< V. IX. 1936 y*w- roMnlna t gotovi Bi Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/«leta 00 Din, za */< leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v LjubljanL TRGOVSKI LIST Številka 108. Časopis za trgovino. industrijo Uredništvo in upravnlštv« Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov! ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — TeL št. 25-52. ■ j__s_ vsak torek, če- 12(1010 trtek in soboto Kai praviio naši gospodarski liudie Liublianat sobota 26. septembra 1936 VCffVO številki Din " +*** Zapravljen denar Posebno na shodih se pogosto čuje, da ije Jugoslavija bogata država. Žalibog pa ta trditev ne drži, ker Jugoslavija bi samo mogla biti bogata država, če bi vladal red in če bile druge razmere. Dokler pa smo v potrošnji papirja, sladkorja, železa itd. na enem zadnjih mest v Evropi, pa pač ne moremo govoriti o bogati Jugoslaviji, saj ta nizka potrošnja več ko dokazuje, da je prebivalstvo revno in da so zato tudi državni dohodki zelo omejeni. Iz tega pa zopet sledi, da bi morala država nad vse paziti, kako izdaja denar, da se nič ne bi zapravilo in da bi vsak izdan dinar prinesel čim več koristi. Na to pa se pri nas mnogo premalo ali pa sploh ne pazi. Tako je n. pr. absolutno pravilno, če se pospešuje kmetijstvo tudi z znatnimi prispevki. Saj je kmetijstvo še vedno steber vsega našega gospodarstva in dobro stanje kmetijstva pomeni zato tudi dobro stanje vsega gospodarstva. Toda tudi kmetijstvo se mora podpirati na način, da bodo te podpore prinesle čiin več dobička. Ce se n. pr. izdajo deset in deset milijoni din za sanacijo te ali one zadruge, navadno ta denar nima nobenega blagoslova. Za hip se sicer podpirana zadruga sanira, toda čez neka*j let so zopet tu stare težave in potrebna je nova podpora. Mnogo bolj bi bilo kmetijstvu pomagamo, če bi se ves ta denar uporabil za zboljšanje kmetijstva, za nakup umetnih gnojil in podobno, ker bi se na ta način dvignita proizvodnja in bi se dvignili tudi kmetovalčevi dohodki. Ce pa so ti večji, potem more kmetovalec tudi zadostiti svojim obveznostim do zadruge in te bi se mogle sanirati tudi brez državne pomoči. Zato naj se denar uporabi tudi v prvi vrsti v to, da se zboljša kakovost naše agrarne proizvodnje, da bo zaradi svojega slovesa z lahkoto prodirala na tuje trge ter tam tudi dosegla ugodne cene. Tak način podpiranja je tudi mnogo bolj ekonomičen, kakor pa so intervencije na domačem žitnem trgu, keT te intervencije veljajo ogromne vsote, vrhu vsega pa imajo baš kmetovalci od teh intervencij najmanj dobička. Izkušnje s Prizadom so to že zadostno dokazale. Sicer pa je stara resnica, da je za dvig cen kmetijskih pridelkov izvoz najboljše in najbolj zanesljivo sredstvo. Tudi denar za pravilno pospeševanje izvoza je dobro naložen in tudi v tem pogledu je še treba storiti silno mnogo. Koliko več bi dobil naš vinogradnik, če bi znal bolje kle-tariti, kako znatno večje vsote bi dal sadni izvoz, če bi bilo sadjarstvo povsod na višku in kaj bi se še dalo doseči, če bi bila oprema izvoznih predmetov vedno na višku. Zato bi bilo mnogo bolj umestno, če bi se mesto podpor dajala kmetovalcem brezobrestna posojila za investicije, s katerimi morejo povišati donosnost zemlje. V takšne namene izdan denar je vedno rentabilen, zlasti če bi dr žava nadzirala pravilno uporabo tega denarja. Pa ne le pri podpiranju kmetijstva, temveč na vseh poljih bi morali gledati na to, da se izda državni denar na najbolj rentabilen način. Če n. pr. vzdržujemo tako veliko število zastopstev v tujini, ali ne bi bilo mogoče doseči tudi to, da bi bila ta zastopstva tudi v pomoč našemu gospodarstvu? Vsako naše poslaništvo bi moralo biti propagandna ustanova za naše pridelke, ne pa da se dostikrat baš na teh poslaništvih najmanj ceni naše domače blago. V Levanti, v deželah Sredozemskega morja, kamor je naša zunanja trgovina zlasti navezana, bi sploh potrebovali v prvi vrsti le trgovska zastopstva, ne ] i diplomaličniih. Kaj naj pa tudi dela naš diplomat v Egiptu? In razne komisije, razne reprezentance, ki jih pošiljamo v svet, navadno tudi niso nič drugega ko zapravljanje državnega denarja. Nismo tako bogati, da bi morali prav povsod tudi reprezentirati in brez škode bi mogli več ko po-] lovico teh stroškov črtati. Vselej bi morali imeli pred očmi, da mora naš narod prenašati največja pomanjkanja in zato treba z državnim denarjem šte-diti, do skrajnosti varčevati in gledati na to, da se vsak dinar uporabi dobro. Še vedno pa se tega prav ne zavedamo in zalo se pri nas . še vedno zelo mnogo denarja zapravi brez koristi in haska. Trgovci In Industrijci I Trsovski list se priporoča za anseriranie Ukinitev carinskih zalivk na vozilih v mednarodnem turističnem prometu in ekspedicija po malih priznanicah. Po členu 273. carinskega zakona in po zaslišanju carinskega sveta je odredil minister za finance takole: Da se uproste carinske formalnosti in da kar le moči več olajšav turistom, ki prihajajo začasno v našo državo z motornimi in ostalimi vozili, na katere se nanašajo carinski postopniki C št. 11.260 do 1924, 15.800—1928, 28.563—IV— 1932, 19.289—IV—1933 in 23.481— IV—1933, se ukinja zanaprej postavljanje carinskih zalivk na vozila in opravljanje carinskih ekspedicij po malih priznanicah. Radi potrebne kontrole in razvidnosti o prihajanju in odhajanju vozil iz naše države naj skrbi carinarnica za skrbno voditev registrov za triptike, karnete in kolesarske legitimacije. Tržna poročila Mariborski živinski trg Na sejem z dne 22. t. m. je bilo prignanih 14 konj, 17 bikov, 190 volov, 505 krav in 24 telet, skupaj 750 glav živine. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od 4 do 4'50 din, poldebeli 3‘40 do 3-90, plemenski 3-50 do 4, biki za klanje 3 do 3-50, klavne krave debele 2-90 do 3-15, plemenske 3 do 3-50, krave za klobasarje 2 do 2-25, molzne krave 2-25 do 3, breje krave 2‘75 do 3-50, mlada živina 3‘50 do 4, teleta 5 do 6. Prodanih je bilo 440 glav, od teh za izvoz v Italijo 18. Mesne cene; volovsko meso I. vrste 1 kg 10 do 12 din, II. vrste 8 do 10, meso bikov, krav, telic 5 do 8, telečje meso I. vrste 12 do 14, II. vrste 10 do 12, svinjsko meso sveže 10 do 14 Din. Trgovcu čuvajte svoje organizacije! V zadnjem času se opaža, da nekateri zastopniki tujih velepodjetij naravnost sistematično napadajo trgovske organizacije ter označujejo njih delo ne le kot protizakonito, temveč celo kot proti-državno. Kakor so ti očitki zaradi svoje neutemeljenosti naravnost smešni, vendar pa bi mogli polagoma škodovati tudi trgovskim organizacijam, zlasti pa, če trgovci sami ne bi na te napade odgovorili s povečanim delom za svoje organizacije. Stara resnica namreč je, da se napadov nasprotnika nikdar ne sme podcenjevati, pa čeprav bi ti napadi sloneli še na tako očitni neresnici. Tem bolj nevarni pa so napadi, ki se stalno ponavljajo in ki se vodijo sistematično. In s takšnimi napadi ima danes opravka trgovstvo. Ni težko uganiti in dognati, zakaj so nastali ti napadi in zakaj so posebno ostri baš v zadnjem času. 0 slabih posledicah tujih vele kapitalističnih podjetij za naše narodno gospodarstvo še ni bilo nikdar govorjeno s tako mogočnim poudarkom in učinkom, ko na velikih kongresih jugoslovanskega trgovstva. More se naravnost reči, da je na teh kongresih nastopilo jugoslovansko trgovstvo kot glavni nasprotnik škodljivega delovanja tujega velekapitala. Ni čuda, če je tudi tuji kapital začutil trgovstvo kot ono mogočno oviro, ki ne dopušča, da bi mogel delovati tuji velekapital kakor bi hotel, pa tudi na škodo našega nacionalnega gospodarstva. Zato ti napadi zastopnikov tujega velekapitala na trgovske organizacije. Velekapital pa se dobro zaveda, da bi bili vsi napadi na trgovstvo zaman, dokler se more trgovstvo opirati na svoje močne organizacije. Zato veljajo tudi vsi napadi zastopnikov tujega velekapitala predvsem trgovskim organizacijam. Zlasti pa skušajo prepričati odločujoče kroge, kako silno da je napačno, da jo članstvo v obveznih združenjih obveznp. To je reakcio-narstvo, srednjeveško cehovstvo, krivica in nesmisel, tako kriče. A pravi smisel vsega tega kričanja je samo špekulacija, da sc bodo trgovska združenja razšla, kakor hitro ne bo članstvo v njih več ob- vezno. Samo