Tedenske novice. NaSlm cenj Citateljem in naro$1 nikom. Cirilo tiskarna je začela po' sta\ljati nove stavne stroje, radi tega jfi iztel »Gospodar" tokrat prikrajšan za 4 slrani. Ve6 dopisov in novic, ki so bile poslane za MGospodarja', srao odstopili ,,Straži", sicer bi zastarele. Odslej zanaprej pa bo »Gogpodar' izbajal v lepšem tjsku na 8 straueh ia i»e bo skrbno oziral na vsak mu doposlan dopis. in notico. Za tokrat pa prosimo nekoliko potrpljenja. Deloki'og poslancev fclov. ljudske stranke. Izvršilni odbor SLS za .^taersko, Prekmurje in Mežiško doltno je SiOrazumno z načelstvom Jugoslov* kluba odredil našim i_oslancem nov delokrog. Dr. Josi^u Hohniecu so c'odel.eni sodni okraji Vransko, Ornož, Liutomer in Prekmurje: poslancu Vlado Pušenjaku: Gorn,igr..id in Soštanj, Sloven^gradec, Mareaberg in Mežiška dolina; Davorin Kra.ncu Oelje, Smar-e in Rogatec; Jos. sko. erne: Laško, Sevnica, Brežice in Koz.;«; Ivanu R o š k a r; Gor. Kad gona, Sv. Lenart in Maribor levi dp. breg; Franio Zebot: Maribor mo sto, Maribor desni dravski I reg, Ptu;Slov. Bistrica in Konjce: J. KlPkl Prekmur;e. V važnih zadevah se nasi somišl.eniki lahko obrača.o do tistega poslanca, kateremu je dotični sodni tkraj dodeljen. Na ta nafiin bodo vo lilci svoega poslanca vedno lahkoobveščali o gos.iodarskih težkočah in o drugih stvareh. Naše zaunnike i rosimo, da se v danih sluča.ih ozira o na 'o razpredelbo. Poslancu dr. Antonu Korošcn ni dodel.en noben okoliš, ker je itak preveč zaposlen z vodsi vom Jugoslov. kluba in stranke. Kmetske zveze oeljskega okrožja. Nekalere Kmetsk-e zveze ponovnim po zivom še do danes niso poslale ne seznama članov, ne novoizvoljenega od bora, ne članarlne. S tem povzrocajo tajnišlvu SLS v Celju mnogo nepotreb roega pisarenja, stroškov ter zamude 5asa, ovirajo napredek organizaciie in s tem škodujejo celi naši stranki. Vse Kmetske zvoze, ki tozadevno se nifeO &polnile svoje dolžnosti, pozivam, da fKjSIjete vsaj do 15. marca: 1. seznam članov Kmetske zvcze za leto 1922 (prepis), 2. povoizvolleni odbor Kinetske zveze, ki ga mora izvoliti ob 6ni zbor Kmetske zvez© po danih na vodilib. 3. clanarino (po 4 K od vsakega člana)t % poštite tajništvu SLS v Celju, /4 obdržite za svojo kraevno organizacijo. Opozarjamo na sledefte: 1. Kmetske zveze, ki nam ne sporofti o svojib novoizvoKenih odborov, m bodo zastopane na glavnem zboru ^zaupnikov, ki Je vrhovna oblast stranke. Pošljit« toroj kar najhitreje novoizvoljeni odbor. 2. Od 15. marca na•prej bo naše tajništvo posredovalo samo za tiste, ki so pristopili h Kmetski zvezi, plačali filanariao 4 krone t.T so v nŁ4š»em tajmiištvai vpisani. Zato najn pošljite vsaj do 15. maroa seznam članov za leto 1922 in % 6lan iri ne. Do 15. maroa mora biti vse v redu. Tajništvo SLS v Cellu. — Marko Krajno, tajnik, Shod KZ v Kamnici pri Maii'Oru. — Preteklo nedeljo po mni maši smo imeli političen shod ShS (KZ)). Predsedoval j<8 g. Lorber kot predsednik krajevne organiz iCije. Porocal je prol. Vesenjak o notianji poHtiki, državnem proračunu i;i posebej o nameravaai razdelitvi države ni oblasti ter o organizaciji vojske. Za niim le govoril še doinafii g. župui» in j.os.estnik Hlebič. Zboro\ a ci so *<>¦ glasuo odobnli stališfie Jutjoslovanske ga kluba in stranke. Izrazili so t»«li željo, da bi se na enem sestauku govorilo izključno le o davkiu. f Gospodinjska Sola v Liubljani. ^ kuraiorii kmeti ske gospodiuiske Sole v Uubljani, katero nad vse spretno vodijo šolske sestre yt Marijanišču in ii je last Kmetjske družbe, je izvolit v zadnjj seji v odbor g. Košaria pri Kv. liolfonku. NekaJ dišeČLh spomLadansM b vijol'c iz zadaiega ,,Kmetijskega