6 do 10 let.	4 s ^	C
►	Bailey's — tretje nadstropje. ,	f
r	• .-m
VAB,LO
►	NA DRUGI	H
KONCERT,
►	ki 1« priredi
; Slov. Pev. Br. ''Soča"
V NIDILJO, 1. FIBR. '10.
►	PRICETEK OB 7. URI ZVEČER
l	t DVORANI SLOVIRSKIQ* MM
15810 HOLMES AVENUE
:	PROGRAM:
!	FRVI DEL:
i; Jak. Aljaš: ................ "Soči",
moftki zbor 4r. "Soča" ,	a. Jos. Kocjančič: ...."Potopna pesem",
►	moški zbor dr. "Zvon" '
^	3- Iv. pl. Zaje:......"Delavska Himna",
moški zbor, Soc. pevsko dr. "Zar}«" ^	4. Kamilo Mašek: ......... "Pri zibeU",
►	četverospev dr. "Sofia",
,	Kg. M. Matjan, J. Kaušek, Fr. Smrdel in A. Vidmar
►	5- A. Nedved:.............. "Dekletu",
►	•	oktet "Karp"
►	6. Jos. Kocjančič: ......... "Oblačku",
►	t	dvospev M. Matjan tenor, Fr. Smrdel bariton ^ na klavirju P. Kogoj
►	7. Ant. Foerster:........."Naše gore",
►	^	mešan zbor dr. "Soča", l 10 MINUTNI ODMOR.
►	DRUGI DEL:
J	8. A. Nedved:....."Gorenski Pozdrav",
moški zbor in bariton solo dr. "Soča"
►	9. H. Volarič:....."Slovenski svet, ti si
►	• krasan",
►	moški zbor dr. "Zvon"
►	10. A. Nedved: ."Ljubezen in pomlad",
►	« tenor solo, Soc. pevsko dr. "Zarja",
►	tenor solo g. Frank Mak.
*	n. Narodna:____"Rožic ne bom trgala",
►	dvospev za sopran in alt, uredil Kogoj, gdčne Jennie
►	in Mary Terček, na klavirju J. Kogoj
►	13. F/ Gerbič: ..........."Ozka brvica",
►	četverospev društvu "Soča", gg. M. Matjan, Jos.
*	Kaušek, Fr. Smrdel in A. Vidmar.
I	13. F. Gerbič:.............."Pastirček",
►	oktet "Karp"
►	14. I Aljaž: ....... "Ujetega ptiča tožb**, - mM
►	mešan zbor društva "Soča".
«	4
Pred programom pozdravni govor pred« v ;	sednika dr. "Soča".
►	Kakor je razvidno iz vsebine programa
►	se bodo slišale Ičrasne slovenske pesmi, in
►	ker je to drugi pevski koncert dr. "Soča , se pričakuje od strani občinstva velike ude-* ležbe. Pri koncertu iz prijaznosti sodduje-
J	jo pevska društva Zvon iz Newburga, Soc.
►	pevsko društvo Zarja iz Clevelanda in oktet*
►	Karp iz Euclid, Ohio.	k|
►	Po koncertu prosta zabava in ples. Godba irija pod vodstvom g. Perdana.
►	VSTOPNINA 75c ZA OSEBO. *
►	Za točno postrežbo jamči
►	ODBOR.'
- v®:
DANAŠNJA GENA MONEY ORDRE (SE LAHKO IZPREMENI)
100 JUGOSLOV. KRON
$ 1.25
Poštnina samo 25 centov za vsako svoto. Posebne cene za večje nakupe.
Glavni urad	it	|	mm	A i
Naveden Money Order iH in poštna znamka
"j MmBftmBMi	Je vse» potrebujete da pošljete denar v katerikoli del
? PŽKHIH	Jugoslavije. Sedaj ko je denar poceni, je izvrstna prilika
> rfij IBH	da pošljete denar domov, kjer ga krvavo potrebujejo. Obr-
jSS mmm	nite se Pa Ic na American Express Company, ki pošlje več
l IHHKHV	denarja v Evropo kot koterokoli drugo bančno podjetje.
«. OT KBbb K	Brez ozira .na to, v katerem kraju Združenih držav živite,
* IRI K IH M	lahko pošljete denar domov skozi nas ravnotako poceni,
n !□! B mm	ravnotako lahko in skoraj ravnotako hitro kot Če bi živeli
v New Yorku
' [iti P	ČESA JE TREBA:
CTWBBBi Izpolnite skrbno nakaznico spodaj. Potem idite v ekspres-
ni ali poštni urad v vašem mestu, dobite money order za ~ g . jSil^HBMjS koliko dolarjev hočete poslati ter ga dajte izstaviti na Ame-*	rican Express Company, New York. Pošljite money order
Ustanovljeno 1841 z vašo nakasnico na spodnji naslov in denar bomo takoj Kapital $18.000.000 p^^i naprej kolikor mogoče poceni ter vam poslali potrdilo. Ce vam je pa ljubše se pa oglasite v kakem ameriškem železniškem ekspres-nem uradu, podružnici ali neodvisni pisarni American Express Co. ki so v New Yorku, Bostonu, Philadelphiji, Baltimore, Buffalo, Pittsburghu, Clevelandu, Cincinnatiju, St. Louisu, Kansas City, San Francisco, Los Angelesu, Seattlu in Montrealu.	pi	4
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Znt9tk	Dne ........... .......... • • • • 19..........Foreign Money
Ime, kom una) se iiplača denar.............................................Order Dept. "N"
Kje prebiva .........................................
523:::::::::::;:::::::;;;;;;::::;::::zzzz 65 Broadway p.™. 'ZZZZZZZZZZ"'"!.ZZZZ New York
■■' - t:1!11-.::■■ -- a—eca^.',.-. . ^ .1. Ime odpoiiljaica ...................................—_ . _ . t	.
p o b.........<..........«...................... Clevelandski urad:
&:zzzzzzz:z:~:::::rzzz 2048E. 9thst
KJERKOLI IN KAMORKOL POŠLJETE DENAR, ZAHTEVAJTE ZANJ POTRDILO AMERICAN EXPRESS COMPANY, TO JE VASA ZAVAROVALNINA PROTI IZGUBI.
" - '
JJ /O	Avtoriziran kapital	Jj /f\
$500,000.00 l%r/|j
SLOVENSKO STAVBINSK0 IN POSOJILNO DRUŠTVO	Sij
ST. CLAIR AVE. PLAČUJE	OBRESTI
Najboljši čas, da vloiite svoj denar v napredno slovensko podjetje.
Denar je varen, dvigniti u morete vsak dan.
Zavod )e pod strogim driavnim nadzorstvom.
Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti se mo* rete v svojem maternem jeziku.
Kadar prodajete, sli kupite posestva, oglasite ae pri hm za avet.
Vlagajte tvoj denar tam, kjer boete lahko dobili pomoč v slučaju podpore. NaJ zavod je ta slovenske In hrvatske delavce—od njih tudi pričakujemo sodelovanja, f "	SLOVENSKO STAVBINSKO	J
5/W	hi POSOJILNO DRUŠTVO	mm /L/ i
%=—
* ^ (Me. Fri)
M*^ ' Pdnče trio, bokčiM v prtIfel
f^^k	numoaja ilrfhfCf.
Pain-Expenarjero
^Ciy '	* ^^	tM nnMta -	. —L-—, v__ M I
P®**"® P"" I	tU ODTMO, H| ■
^;sidro- -pj