zato zahtevajo izpre-membo obrtnega zakona, ker so jim močne trgovske organizacije trn v peti. Nič pa ne bi imeli niti proti obveznemu članstvu- v združenjih,-če bi ta bile le ponižne, čisto strokovne organizacije, ki se z javnimi vprašanji sploh ne bi bavile in bi se predvsem ne bi upale razpravljati o tem, če deluje tuji velekapital v korist našemu narodnemu gospodarstvu ali ne. Proti takšnim ponižnim organizacijam ne bi niti tuji velekapital nič imel. A kaj bi od njih imeli trgovci? Samo logično pa je, če so zastopnikom tujega velekapitala poseb no na poti zveze trgovskih združenj. Saj so to vendar borbene organizacije trgovstva, ki imajo glavno zaslugo, če boj trgovstva proti tujemu velekapitalu vendar ni čisto brezuspešen. Tako n. pr. davčne uprave ne morejo še nadalje ostati gluhe, če zahtevajo trgovci, da se prodajalnice tujih velepodjetij obdačijo prav tako ko prodajainice samostojnih trgovcev. Ponekod se je to tudi že zgodilo, in to je bil tudi povod, da so nastali vsi ti napadi na trgovske organizacije. Prav ti napadi pa dokazujejo, kako so vse te trgovske organizacije potrebne in uspešne in kako zelo jih morajo Čuvati trgovci. Organizacije, ki niso nasprotniku na poti, niso dobre organizacije, dobre so le tiste, ki nasprotnika ovirajo, ki so pri tem uspešne. Zato trgovci, očuvajte svoje organizacije na vsak način in za vsako ceno! Ne sebi, temveč edino nasprotnikom svojega stanu bi ustregli, če dopustite, da bi se stavba trgovskih organizacij, ki se je zgradila z delom več generacij trgovstva, zrahljala zaradi premale zavednosti njih današnjega članstva. Se posebej pa ne sme pasti ta krivda na slovensko trgovstvo. Po vzoru slovenskega trgovstva si je zgradilo vse jugoslovansko trgov-stvo svoje organizacije, po vzoru Jzacijc! slovenskih trgovcev ima danes vsaka pokrajina svojo zvezo trgovskih združenj. Malo slavno bi bilo za slovensko trgovstvo, če bi sedaj ta svetli vzor slovenskega smisla za organizirano delo potemnel. Zato pa slovenski trgovci, očuvajte svoje organizacije. Ce bi bile vse zahteve trgovstva uresničene, če bi cveteli trgovini zopet zlati časi, bi bilo še nekako razumljivo, če se trgovstvo ne bi več tako zanimalo za svoje organizacije. Toda danes se bori trgovstvo za svojo eksistenco, danes preživlja trgovina tako slabe čase ko še nikdar in to predvsem, ker se zahteve trgovstva ne upoštevajo. Da pa se bodo upoštevale in s tem nastopili za trgovino lepši časi, pa morejo trgovci doseči le s svojimi organizacijami in s svojim stanovskim tiskom. Zato je slej ko prej za napredek trgovine najvažnejše, da so organizacije trgovstva enotne in močne, da je v njih solidarno združeno vse trgovstvo. Trgovci, očuvajte svoje organi- Minister Jankovič ski uniii z Sofijski list »Nova Kambana« I dogovorimo glede skupnih ukre-objavlja na uvodnem mestu in-1 pov v zunanji trgovini in devizni Seja osrednjega lesnega odseka Zveze trg. združenj bo dne 1. oktobra 1936 ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Trgovskega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Trgovinska pogajanja z Italijo. 3. Trgovinska pogajanja z Mad-jarsko. 4. Naš izvoz na Angleško in v Nemčijo. 5. Volitev v Zbornico za TOI v Ljubljani. 6. Slučajnosti. Radi izredne važnosti te seje se vabijo vsi g. predsedniki odsekov da se seje gotovo osebno udeleže, v primeru svoje zadržanosti pa pošljejo svoje namestnike, oziroma delegate. Zveza trgovskih združenj Dravske . banovine v Ljubljani. Predsednik: Franjo Škrbec s. r. tervju, ki ga je dal minister za rude in gozdove Gjura Jankovič dopisniku lista. Minister Jankovič je izjavil: »Izgraditev Balkana kot enotne gospodarske edinice na podlagi enakopravnosti imperativno obsega tako bolgarske ko jugoslovanske interese. Naši državi imata podobno gospodarsko strukturo ter se hitro razvijata industrijsko. Posebni pogodbeni odnošaji bi nam mogli zato mnogo koristiti. Naši gospodarski krogi tudi že zahtevajo carinsko unijo. Iniciativa ljubljanske Zbornice za TOI Vam je gotovo znana. Vendar pa to ni nič novega, ker bi morala postati carinska unija med Srbijo in Bolgarsko že dvakrat gotovo dejstvo. Dve leti po podpisu berlinskega dogovora, leta 1878. in pozneje leta 1905. Obakrat je to namero preprečila takrat močna Avstro-Ogrska. Sedaj se to vprašanje znova postavlja.« Minister Jankovič je nato omenil, da bi bilo predhodno absolutno potrebno, da se z Bolgarsko politiki. Potrebno bi bilo, da ima vsaka balkanska država poleg svojih lastnih interesov pred očmi tudi potrebe in interese drugih balkanskih držav. In nato je minister Jankovič dodal: »Mala antanta in Balkanski sporazum sta ustvarila gospodarsko organizacijo, ki postopoma zajema različna vprašanja, ki se tičejo skupnih interesov. Posamezne sekcije teh organizmov že izdelu-načrte, ki bi dali Balkanu končno obliko. Zelo obžalujemo, da pri tem delu še ne sodeluje Bolgarska. Vprašanje bodočih železniških zvez na Balkanu je tako velike važnosti za nas in tudi za Bolgarsko, da bi bilo sodelovanje Bolgarske kljub vsem oviram ne samo koristno, temveč tudi neob-hodno potrebno. Zlasti pa bi bilo koristno sodelovanje Bolgarske v zvezi z zadružništvom in posebej še glede zavarovanja, ki je na Bolgarskem tako odlično organizirano in čigar zasluga je, da je Bolgarska v tem pogledu čisto neodvisna od tujine.« Uredba likvidaciji kmetskih dolgov Ministrski svet je odobril uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov in njeno besedilo je bilo objavljeno. V glavnem se krije z informacijami, ki so bile o uredbi že izdane. Zato se omejujemo le na ona določila, ki še doslej niso bila znana. Za kmetske dolgove se med drugim smatrajo le dolgovi v višini 250 do 500.000 dinl Ne smatrajo se pa blagovni dolgovi do 500 din, javne terjatve, terjatve obrtnikov, dolgovi drž. privilegiranim denarnim zavodom in dajatve na račun plač. Odplačilni načrt za kmetske dolgove je naslednji: plač. rok % odplačilo ostanek 15. nov. 1936 3 — 100 1937 2-79 7'01 92-99 1938 2*58 7*22 8577 1939 2’35 7’45 78*34 1940 2*12 7*68 70-64 1941 1*88 7-92 67*72 1942 1*64 8*16 54*56 1943 1*38 8*42 46-14 1944 1*12 8*68 37*46 1945 0-86 8*94 28*52 1946 0*58 9*22 19-30 1947 0*30 9*50 9*80 1948 — 9*80 — Glede odpisa kmetskih dolgov ostanejo v vsem že objavljena določila. Sklep o znižanju dolga pa izda sodišče. V roku dveh mesecev po ohjavi uredbe morajo dolžniki v posebni prošnji zaprositi za znižanje dolga. Sodišča bodo nato od PAB zahtevala potrebne podatke. PAB more svojem dolžnikom-zadružnikom znižati dolgove za 25 odstotkov. Vsem kmetom-dolžni-kom pri Drž. hip. banki se zniža za v času od 20. 4.1932 nastale dolgove, če so sicer izvrševali vse svoje obveznosti, obrestna mera na 4*5 odstotka. Dolgove iz nakupa blaga mora plačati tudi zaščiteni kmet v celoti v 12 letnih obrokih. Obresti za ta dolg ne plača. Dolgovi kmetov zasebnikom se črtajo na polovico. Prvi obrok na polovico znižanega dolga morajo plačati že letos. Pravilniki na podlagi te uredbe se morajo izdati do 1. nov. 1936. Trgovinski provizorij z Italijo sklenjen V sredo ob 20.30 so bila v palači Chigi končana trgovinska pogajanja z Italijo. Misli se, da bo nova pogodba o izmenjavi blaga z Italijo podpisana v soboto, dne 26. t. m. Prvotno se je nameraval skleniti samo tromesečni provizorij, očevidno pa so pogajanja bolj ugodno potekala, kakor se je mislilo in tako je bila sklenjena šestmesečna pogodba, ki se more molče podaljševati, dokler ne bo sklenjena definitivna trgovinska pogodba. Nova pogodba določa kontingente za jugoslovansko živino, les (zlasti za mehki les) in nekatere druge jugoslovanske proizvode. Kakor se pravi v ofieialnem poročilu, se more smatrati, da je doseženi sporazum ugoden za bodoči razvoj trgovinskih odnošajev z Italijo. Z novo pogodbo se ureja tudi plačilni promet med obema državama ter plačilo jugoslovanskih terjatev. Avstrijski izvoz lesa v Italijo Avstrijski lesni izvoz v Italijo se foo razdelil takole: Določeni kontingent dobe one avstrijske tvrdke, ki se morejo smatrati kot avstrijske podružnice italijanskih podjetij. Drugi del kontingenta bodo dobile one avstrijske tvrdke, ki imajo svoje podružnice v Italiji. Polovica vsega preostalega kon-fcftgenta pa bodo dobile ostale avstrijske tvrdke. Pred