lista:. ^enetrorata", wSlovenski slepar-, sloparM, ,,vrtoglavi P.", ,,župnik delaj sovrafctvo", ,,o,,a tkar iz Naz^reta" itili Jn (o v komaj nekaj vrstio vsebujočeca tiopisii iz Zavodniega. Castitr|no ondotnim samostonežem na oliki, ako iim dtee take cvetke. Vclikanskl požar v Mariboru. -* Preteklo nedeljo nekako ob 2, uri popoldiie je izbrubnil v •paromlinu Ludovika Franz v Melju požar, kakorSnega Maribor že več desetletij ni videl. Na kraj nesrece je razveu mariborsko požarne brambe pribitelo Se vec drugih sosednih požarnih bramb, kot iz Hoč, Zrkovo, jPeker, Pobrežja in Kamnice. Grozen prizor je privabil na kraj nesreoe gotovo blizu 20 tisoS oseb. V kralkem časru je bil paromlin, velikansko poslopje, v plameuu, goreči ogorki so padali daleč naokoli in povečali nevarnost, da se vnamejo tudi druga 'poslopja. Vročina Jo bila aeznosiia. Na kako gašenje gorečega poslopja ni bilo misiiti, pač pa so požarne brarabe napele vse svoje sile, da se požar kolikor mogo&e omeji. Ko je bil Se paromlin v polnem pla meuu, se je požar razširil še tudi na lovurno testeain, ki je bila kmalu v plainenu. Vsled velike vročine je obstojala nevaniost, da &e vname še tudi na nasprotai straai ležeče skladš<&e. V veliki: nevarnosti je bilo tadi skladišče za moko. Vzrok požara še ni dogaaa. Velika nevaraost za oelo mesto ie bik) 7 cistern petroleja in 2 BJsterni bencf.aa. Le ogromni požrtvo' \-aInosti gasiloev se je zahvaliti, da se je zabraul la nesreča. Povzro5ena fckoda se ceni na 100 do 120 milijonov fcron, ki je pa le deloma krita z zayarovalaiao. V tem mlinu je bilo zaposlonib 150 delavcev in 20 uradaikov, ki so sedaj brez zasložka. Dalmaciji preti lakota. Iz sr^dnje Dalmaci.e, zlasti z otoka Brač in iz makarskaga pnmor"<a priba.'a'o obupni glasovi. Liudstvo 'e ogroženo od lakote, nima živeža, nima denar.a, le samo vino in ol;e, ediai pridelek je v kleteh, ker se vlada ne briga, da bi urcdila izvoz ter s loh oskrbela, da tudi dalmatinsko l.udstvo s^ravi svoe pridelke na kak način ali v zamenavo, ali pa v denar. Z ribolovom tudi m nič, saj celo mrež in drugih priprav ni nikjer dobiti. Oblasti se briga;o samo za politiko, drugo Jim r pa deveta briga, Dalmacija je odrezana od drugih delov države. Trgovci, ki so pred 4 mesoi naročili živež, zlasfi moko na Hrvatskem, blaga še do danbs niso sprejeli. Vagoni so se sicer odpel.ali, pa so nek;e obtiftali ali pa se izguiili. — Narod z obupom gleda v bodoCnost, po mestih pa trupe postopačev, ki živijo po vefiiai na rafian bedaega naroda, po vzoru itali.aaskih fašistov proslavljajo centralizem ter nadlegajejo mirne in trezne dr.id v Laue. Bop državne pošte v Crni gori. — Cruogorske šame in plaaiae so polne razaih odmetaikov, ljudi, ki so so ognili političaemu preganjanlu^ ia pa tadi lakib, kf. mislijo samo na rop in uasilje, Razboiaiških begunoev ali odroetiiJhOv Je seveda pretežna vefiiaa ;n zato je tudi Javna varaost v Crni gori da nas bogvaruj. Roparji navali.o vec krat na yasi in na glavno oesto ter oropajo vsfi, kar Jim pride pod roko. Scdaj so že drugič oropali državno pošto. Tokrat na cesti, ki vodi iz Pod gorice v Nikšič. Rop je izvršila tolprt i#oparja MiLe Boškoviča, pobrala je ves Oenar ia tadi potnikom, ki jih je bilo devet, ni prizaaesla. Živ pokopan. V Vrdniku v Vojvooini je dala neka delavdeva žena svojemu dveletaemu otroku skledico eaja, \ katerem je skabala večjo množiao maka. Ta pijača je kot strup otroka tuko opojila, da so vsi mislili, da ie urnrl. Poslali so po zdravnika, toda zdravnik ni pri&el, pa6 pa je mesto njega priSel aek bol.ii ki uslužbenec, ki je izjavil, da je otrok umrl. Otrok je bil pokopan, toda