obnovo odnošaiev Zanimanje italijanskih Izvoznikov za Jugoslavijo Najnovejša številka milanske revije »Ital-Jug« poroča: Zbog pogajanj z Italijo ter v svrho obnove normalnih trgovinskih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, kažejo mnogi italijanski izvozniki živahno zanimanje za možnost izvoza v Jugoslavijo ter za trajne in prisrčne trgovinski zveze z Jugoslavijo. Tako sta Uprava velesejma vzhodnih dežel (Fiera del Le-vante — Bari) in Oblastni svet korporativnega gospodarstva v Bariju (Consiglio Provinciale deli’ Economia Corporativa — Bari) zahtevala naslove jugoslovanskih tvrdk, ki bi bile pripravljene kupovati v Italiji, kakor hitro se trgovinski odnošaji regulirajo ter obnovi normalen promet. Dobavljali bi naslednje proizvode: riž, bombažno predivo in sukanec, volnene tkanine, izdelke iz naravne in umetne svile, kmetijske stroje, žveplo, kemične in farmacevtske izdelke. Kdor bi hotel nabavljati te predmete iz Italije, naj se obrne naravnost na preje navedena naslova ter natančno navede, katere predmete potrebuje. A tudi list »Ital-Jug« je pripravljen posredovati. Ureditev lesnega uvoza v Italijo Ista revija poroča pod gornjim naslovom naslednje: Iz dobro informiranih krogov se doznava, da bo v najkrajšem času urejeno vprašanje lesnega uvoza v Italijo, to se pravi, da bodo obnovljeni normalni trgovinski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Po teh vesteh bi se uredil lesni uvoz iz Jugoslavije na naslednji način: Z dovoljenjem korporativnega ministrstva v Rimu sta ustanovile federacija lesnih trgovcev in federacija lesnih industrialcev medfederalni odbor za upravo in razdelitev lesnih kontingentov, ki se bodo v bodoče uvažali v Italijo. Ta odbor je že začel s svojim delom. Pri svojem delu pa se bo ravnal po direktivah, ki jih bo dobival od državnega podtajništva za promet in za devize. Uvozni kontingent se bo razdelil med posamezne italijanske uvoznike na podlagi količin, ki so jih uvozili v letih 1933, 1934 in 1935. Pri tem se bo upoštevala Italijanska družba za uvoz lesa, ki je bila ustanovljena koncem lanskega leta in kateri se je pripisoval monopolski položaj za uvoz lesa. Italijanski uvozniki lesa so morali predložiti federaciji lesnih trgovcev in federaciji lesnih Industrialcev do 10. avgusta t. 1. vse fakture in dokumente o svojem neposrednem uvozu v letih 1933 do 1935, Istočasno pa tudi prošnje za uvoz v 4. tromesečju 1936 ter so morali pri tem navesti tarifno postavko, količino, kakovost, izvir in vrednost blaga. Uvozni kontingent, ki bo za vsako državo določevan vsako četrtletje od državnega podtajništva za promet in devize bo dan na razpolago federaciji lesnih trgovcev In federaciji lesnih industrialcev, oziroma njunemu med-federalnemu odboru. Ta odbor bo dovoljeni kontingent razdelil med posamezne uvoznike na podlagi količin, ki so jih uvozili v zadnjih treh letih. Italijanski blagovni dolgovi iz predsankcijske dobe O tem vprašanju pravi prej omenjena italijanska revija: Znano je, da je imela Italija zaradi strukture svojega gospodarstva in svoje zunanje trgovine z večino držav pasivno trgovinsko bilanco. Ko so 18. novembra lanskega leta stopile v veljavo gospodarsko - finančne sankcije proti Italiji, Je prenehalo delovanje italijanskega uvoza in kliringa. Le malo število držav je, v katerih niso bile v tem trenutku znatne zamrzle terjatve, ker je Italija vse mesece pred sankcijami forsirala uvoz iz vseh držav, da si je ustvarila potrebne rezerve. V vrsto teh držav spada tudi Jugoslavija. Takoj po odpravi sankcij je bilo eno prvih vprašanj, ki se je postavilo: kako misli Italija plačati svoje dosedanje blagovne dolgove. Kot prvi so postavili to vprašanje Angleži, danes pa to vprašanje že prav tako zanima tudi vse druge države. Vsekakor bo to vprašanje tudi glavni predmet sedanjih trgovinsko-političnih pogajanj. Italijansko časopisje poudarja, da se ti dolgovi pod nobenim pogojem ne bi mogli plačati z zlatom ali z devizami. Naenkrat se ne morejo plačati niti v blagu. Italija v tem oziru pričakuje, da Ji bodo šle sank-cionistične države, ki so pripravljene obnoviti z njo normalne odnošaje, na roko in ji dale možnost, da se postopoma likvidira stanje, ki ni nastalo po krivdi Italije. Italija more plačati svoje stare dolgove samo z blagom in uslugami, in sicer polagoma. Italija mora zato vztrajati na tem, da si v trgovinskih odnošajih s sankcioni-stičnimi državami zagotovi v bodoče aktiven trgovinski saldo, ki bi se vnašal v poseben fond, iz katere bi se plačevali ne samo zaostali italijanski blagovni dolgovi, temveč vsi italijanski dolgovi, ki so nastali zaradi izvajanja sankcij. Poleg tega je Italija danes na stališču, da se njena trgovinska bilanca v bodoče v nobenem primeru ne more izravnavati z drugimi aktivnimi pozicijami njene plačilne bilance, kakor se je to dogajalo dosedaj. To stališče se bo, kakor naglašajo italijanski listi, v sedanjih pogajanjih s sank-cionističnimi državami dosledno izvajalo. Iz vsega tega se jasno vidi, kakšni bodo mogli biti v bodoče trgovinski odnošaji med Italijo in sankckmističnimi državami. Ker odpada na te države največji del italijanske zunanje trgovine, se bo ta tako po obsegu ko po pravcu zelo izpremenila. Svoja izvajanja zaključuje italijanska revija tako-le: »Za mnoge države bi mogla biti škoda zaradi sankcij primeroma majhna v primeri z ono, ki bi jih mogla zadeti zaradi nove italijanske trgovinske politike, ki ne bo hotela samo doseči ravnovesje v izmenjavi blaga s sankcionističnimi državami, temveč doseči celo aktivno stanje, da bo mogia plačati zaostale blagovne dolgove.« Prvi kontingent jugoslovanskega lesa je Italija odobrila V začetku druge polovice avgusta je dovolila Italija uvoz prvega kontingenta jugoslovanskega lesa v vrednosti 5 milijonov lir. Mitiču nsti Damjan Vahen: Bodočnost Esperanto je živi jezik ne samo posameznikov, temveč vseh narodov in vseh plemen sveta — Esperanto je mednarodni jezik! V »Trgovskem listu« sem že 29. avgusta napisal, da ne bo več dolgo, ko bo esperanto drugi materinski jezik vsakega človeka, danes bom pa razpravljal, zakaj ima esperanto kot ideja in kot jezik bodočnost. Poglejmo današnji svet. V dva tabora je razcepljen svet. V dva tabora, ki se ostro napadata in ki grozita vsemu svetu,1 da ga potegneta v svoj spor. Vedno vepje postaja to nasprotje in vedno večja nevarnost je, da bo to nasprotje povzročilo novo svetovno vojno, še strašnejšo od prejšnje. Zveza narodov, ki bi morala to veliko nasprotje ublažiti in nesoglasja izravnati, pa je žal silno mnogo izgubila na svoji avtoriteti in ugledu. Posamezne države so začele celo že izstopati iz Zveze nar. lov, ker nimajo več vere, da bi mogla Zveza narodov uspešno posredovati med narodi. Tema skrajnima taboroma, ki razdvajata ves svet, je treba postaviti protisilo, idejno sile, da najde človeštvo zopet pot k mirnemu ustvarjanju in s tem k blagostanju. Te velike idejne sile, ki naj dajo človeštvu nov razmah pa so: ideja miru, ideja bratstva, ideja mednarodne vzajemnosti! In med mnogimi ustvaritelji organizacij, ki delajo to idejo, se je pojavil tudi dr. Zamenhof s svojim esperantom. Zato kadar govorimo ali razmišljamo o esperantu, ne smemo gledati nanj samo s stališča, kakor da je esperanto samo jezik, ki bi naj se ga posluževali vsi narodi sveta v svr-he medsebojnega sporazumevanja temveč moramo tudi iskati vzroke njegovega postanka im idejne podlage, ki so ust vari tel ja vodile pri njegovem delu. In klice dr. Zamenhoiovega esperanta so prišle v plodni svet. Vse streme danes k miru, k delu, k mednarodnemu sodelovanju tako v prometu, trgovini itd. in v vse te svrhe pa se morajo posluževati le jezika, ki ne vzbuja odpora pri drugem narodu, torej se morajo posluževati jezika, ki ni lastnina nobenega naroda, torej mednarodnega jezika, in to Je esperanta, ker le esperanto so si vsi narodi privzeli za mednarodni jezik. Iz vsega tega torej jasno razvi-dimo, da ima esperanto bodočnost kakor niti eden izmed jezikov, ki streme za tem, da postanejo med-' narodni jezik. In v bodočnosti bo esperanto služil vsakemu posamezniku, vsa-i narodu; v bodočnosti bo esperanto posredoval med narodi in njihovimi kulturami, bo gibalo vseh mednarodnih odnošajev, tako političnih kakor gospodarskih in kulturnih. Opomba uredništva: Vse, ki se zanimajo za esperanto — mednarodni jezik .obveščamo, da bi se tudi v našem listu začel pismeni tečaj esperanta, če bi se javilo izmed naročnikov dovolj interesentov. Pismeni tečaj bi vodil urednik »Verda revno« za Jugoslavijo g. Damjan Vahen. Interesenti naj se javijo pismeno uredništvu »Trgovskega lista«. »niastrasione ItaHana« je objavila članek, v katerem očita Nemčiji, da zasleduje danes iste imperialistične cilje ko pod Viljemom H. Na članek italijanskega lista je odgovoril »Berliner Tage-blatt«, ki pravi, da se v članku na hudoben način razlagajo govori v Niimbergu. Obžalovati je, da je izšel tak članek, ki pač ne bo olajšal sodelovanja Nemčije in Italije, ki bi bilo baš v sedanjem trenutku tako zelo potrebno. »Illu-strazione Italiona« je bila nato v Italiji zaplenjena. Moskovska »Pravda« poroča o zadnjem zasedanja Male antante ter pravi, da je ta sestanek do neke mere odgovoril na kongres v Nurnbergu. Na nemško grožnjo, da se izpremene države Male antante v bojišče za protisovjetsko fronto, da je Mala antanta poudarila svojo zvestobo do načela kolektivne varnosti. Sklepi Male antante, zlasti glede gospodarskega sodelovanja vseh treh držav da se smatrajo v Berlinu kot resna ovira za uresnlčehje nemškega načrta o gospodarskem osvajanju Balkana. Zelo značilno je, piše sovjetski list, da je romunska vlada ustavila sklenitev več kompenzacijskih pogodb z Nemčijo. Ueyd George, bivši angleški ministrski predsednik, ki je bil svoje dni eden najbolj strastnih nasprotnikov Nemčije, je obiskal Hitlerja ter 14 dni proučeval nemške razmere. V časopisih je nato poročal o svojih vtisih iz Nemčije. V splošnem je za Hitlerja navdušen in zelo hvali nemške razmere. Vendar pa je nekatere stvari tudi grajal. Vse te neugodne izjave o sedanjih nemških razmerah pa je nemška cenzura zaplenila. Tako ni smel nemški bralec nič zvedeti o njegovi obsodbi koncentracijskih taborišč ter protižidovske gonje. Zaplenjen pa je bH tudi odstavek o Hitlerjevi izjavi, da niti ne misli na osvojitev Ukrajine, ker noče absorbirati milijonov Slovanov, ki jih sovraži. Pač pa hoče, da postaneta nemška Gdansk in Klaj-peda. Plenum skupščine zveze narodov je sprejel z 39 proti 4 glasovom (Avstrije, Madjarske, Albanije in Ekvadorja) poročilo verifikacijskega odseka, ki pravi, da ni nobenega razloga, da ne bi ostala delegacija neguša še nadalje v skupščini Zveze narodov. Pri volitvah šestih podpredsednikov na skupščini Zveze narodov so dobili kandidati Francije 49, Anglije 47, Jugoslavije 44, Kanade 39, Rusije 35 in Italije 32 glasov. Veliko število glasov, ki jih je dobil jugoslovanski kandidat, dokazuje, da uživa Jugoslavija v ženevskih krogih prav velik ugled. litvinova napadajo nekateri listi, da je on glavni povzročitelj zmede, ki je nastala na zasedanju Zveze narodov. Nakrat je začel Litvinov silno zagovarjati etiopsko delegacijo z edinim namenom, da prepreči sporazum med locarn-skimi silami. Ta namen da se mu je tudi posrečil, ker je zaradi glasovanja verifikacijskega odseka ostala etiopska delegacija na zasedanju, Italija pa je zaradi tega zapustila Ženevo. S tem je skupno sodelovanje locamskih sil preprečeno. Italija predlaga, da se mest« lo-carnske konference skliče konferenca velesil v Rimu, na katero naj bi se povabila tudi Rusija. Dunajska kanferenea držav rimskega bloka je bila odgodena in bo sklicana Šele sredi novembra, ker Je Mussolini mnenja, da se mora konferenca temeljito pripraviti zlasti glede gospodarskega sodelovanja podonavskih držav. Prvi lord angleške admiralitete Hoare je izjavil, da se Anglija nikakor ne bo umaknila iz Sredozemlja, temveč bo sedaj utrdila še Ciper kot svoje pomorsko in letalsko oporišče. Med francoskimi socialisti je prišlo do preloma, ker se del socialistov nikakor ne strinja z Murnovim govorom, da se Francija ne sme in ne more vmešavati v španske dogodke. Portugalski zunanji minister Monteiro Je po dolgem razgovoru z Edenom končno le pristal na to, da se tudi Portugalska udeleži sej odbora za nadzorstvo španske nevtralnosti. Vendar pa mora njegov pristanek še potrditi lizbonska vlada. Predsednik španske republike Azana je baje odstopil ter Je pre- vzel njegove posle bivši predsednik parlamenta Barki. Madridska vlada se baje že evakuira v Va-leneijo. Vse te vesti pa poročajo uporniki in je zato treba te vesti sprejeti še z rezervo. Ljudske fronte v Belgiji ne bo, ker so socialisti odklonili udeležbo v tej fronti. Denarstvo V avgustu so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 290.480 din Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge, v mesecu avgustu pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah od din 1.046,388.325'— na Din 1.046,678.480'—. Vloge v tekočem računu so se povečale v avgustu za din 3,613.930-—, število vlagateljev v tekočem računu pa za 23 na 7.059. Od novega leta do konca avgusta je naraslo število tekočih računov za 245. V primeri s stanjem vlog koncem avgusta 1935 so narasle vloge v tekočem računu za 17 in pol mili j. dinarjev. Postopno zboljšanje se opaža tudi v tem, da je v avgustu naraslo skupno stanje vlog pri 9 hranilnicah (od 29), dočim je naraslo v juliju pri 7 hranilnicah. Radio Sreda, dne 30. septembra: 12.00: Plošče po željah — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operni zbori (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 19,00:, Čaa, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Osvojitev Kajmakčalana 1. 1916. — 19.50: Venček otroških pesmic (plošče) — 20.00: Spored za mladino v novi sezoni — 20.10: Po Bolgariji II. del (prof. Kranjec) — 20.30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove ob spremljevanju radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Citre solo, g. Emil Mezgolits. četrtek, dne 1. oktobra: 12.00: Reproduc. koncert na havajskih kitarah — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Venčki slovenskih narodnih (radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.30: Nac. ura — 19.50: Dvorak-Leopold: Iz starega in novega sveta, fantazija (plošče) — 20.00: Prosvetni spored naše postaje v novi sezoni (Vinko Zor) — 20.10: Prva ura slov. orgelske glasbe — 21.10: Koncert radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Mendelssohn op. 56: škotska simfonija št. 3 (plošče), Petek, dne 2. oktobra: 12.00: Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Operetni napevi (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: žena na olimpiadi (gdč. Iva Preeglj) — 18.20: Reprodukcijski koncert Ade Sari — 18.40 O oporokah (sodnik Valentin Bidovec) — čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Ku-pleti (na ploščah) — 20.00: Zabavne oddaje naše postaje v novi sezoni (prof. Kuret) — 20.10: Večer štlriročnih klavirskih skladb, Izvajata dr. Švara in M. Škerjanc — 21.00: Kvartet »Fantje na vasi«, vmes plošče — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče. Sobota, dne 3. oktobra: 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00: Čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda v bodočem tednu — 20.00: Zunanja politika (dr. Kuhar) — 20.00: Novi športni prerok. — Vesela zvočna igra. I. del: Novo geslo. — Napisal: Josip Vomberger. Izvajajo člani radilske igralske družine, vodstvo: Ivan Pengov — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.20: Koncert radijskega orkestra. Beograjski bankirji odgovarjajo zagrebškim V prejšnji številki smo objavili mnenje nekih zagrebških bankirjev, ki pravijo, da je strah beograjskih bankirjev, da bodo morali mali denarni zavodi zaradi nove uredbe o razdolžitvi kmetovalcev likvidirati, neupravičen. V »Jugoslovenskem Kurirju« je sedaj objavljen odgovor beograjskih bankirjev, ki med drugim pravijo: »V ,Jugoslovenskem Kurirju' je bila objavljena vest, da so zagrebški bankirji z novo uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov, ki so nastali do 20. aprila 1932, zadovoljni. Mi v to ne verujemo. S takšnim načrtom ne more biti zadovoljna I Trgovec izpolni dolžnost, ča na- r osi p ml In po- maga plasirati Ž^elifecrii terpentinovo milo za namakanje perila pa Hcz cZ c sl peric niti ena poklicna organizacija denarnih zavodov. Poskus, da se naslika primer, ki