grobar je kmalu na to slišal jokanje iz so grob odkopali, je bil otrok že mrtov, kajti zadugll se j«, V smrtni borbi v grobu si fe dete, žrtev labkomiselaosli, izgrizlo vse prste. Zločln, ki ima malo primer jn se jo z.uodil 19. t. m. v Spodnji Idri'L — Neznan in doslej ge neodkrit zločineci je \drl v Gostiševo hiso, ki stoli na samem. V njej sta prebivala 85 letni staroek in žeaa pokojnega gospodarja Gostiš«. Ko ]e prišei Aatoa brat pokoiaega gospodarja v nedeljo popoUno na obisk, je dobil bišo zaprto. Skozi okao je zagledal pri pe6i svojega ofieta z vrvjo za vratom in vsega v krvi. Hote6 poklicati gospodiajo, jo razbijal po vratih, a ker se mu ni oglasil nihče, je Šel po sosede in o rožm'ke, ki so skozi okno vdrli v bišo. Starfiek je bil zadrgajen z vrvjo, na plavi tpa je imel vse polno raa ia ud&rcev. Gospodiaja pa }e ležala v kuliinU s preklano glavo, poieg nje pa krvava sekira. Zločiaec je dopoln© med 10, mašo umoril očeta, prebrskal vse za denarjem, a ker ni dobil ničesar, je pofiakal &e gospodiajo. Le-ta je prigla od desete maše in naŠla v kuhinji grozno smrt. Morilec je zaklenil od znotraj vsa vrata in od-. gel skozi straniš5e. V snegu je najti cno tamo sled, ki pelje proti jugoslovaaski meji. Iz tega sklepajo, da je izvršij zločia kak tihotapec, ki je pri Go&tižovih prenočeval. Vse do&edanje poizvedbe za. storiloem so ostale breziispežne. Zeleznišlm nesreča y Srbi'i. V poned"el>k proti poldae je skočil iz tira s premojroaa obbžea vlak med sšo.!Łkim rudniknm in Cujrijo. Lokomoiiva ln dva vagoaa sfa se prevrgla, o.i vlakos remnega osobja so ran.em tri-e med njimi tudi vlakovod a. Proga se je radi te nesreče do dragega uitra zaprla, vzrok nesreče bodo nabr^ zooet pereli pragi ali kak drag ne.ed j ki pade edinole na rovag zaaikcrae \ železniške uprave. S• Usmrtltov na smrt obsojeaega. V | Moaakovem na Bavar&kem je bU za- igroba, Ko radi vefikratnega hudodelstva umorov obsojen na smrt neki gozdar Herma* FJolivfka. Na smrt obsojeai mor lec j« trdo\ratno odklonil vsako pomiloSčoa je, v&lcd česar so ga mornli na lastno zaht^vo poadel^k dne 20. febraarja zjutraj ob 7. uri ustreliti. Obsoieneo je tudi trdovratno odkloail vsako duItovaikovo tolažbo, vsled česar aiegovsi usmrt.tev ai ganil.i niti enega o» dividca. čeprav je bil on in vefiina navzofih protestaiJovskega y©roizpo. vedanja. Eksplodlral najve5]i zrakO|>lov . Ameriška poročila rpravijo, da i© edeo na^več.ih zrakot lovov' na svetu trešftil na neko vojašnico v Nor/olku in eksplodiral 35 oseb je bilo mrtvih, le 10 oseb so rešili, zrakoplov je pa popol noraa zgorel. Zona — protestantovski duhovnik* V Jeni na Nemškem se je pripetil prvi slučaj, ko je postala žena »protestantovski dahovnik. Protest|antovska obfi ia v Jeni je namreft izvol.la neko gospo Jero Schafler za svojega duliovnika. Neznosna zima v Rusiji. V Rusiji vlada tako strašna zima, kakršnje ne pornnijo niti najstarejši Tud}e, kajti aa mnogili kra'ib je padel toplomer na 62 stopiaj pod ničlo! Grozna ziina in lakota se navajata kot vzrok, da je na maogib krajib Rusi> izbrahi mla skrajno nevaraa ia nalezljiva takozvana ,,spalna bolezen". CloveH vsled onemoglosti zaspi tako trd.io, da se ne prebadi več! Ta bolezen za' hteva ponekod do 70% cloveških žrlev! Mllnl na veter. Na svetu ni države, ki bi imeli toliko število m)ino* na ve*er, kakor jh ima ?Nizozemska , sai je ta cležela za take mline kakor nalašč ustvaroena, kajti y nobeni drugi deželi na svetu ai toliko vetrov kakor na Nizozemskem. Sftda' so pa nizozemeki mlinar.i obsodili svoe mlint na veter na smrt, ka'ti nadomestili jih' bodo z motorj, ker mliai na veter jirn melje.,0 prepočasi.