je bil objavljen v okrožnici Združenja bank v Beogradu (in ki smo ga tudi mi objavili) kot netočen, je samo brezuspešen poskus. Ta primer jasno govori, kako bodo majhni zavodi prisiljeni, da likvidirajo. Ni točna trditev, da denarni zavodi ne bodo imeli režije. Morajo vendar imeti lokal, slugo, knjigovodjo, plačati bodo morali razsvetljavo in kurjavo, davke itd. Če se vse to upošteva, potem se mora priznati* da je na 30.000 din skupno ooehjena režija že minimalna. Prav tako je deplasirana trditev, da bi mogli takšni denarni zavodi zaprositi za zaščito in na ta način znižati obrestno mero na 1 odstotek. Predvsem ne more biti obrestna mera za stare vloge niti pri zaščitenih denarnih zavodih in sicer v smislu določil odst. 1. čl. 19 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov manjša od 2 in večja od 4%. Poleg tega pa pomeni poudarjanje, da morejo iti denarni zavodi zbog takšne uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov pod zaščito, da se hoče poslabšati situacijo v našem denarništvu in zavlačevati rešitev krize našega bančništva. Zato pa je tudi Združenje bank v Beogradu navedlo kot primer, da se zavod ne po-služi zaščite. Pa tudi če bi se kateri denarni zavod zatekel pod zaščito, ne more ta trajati dalj ko 6 let, po šestih letih pa bi zopet bila ista situacija in zavod bi moral načeti svoj že lia pslovico zmanjšani 'kapital. * Po'koncu zaščite'bi tore j bil'položaj natančno takšen, kakor navaja Združferijč Thtiik v Beogradu v svoji okrožnici.« Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. septembra navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Zlata in devizna podloga je skupno narasla za 1’5 na 1.841*3. Devizfe* ki ne spadajo v podlogo, so -še povečale-Z,a 6*9 Tn”znašajo že 576'2 milijona din. < Vsota kovanega denarja se je 'znižala ža 0*2 na 350. Posojila so se povišala za skupno 20'7 na 1.666*4. .. - Razna aktiva so narasla za 6*8 na 660*6. Druge postavke na aktivni strani so se izpremenile le malenkostno ali pa so ostale neizpre-menjene. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 36'7 na 5.108*1, narasle pa so obveze na pokaz za 51*9 na 1.646*8. 1.646*8. Obveze z rokom so ostale neizpremenjene. Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar & Richter LJUBLJANA Razna pasiva so se povečala za 24*0 na 306*2. Celotno kritje se je zmanjšalo na 29*49%, samo zlato pa na 28*04%. * Podružnica Priv. agrarne banke se ustanovi v Ljubljani zaradi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov. ■ Naš aktivni saldo proti Nemčiji se je zmanjšal za 1 na 18,5 mili1-jona mark,.proti Italiji za 0.2 ,na 37.9 milijona, in proti Turčiji se je povišal ha 340.000 fr. ’ frankov, proti Bolgarski pa na 560.000 din. Francoska banka je povišala obrestno mero od 3 na 5 %, ker traja odtok zlata iz Francije kar neprestano dalje. Nizozemska vlada namerava razpisati 3% posojilo v višini 450 milijonov goldinarjev za elektrifikacijo in modernizacijo železnic. CIKORI1A Naš pravi domači izdelek! Trgovci zahtevalo svolo pravico Govor delegata Frana Škrbca na kongresu Zveze trg. združenj donavske banovine v Subotici Ze v torkovi številki smo obširno poročali o kongresu vojvodinskih trgovskih združenj ter objavili tudi resolucije, ki jih je sprejel kongres soglasno in z odobravanjem. Zvezo trgovskih združenj v Ljubljani in s tem tudi slovensko trgovstvo je zastopal, kakor smo že poročali, njen podpredsednik Fran Škrbec, čegar govor je bil po poročilih srbskih in hrvatskih listov sprejet s posebnim odobravanjem ter se je pri tem zopet izkazala solidarnost vsega jugoslovanskega trgovstva. V svojem govoru se je g. Škrbec dotaknil vseh glavnih zahtev trgovstva, zlasti pa zahteval, da se pravice trgovstva upoštevajo in da se njegove zahteve tudi izvajajo. Pri tem je navedel ves cilj in namen trgovskih organizacij in je njegov govor tudi iz tega ozira važen. Tudi zato objavljamo glavne misli iz njegovega govora. Zastopnik Zveze trgovskih združenj g. Škrbec je uvodoma pozdravil navzočne zborovalce v imenu trgovstva Slovenije. 2e pri tem pozdravu je bil glasno aklamiran. V svojem govoru, ki je bil zelo interesanten ter neprenehoma prekinjen z burnim odobravanjem in ploskanjem, je predvsem pojasnjeval težak položaj trgovstva na severu naše države. Naglašal je, da se trgovcev že polašča obup, ker baš oni, ki bi morali v prvi vrsti voditi račun o potrebah vsega naroda in vseh stanov, nočejo in nočejo razumeti, da je srednji stan, ki je bil vedno soliden temelj države, zanesljiv branitelj miru ter vedno dober davkoplačevalec, danes v največji stiski. Kakor naglašajo trgovci Slovenije, potrebo vedno večje stanovske zavednosti in dela za utrditev enotne trgovske organizacije v vsej državi ter če se v ta namen tudi aktivno udeležujejo vseh skupnih konferenc in kongresov, delajo to tudi zato, da tem bolj poudarijo svojo zahtevo, da tudi vsi odločujoči činitelji po- magajo trgovstvu v stiski. Predvsem pa je v teh tako kritičnih časih dolžnost Narodne skupščine, da se bolj ko kdajkoli bavi s socialnimi in gospodarskimi vprašanji, ker je skupščina najbolj odločujoči forum za ta vprašanja. Narod, ki vzdržuje Narodno skupščino, ima tudi pravico zahtevati, da ta opravlja tudi svojo dolžnost. Dnevno se piše in razpravlja o ureditvi in sanaciji denarnih zavodov ter regulaciji kmečkih dolgov. Skoraj bi dobil človek pri tem vtis, kakor da trgovci, obrtniki in drugi stanovi sploh nimajo finančnih težkoč, oziroma kakor, da so državljani nekake druge kategorije, za katere se ni treba brigati. — Ako se nahaja denarni zavod v stiski, dobi zaščito. Ako ima velekapital kakšne potrebe, najde enako zaščito po svojih dobrih zvezah, le trgovec in obrtnik pa sta samo eksploatacij-ski objekt, na katerega pada vsa peza raznih bremen, predvsem tožba, eksekucij, sekvestrov in visokih obresti. Od trgovca in obrtnika se zahteva vedno plačevanje vseh obveznosti, Če tudi nimata možnosti zaslužka, jemlje se njuno premoženje na dražbah tudi po sramotno nizkih cenah, samo, da se ustreže raznim špekulantom, ki so si nagrabili gotovine ali, da se uravnovesijo bilance nekih denarnih zavodov, pa čeprav bi se to zgodilo tudi na očitno škTa-Ta« ^v Beogradu, temveč vsak, kdor izpolni zakonske pogoje za opravljanje trgovskega posla in povsod, v vseh mestih naše države, odpreti veleblagovnice ter širiti puščavo med naše male trgovce. V čem je bistvo vsega tega vprašanja? Zastopniki in zagovorniki ideje veleblagovnic pravijo, da pomenijo te veleblagovnice danes v dobi osiromašenja širokih potrošnih slojev na eni strani, tezavriranje denarja in vzdrževanja potrošnikov od nakupa na drugi strani, bolj ko kdajkoli koristno ustanovo, ker da z znižanjem cen omogočajo tudi najbolj revnim slojem, da si nabavijo potrebno blago. S tem da se na eni strani za-dovolje potrebe tudi najbolj revnih slojev, na drugi strani pa pride na ta način denar v promet, ki bi sicer ležal mrtev. Zato so, tako zaključujejo zastopniki in zagovorniki veleblagovnic svojo argumentacijo, koristne za splošnost. Kadar pa gre za splošen interes, tedaj se morajo interesi maloštevilnega trgovskega stanu žrtvovati splošnemu interesu. Pa se vprašajmo, odkod popularnost veleblagovnic v množicah potrošnikov? Ali morda zbog cen, ki da so nižje ko v drugih trgovinah? Ne! Se nikomur se ni do danes posrečilo, da bi dokazal, da veleblagovnice, ki jih je več v naši državi, prodajajo blago iste kakovosti ceneje ko druge trgovine. Pa odkod potem ta naval potrošnikov v veleblagovnice? Je za to več razlogov, ki pa niso gospodarske, temveč čisto psihološke narave. To je vpliv velikih izložb, silna razsvetljava, godba, označenje cen na vsakem blagu, velika preglednost raznega blaga v prostorih, ker je veleblagovnica ena sama razstava. Kar pa je najbolj glavno: veliko nepoznavanje množice potrošnikov blaga. Samo ti momenti, in nikakl drugi, privabljajo publiko v veleblagovnice. Kajti glede cen se more vsak z lahkoto prepričati, kako je v resnici. Zadostuje, da najde isto blago iste kakovosti v trgovini samostojnega trgovca in v veleblagovnici, pa bo videl, kako stoji stvar. Kdo more pri takšnem stanju objektivnih činjenic na sebe prevzeti odgovornost, da brez vsakega splošnega interesa, brez vsake stvarne potrebe in koristi, samo na podlagi spretno vrže nih demagoških gesel požene tisoče in tisoče danes samostojnih trgovcev v propast, da bodo jutri povečali armado brezposelnih in da bodo v skrajni posledici padli v breme družbe in države! Niti pa ne omenjamo velikih žrtev, ki bi jih imel fiskus pri tem brez pravega vzroka in brez potrebe. Samo eno značilno pripombo v tem pogledu: Uredništvo »Trgovačkih No-vin« je dobilo od beograjske finančne direkcije uradno potrdilo, v katerem direkcija trdi, da je družba »Ta-Ta« v Beogra- du začasno obremenjena za 318 dni poslovanja po vloženem kapitalu 1 milijona din za celih 1740 din davka. To je začasna obremenitev. Razumemo. Začasna davčna obremenitev špecerijskega trgovca v Beogradu vsekakor presega to številko. Z odobravanjem je bil sprejet ta referat in v debati je bilo navedenih še več tehtnih razlogov za prepoved veleblagovnic. Upamo, da se bo ta prepoved tudi izdala. Naša zunania trgovina v avgus Izvoz ie bil za skoraj 100 milijonov din veiii od uvoza A. Izvoz ( Skupno smo v avgustu izvozili 239.587 Ion v vrednosti 372 milijonov 264.369 din. y primeru z avgustom 1935. je naš izvoz po količini sicer nazadoval za 57.663 ton ali za 19-40%, po vrednosti pa je narastel za 61,8 milijona din ali za 19-94%. Od posameznih važnejših proizvodov, ki smo jih izvozili, omenja mo: nim dnevnim redom. Vsakih 10 delnic daje pravico do enega glasu. Delnice je treba založiti najkasneje osem dni pred občnim zborom. Zapuščinske takse od vrednostnih papirjev Ker se je pri odmeri zapuščinskih taks od vredmostniih papirjev, ki notiraijo na borzi, večkrat dogodilo, da se je odmerila kot osnova njih nominalna vrednost, opozarja davčni oddelek finančnega ministrstva vse davčne uprave na zakonske predpise, po katerih se sme odmeriti osnova le na temelju njih dejanske vrednosti, oz. po njih borzni vrednosti, nikakor pa ne po njih nominalni vrednosti. Prav tako je treba v vseh primerih, kjer se v zakonskih predpisih navaja tečaj dunajske ali budim-peštanske borze, vedno odmerjati po tečaju beograjske borze. 1000 milijo- ton nov din žita 52.246 66,5 koruzo 11.952 12,9 pšenične meke 519 1,04 otrobi 1.680 1,4 fižol in krompir 477 0,8 sveže sadje 15.501 24.3 vino 78 0,15 zdravilne rastline 235 1,4 hmelj 27 0,27 tobak v listih 346 9,8 konoplja. 1.163 11*1 ,v glav konji 2.123 3,2 goveja živina 2.418 4,9 teleta 213 0,1 prašiči 29.544 42,2 d robu ira 74.765 0,4 perutnina 154.344 1000 kg 863 1,6 meso 11,0 svinjska mast 647 8,3 surovo maslo 26 0,4 sir 14 0,1 kačkavalj 195 2,5 jajca 906 8,2 puh kože: 60 2,9 goveje 182 2,5 telečje 202 3,9 jarčje 110 4,5 jagnječje 136 3,3 0,8 ovčje 44 kozje 6 0,1 0,1 drva . 730 gradbeni les 32.666 30 0 oglje 946 0.47 železu, hrast, pragi 93 3.6 2.7 lesni izdelki 415 ekstr. za strojenje 1.476 5,2 soda 1.271 2,7 kalcijev karbid 678 1,2 cianamid 4.678 4,1 ferosilieij 29 0.15 cement 14 279 2.8 svinec 150 0,4 surov baker 3.000 29,8 druge rude -68.301 13,7 vse drugo 14.350 37,0 1000 ,milijo- i kg nov din volna: ovčja 499 12,1 predivo 107 12,1 tkanine 100 13,2 drugo blago 3 0,6 svila: predivo 262 5,8 tkanine 2 0,7 drugo blago 1 0,3 mineralna olja: petrolej 1.567 0,6 bencin 136 0,2 olje za mazanje 171 0,7 surova nafta 2.695 1,6 parafin 152 0,6 kože: domačih živali (nepredelane) 787 28,8 druge 10 1,3 Razno: steklo 245 1,6 južno sadje 204 0,5 surova kava 411 3,9 0,3 surov kakao 51 čaj 11 0,3 sol 5.021 0,5 premog 13.010 3,0 oljnate rastline 14 0,1 izdelki iz bakra 10 0,9 stroji in aparati 1.278 18,9 elektrotehnični pred meti 191 7,1 prevozna sredstva 1.240 115,7 zdravila 3 1,1 časopisni papir 1.198 3,1 lesni izdelki 75 0,6 kavčukasti izdelki 7 0,4 pnievinatike 29 0,7 Skupno smo uvozili v avgustu 63.266 ton v vrednosti 274,2 milijona dinarjev, to je po količini za 1075 ton ali 1.73% več, po vrednosti pa za 2,6 milijona ali za 0-95 odst. manj. Skupno smo uvozili v prvih 8 mesecih t. 1. 614.436 ton ali za 30.221 ton več ko 1. 1935., po vrednosti pa za 2.586,6 milijona din ati za 264,3 milijona din več. V avgustu je bila naša trgovinska bilanca za 97,9 milijona din aktivna, za prvih 8 mesecev t. I. pa še vedno pasivna za 67,9 milijona din. letos znatno slabši ter je padel po količini za 590.089 ton ali za 27-37 odstotkov, po vrednosti pa za 57,4 milijona din ali za 2-4%. B. Uvoz Od predmetov, ki smo jih uvozili, omenjamo: milijonov din 17.4 19.5 7.6 1,1 0-06 5.7 0,2 0,2 1.8 bombaža surovega prediva tkanin drugega blaga drugih rasti, vlaken: surovih prediva tkanin vreč drugega blaga železo: predelano in pol-predelano pločevina žice 1000 kg 1.130 736 130 76 15 496 3 39 321 2.044 599 198 cevi 247 želez, konstrukcije 1.527 razni predmeti 9,317 3,9 1,8 0,5 1.03 5.4 18,9 Že v 24 urah barva, plesira lo kemično anali obleko, klobuke itd. Skrobl in avetlollka trajeo. ovratnika in manšeto. Pore anii. monga in Uka domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski naaip 4-6. Selenbnrgova ni. 8. Telelon It 22-71 Naše sadje na tujih trgih Dun^j, 24. septembra. Včeraj je prispelo iz Jugoslavije 10 vagonov svežih češpelj, ki pa so prišle na Dunaj že preveč zrele. Češplje iz Užičke Požege šo bite sicer drobnejše, pa so bile bolj trde. Češplje boljše kakovosti so se prodajale na stojnicah po 27 do 28 grošev, srednje po 24 do 26 in slabše, iz katerih že teče, po 22 grošev za kilogram. V dunajskih hladilnicah je naših češpelj že 50 vagonov, na postaji in v stojnicah pa je še neprodanih okoli 5 vagonov. — Včeraj sta prišla na dunajski trg tudi dva vagona našega grozdja »sme-derevka«. Sveže grozdje se prodaja po 70, starejše pa po 65 grošev za kg. Iz Madijarske je prišlo 110 tisoč kg grozdja, ki se je prodajalo po 50 do 55 grošev za kg, do-čim se je prodajalo bolgarsko grozdje »damiat« po 80 grošev. Na praški trg ni prišel včeraj niti en vagon našega grozdja in tudi ne jabolk. Prišel je samo en vagon smederevskega grozdja, ki se ije prodajalo po 250 do 380 za 100 kg. Na trg je prišlo 5 vagonov domačega grozdja in 4 vagoni bolgarskega grozdja, ki se je prodajalo po 500—520 Kč za 100 kg. Berlin. Naša jabolka dosegajo ceno 20 do 22 mark za 100 kit, franko nakladalna postaja, smederevsko grozdje pa se prodaja na berlinskem trgu na debelo po 50 do 52 mark za 100 kg. Francoska vlada nam ije naknadno dovolila nov uvozni kontingent 10.000 stotov svežih češpelj za industrijske namene. Izvozniki, ki bi mogli dobavljati svežo češpljo iz goratih krajev, ki bi vzdržale transport do Pariza, naj to sporeče Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, ki jih bo potem spravil v zvezo z zastopnikom francoskega sindikata industrialcev za predelovanje sadija, ki je sedaj v Beogradu. Za vse informacije naj se obračajo interesenti na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, tel. št. 28.327 v času od 10. do 13. in od 17. do 19. ure. Občni zbori 1. izredni občni zbor »Edinstva«, reg. pom. blagajne bo v nedeljo, dne 4. oktobra ob pol 10. uri v pisarniških prostorih blagajne v Celju, Aškerčeva ulica 6. Če občni zbor ob pol desetih ne bi bil sklepčen, je 'b 10. na istem mestu in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki ije sklepčen ob vsakem številu udeležencev. 15. redni občni zbor tiskarne »Sava«, d. d. v Kranju bo v pone- Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista' Ladijski promet v Veliki Britaniji Navadno je ladijski promet julija dober, letos pa je po uradni cenitvi bil nekoliko manjši ko julija lanjskega leta. Prišlo je 7 milijonov 623.000 ton (— 39.000. ali 5%). Padel je promet posebno z Južno Ameriko (manjši uvoz žita iz Argentine), zapadnim Sredozemskim morjem in Avstralazijo. Narasel je promet s Sev. Ameriko in Sev. Evropo. Padla je to-naža britanskih, francoskih in holand. ladij, narasla norveška, USA in nemška. Odšlo je ladij 9 tonažo 6,066.000 ton (— 84.000 ali 1*4%). Padel je posebno promet deljek, dne 12. oktobra ob 14. uri, s Srednjim in vzh. Sredozemskim v tiskarniških prostorih z običaj-j morjem. ■ Nabavlialne zadruge v praksi Ali nai bo takšno poslov nagrajeno še s privilegiji Prijatelj lista nam piše: Na vaše Članke o nabavljalnem zadružništvu naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz prispevam mal donesek iz svojih izkušenj. Že od leta 1919. dalje opazujem delovanje na-bavljalne zadruge v mojem okraju in videl sem, kdo ima od zadruge dobiček in kdo škodo. Zadruga v mojem okraju je bila ustanovljena leta 1919. Vsak član je imel svojo zadružno knjižico in zadruga je zlasti v prvih letih dobro uspevala. Vsako leto se nam je na občnem zboru prečitalo revizijsko poročilo in stanje zadruge. Prav prijetno je bilo slišati, da je imela zadruga vsako leto po 20, 25, pa tudi do 30 tisoč din čistega dobička. Bil sem odbornik zadruge, kasneje pa še član ožjega odbora. Ce je bilo kakšno blago ceneje, pa ga je že takrat vzel član za svojega soseda, čeprav ta ni bil član. Kasneje pa so zadružne knjižice sploh odpravili in prodajali so vsakomur, kdor je le hotel kupiti. Ko sem videl to nepravilno postopanje, se nisem več udeleževal občnih zborov in 1. 1931. tudi iz zadruge izstopil. Leta 1935. pa je nastal med odborom in načelnikom zadruge prepir zaradi nekega. blaga, ki ni prišlo v zadrugo, temveč je prišel le račun za to blago. Takrat sem vstopil nazaj v zadrugo in na zahtevo odbornikov sta prišla tudi dva revizorja, ki pa nista našla nobenih napak. Revizorja sta poklicala nato še mene k reviziji in eden mi je dejal, da je načelnika že ponovno podučil, kako se vodi knjigovodstvo, da pa je bilo kljub temu le malo blaga vpisanega. Nato sem mu dejal, da bi pogledali, kako je s cementom iz 1. 1930. Našli smo vpisano samo 1 vagon, ki je odšel izven sodnega okraja zadruge. — Revizorju sem zatrjeval, da je bilo 1.' 1930. prodanih 34 vagonov. — Skupni dohodek od cementa je bil izkazan s 3400 din, dobiček pa je bil izkazan s 100 din od vagona. V resnici pa se je cement prodajal po isti ceni, kakor sem ga prodajal jaz, ki sem ga tisto leto prodal 15 vagonov. Prav lahko pa bi se dognalo, kako je dejansko bilo s tem cementom, če bi se popraša-lo pri Trboveljski premogok^pni družbi. V poslovnih knjigah zr.druge pa niso bile vpisane niti druge va-gonske nabave, tako koruze, moke, umetnih gnojil itd. Na eni poli papirja je bilo zapisanih nekaj posestnikov, ki so ostali za blago še dolžni in ki niso bili niti člani zadruge. A tudi po L 1930. so se prodale velike množine blaga, samo cementa je šlo nekaj manj. Revizijsko poročilo z dne 2. februarja 1. 1. navaja tudi mnogo napak pri cementu, koruzi, moki in umetnem gnojttu. Staaj« za* ge pa je bilo takšno, da bi ostalo, če bi se vse prodalo celih 260 din. — Pozneje se je ugotovilo, znaša vse premoženje zadruge le nekaj dinarjev. Iz vsega pa se jasno vidi, kdo je imel od »ge dobiček in klo škodo. Dobiček je pripadel onim, ki so vodili zadrugo, škodo pa so in " trgovci in država, ki ni dobila da\ o.. Pr~M poslrvanju a-druge je sicer .že Šla pritožba na davčno upravo, danes pa je vse zaspalo. Omenim naj le še, da je bil revizor mnenja, da je najbolje, če se zadruga razpusti. Zgodilo pa se ni — kakor je povedano — nič. In sedaj nastaja vprašanje, kaj naj storim jaz in oškodovani zadružniki? * K temu dopisu je pač vsak komentar odveč, ker pove že dopis sam preveč. Pripominjamo le, da prevzema naš dopisnik vso odgo- vornost za svoj dopis, ki je pač dragocen prispevek, kako grdo se včasih zlorabljajo veliki zadrugam naklonjeni privilegiji. Brez vsake kritičnosti so se brez izjeme poveličevale vse zadruge, vsaka kritika pa je bila takoj ubita. Sedaj pa prihajajo posledice na dan, ker je pravi zadružni duh ubit. Brez privUegijev so se zadruge vzgajale v pravem zadružnem duhu, privilegiji pa so vzbudili veselje do profita. In zato pada čista in lepa zadružna misel. TEDEN NA UUBUANSKI BORZI POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA* KonkHrzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju Marije Kriič, posestnice v Rakitni, p. Borovnica. Konkurzni sodnik Leitgeb, starešina sodišča na Vrhniki, upravnik mase odvetnik dr. Marolt. Oglas rtveni rok do 17: oktobra. Ugotovitveni narok pri sodišču na V rhniki dne 22. oktobra ob 9. uri. Devizno tržišče Tendenca mlačna, premet din 6,712.569*02 Devizna kupčija tega borznega tedna je bila dokaj živahnejša nego v prejšnjem tednu, ki je zaključil s skupnim deviznim prometom nad 3*165 milij. din. Osobito živahen kupčijski dan je bil petkov borzni sestanek, na katerem je bilo perfektuirano za skoro 3 in četrt milij. din deviznih zaključkov, od česar odpade na devizo London 17 milij. din, na New York pa blizu 1*2 milij. din. Devize: minuli tekoči teden Amsterdam 34 66 Berlin 834 1270 priv. klir. Bruselj 1 — Čarih 216 80 din-deviza 433 358 avstr. pr. ki. Dunaj 694 720 avstr. pr. ki. London 771 2604 priv. klir. New York 61 1235 Pariz 76 324 Tret — 21 Solun 45 — boni Stockholm — 35 Največji porast zaključkov po-kazuje London, katerega je bilo v tem tednu nabavljeno skoro za 1*9 milij. din več in pa Ncw York, čigar promet se je dvignil tudi za približno 1 in četrt milij. din. Poleg teh deviz se je dvignil še promet v Berlinu in Parizu, medtem ko je v Curihu nazadoval. Narodna banka je na poedinih borznih sestankih tega tedna intervenirala kot običajno v Amsterdamu, Curihu in Parizu, seveda le v obsegu dosedanjih dnevnih deviznih kontingentov. Skupni zaključki Narodne banke znašajo din 160.000'-. Notice v privatnem kliringu z Avstrijo, Anglijo in Nemčijo so bile te: angleški funt: 21. IX. din 234*— 22., 23., 24. in 25. IX. din 234-— den. avstrijski šiling: 21., 22. in 23. IX. din 8*51—8*61 24. in 25. IX. din 8*50-8*60 nemška marka: 21. IX. din 13*31—13*51 22. IX. din 13 38—13-58 28. IX. din 1342—1362 24. IX. din 13*70—13*90 25. IX. din 1365-13 85 Od povedel j ka do petka 25. t. m. so devizni tečaji večji del oslabeli, in sicer Amsterdama za —8*92 po-ena, Berlina za —1-43 poena in Londona za —0*32 poena, dočim je Praga notirala včeraj na bazi ponedeljkovih tečajev, prav tako pa je bil Curih trgovau ob dosedanjih nespremenjenih tečajih. Nasprotno pa se je okrepil tečaj Bruslja za +0-14 točke, New Yor-ka za + 9*57 točke in Pariza za + 0*25 točke. Devize Amsterdam Berlin Bruselj Curih London New York Pariz Praga S primo 21. IX. 25. IX. 21. IX. 25. IX. 21. IX. 25. IX. 21. IX. 25. IX. 21. IX. 25. IX. 21. IX. 25. IX. 21. IX. 25. IX. 21. IX. .25. IX. Narodne Povpr. din 2967*07— 2858*15 1754*91 175348 737*75 737*89 1424*22 1424*22 220 87 220*55 4335*01 4338-58 28771 287*96 180*47 18047 banke Pon. din 2981-67 2972*75 1708-78 1767*38 742*81 742:96 1431‘29 1431*29 222*98 2*22*61 4371-32 43741)0 289 15 289*40 181*58 181*58 Efektno tržišče Tendenca za driavne papirje stalna Prometa ni bilo niti v državnih, niti v privatnih vrednostnih papirjih. Delnice industrijskih in bančnih podjetij sploh niso notira-le, medtem ko so bile pri državnih efektih dosežene na tukajšnji borzi te cene: din 7% inv. po«. 21. IX. 82*- 83*- 25. IX. 82*50 83-50 8% Blair 21. IX. 82*50 83*50 25. IX. 82*25 83*25 7% Blair 21. IX. 73 - 74 — 25. IX. 72*50 73*50 7% Seligm. 21. IX. 86 - 87-— 25. IX. 86*50 88 — 4% agr. obv. 21. IX. 47 - 48 — 25. IX. 47 - 48 -6% begi. 21. IX. 67 - 68 - 25. IX. 67 — 68-50 25% voj. škoda 21. IX. 366— 367 — 25. IX. 366*50 368*— Notic ostalih državnih vrednot ni bilo. Žitno tržišče Tendenca ves čas čv.-ia Zaključeno je bilo v tem tednu 7 - gonov nove pšenice in 5 vagonov koruze. Cene so poskočile pri pšenični moki vseh vrst za din 5*—, pri koruzi letnice 1935. za din 2*—, pri činkvantinu za din 8*— in pri umetno sušeni koruzi za din 2*— pri 100 kg. Oves, ajda, rž in otrobi so beležili brez izprememb. Na petkovem borznem sestanku (dne 25. t. m.) so bile naslednje notice: Žito: din din Kornza: zdrava, sufaa, rešeta na, letine 1935, s kvalitetno garancijo, Iranko vagon bačka in banatska postaja . 971— 98*— činkvantin sremski, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon naklad. postaja................. 125*— 127*— umetno sušena koruza, dobava koncem septembra, plačljivo proti duplikatu • . 83-— 85*— umetno sušena koruza, dobava oktober, november, plačljivo proti duplikatu . . 82*— 84*— Oves: zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duklikatu . 100*— 105*— Ajda: zdrava, rešetana, siva, pariteta Ljubljana . 130*— 135*— Ki: nova, 72 kg, 2%, Iranko vagon baranjska poeta ja....................115’— 117*50 Mlevslri izdelki: Moka: pšenična Og, banatska postaja, ekskl prometni davek, plačljivo proti duplikatu . 225*— 230*— pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo vo proti duplikatu . 225*— 230*— pšenična 2, bačka postaja, ekskL prometni davek, plačljivo proti dupUkatu . . 205*— 210*— pšenična 5, bačka postaja. ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 185*— 100*— Otrobi: pšenični, debeli, v egaL 50 kg vrečah, bnito za neto, ekskl. prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 106*— 11©*— din din pšenični, drobni, v egaL 60 kg vrečah, bruto za neto, ekskl prom. davek, Iranko vagon bačka postaja . . . 85*— 88*— Lemo tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna Pogajanja naše delegacije v Rimu za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Italijo so končana in v soboto bo podpisan provizorij za šest mesecev. Ne ve se še, kako se bodo plačale stare terjatve, niti kako se bodo vršila plačila na podlagi novih dogovorov. Vsekakor pa je razveseljivo še to, da s novim dogovorom vendarle preneha dosedanje nevzdržno stanje naših trgovinskih odnošajev do Italije, kajti nesrečna sankcijska politika je bržkone nam še veliko bolj škodovala kot sami Italiji — in s tem pač temeljito zgrešila svoj glavni cilj! Ko se bo zopet odprl reden promet z Italijo, bo pa nujno potrebno, da se zavarujemo proti anarhiji v izvozu ter proti nesmiselni medsebojni konkurenci, ki je vsem le v kvar, ne pa v korist. Želimo tudi, da se v svrho olajšanja našega izvoza odpravijo razne težkoče, predvsem omilijo formalnosti ter strogi predpisi pri izvozu. Izvoz naj se giblje v znamenju svobodne trgovine! Pač pa naj sc uvoz strokovno nadzira. Za izvoz naj bo dovoljen le tak les, ki je strokovno obdelan in res sposoben za mednarodno tržišče. Zavarujmo se proti šušmarstvu; ne pustimo, da razni židovski špekulanti še nadalje havzirajo po naših malih podeželskih žagah in nakupujejo blago po smešno nizkih cenah, a ga naprej prodajajo z najmanj lOOed-stotnim dobičkom! Vsekakor pa je treba paziti, da bodo cene za eks-portno blago primerno visoke; ne smejo se rušiti zbog tuzemske medsebojne konkurence. Takšna kontrola izvoza bo nujno potrebna in koristna, le poveriti se mora trgovcem-strokovnjakom, ne pa ozkosrčnim birokratom. Le tako bomo imeli koristi od pogodbe, ki se je tako težko rodila. Les: din din Smreka, jelka: din din Hlodi I., H., morile . 75’— 90'— Brzojavni drogovi . . 130*— 150*— Bordonali merkantilni 100*— 130*— Filerji do 5'/6' . . . 110— 130 — Trami ostalih dimenzij 110*— 125*— Skorete, konične, od 16 cm naprej . . 250*— 270*— Skorete, paralelne, od 16 cm naprej . . . 270-— 310*— Skorete, podmerne, do 15 cm................. 190*— 210*— Deske-plohi, kon, od 16 cm naprej . . . 200*— 220*— Deske-plohi. par- od 16 cm naprej . . . 230*— 250*— Kratice, za 100kg . . 20*— 25*— Bukev: Deeke-plohi, naravni, neobrobljeni, monte 210*— 230"— Deeke-plohi, naravni. ostrorobi, I., II. . . 305*— 320*— Deske-plohi, parjeni, neobrobljeni, monte 230*— 260*— Deske-plohi, parjeni, ostrorobi, I., II. . . 460*— 530*— Hrast: Hlodi I., II..............160*— 210*— Bordonali.................710-— 810*— Deske-plohi, neobrobljeni boulee . . . 800— 830*— Deske-plohi. neobrobljeni, I, IL ... 650*— 750 - SLOVENJA-TRANSPORT ljuhljnnfl Telefoni: 27-18, 87-18, 87-19 carinska pisarna 24-19 po uradnih arah. Tarifni biro v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — Inkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno. Deske-plohi, ostrorobi (podniee) .... 750 — 810*— Frizi I., Širine 5, 6 in 7 centimetrov . . 580 — 650-— Frizi L, širine od 8 cm naprej 690-— 770*— Oreh: Plohi, neparjeni I., II. 810*— 900*— Plohi, parjeni I., II. 860*— 950 — Parket!: hrastovi, za m* . k . 42*— 52*— bukovi, za m* ... 28 — 32-— Seleš, pragovi: SMO ra, I4X S4 hrastovi, za 1 komad. 32*— 34*— bukovi, za 1 komad. 20*— 22*— Drva: bukova, za 100 kg . . 8*— 9*- hrastova, za 100 kg . 7 — 8*- Oglje: bukovo, za 100 kg . . 34*— 38-— »canella«, za 100 kg , 38-— 42*— Povpraševanja. Javorjev! blodi od 1-40 do 2-40 m cilindrični, ravni. I/IIa jesenovi na. od 20 cm naprej, 50—100 m/m, 2—5 m. Večja količina bukovih hlodov la. 25—35 cm, 60—300 mm. Ia bukovi čeparjem stebriči (ševro-ni) v raznih merah. Neparjeni, hukovi, paralelno, ostro-robo rezani plohi 30—100 mm debeline, od 2 m dalje z nekaj od 1 do 1*90 m dolžine. Ponudbe. Smrekove-jelkove deske 18/24/28 min. Neobrobljeni lipovi plohi v kvaliteti monte. Bukova drva. Londonske zanimivosti >Kaj mi je padlo v Londonu v oči«, pod tem naslovom pripoveduje nekdo v »Prager Tagblattu* naslednje: Poštni nabiralnik ima avtomat za znamke. * V gledališču je med dvema sedežema pritrjen kukalnik. Ce se vrže šest penijev v avtomat, se dvigne ročaj, ki je držal kukalo in gledalec more uporabiti kukalo. V dežju oblečejo kolesarji, ki imajo daljšo pot, poleg dežnega plašča še nepremočljive hlače, ki gredo visoko nad kolena in so privezane z elastiko. V nedeljo postavi vsak trafikant pred svojo trafiko avtomat za cigarete in vžigalice. V Britanskem muzeju mora vsal obiskovalec plačati vodniku 2 ši linga (okoli 25 din). Ce se neb< stemni, da se slike le slabo vidijc potem vzame vodnik samo pok) vioo takse, ker je pač obiskovale itak vse videl le na pol. Po Temzi se vozi polno zasedeti izletniški parnik. Po Temzi navzdol priveslajo tri deklice, ki trenirajo za neko tekmo. Parnik se jim takoj umakne in vsi potniki so s to obzirnostjo zadovoljni. Ali bi. pri nas robantili, če bi morali teh par minut čakati I Konec koncerta. Nekateri poslušalci se silno drenjajo h garderobam. ,Tujec s kontinenta!* zamrmra neki Anglež. In res je tako, kajti Anglež je predobro vzgojen, da bi se drenjal. Doma in po svetu Naš članek o potrebi ustanovitve svoje gospodarske centrale je v celoti ponatisnil »Jugoslovenski Lloyd«. Oba naša odgovora »Narodnemu blagostanju« so v celoti priobčile beograjske »Trgovačke Novine«. Naše stališče proti ustanovitvi beograjskega velesejma pa je navedel tudi »Jugoslovenski Kurir«. Vsi ti ponatisi so iz zadnjega časa, a nismo niti vseh navedli. Omenjamo pa, da bralci in naročniki »Trgovskega lista« vidijo, da je »Trgovski list« v vsej državi upoštevan list in da so zato slovenski trgovci tem bolj dolžni, da delajo za svoje glasilo in da mu pridobivajo naročnikov. Davidovič je imel v Zaječaru shod, na katerem je govoril, kako so se včasih Pašič, Protič in drugi, ki so bili sicer njegovi nasprotniki, borili za svobodo in tudi zaradi nje trpeli. Danes pa je borbenost izginila. Samo na skupščinah se govori o svobodi, pozablja pa se, da se je treba za svobodo tudi boriti. Na narodnega poslanca Bogdana Milinčiča, člana vladne JRZ, je bil izvršen v noči, ko se je vračal z agitacijskega potovanja, atentat, kateremu je poslanec podlegel. Napadalca oblasti še niso izsledile. Živojin Balugdžič bo šef nove jugoslovanske socialistične stranke, tajnik stranke pa dr. Živko Topalovič. Tako poroča podgoriški list »Zeta«, kateremu prepuščamo za to vest tudi vso odgovornost. Finančni minister je izdal sklep, da se pri vizumih tujih potnih listov računa en zlat frank kot švicarski frank, tečaji drugih valut pa po obračunskem tečaju, ki ga izdaja vsak mesec finančno ministrstvo. Bolgarski avtomobilisti so prišli v četrtek v Ljubljano, kjer so bili od slovenskih avtomobilistov prav toplo sprejeti. Popoldne so si ogledali Bled, zvečer pa je bil njim na čast v restoranu »Zvezda« banket. Za pomočnika gen. direktorja Sipada je imenovan inž. Oto Miin-dorfer. Gen. direktor dr. Ulmanski je odšel na daljši dopust. Za časa njegovega dopusta bo vodil posle novi pomočnik. Bivši italijanski poslanik v Beogradu Viola je kupil na Bledu vilo, ker namerava vsako leto priti na Bled na počitnice. Direktor lisanskega rudnika blizu Užic inž. Vrtačnik je umrl zaradi zastrupljen j a s starim mesom. Njegovo ženo, s katero je bil poročen šele en mesec, so še rešili. Sumijo, da gre za zločin. Trgovinske akademije je obiskovalo preteklo leto 4080 gojencev in gojenk. V pomorskih trgovinskih akademijah je bilo vpisanih 273 učencev, od katerih je diplomiralo 36. Na dvorazrednih trgovskih šolah pa je bilo 259 učencev; in 543 učenk. Na koncu leta je napravilo izpit 238 učencev. Vsem nameščencem osješke podružnice »Feniksa« je bilo te dni odpovedano. V zagrebških tvornicah »Iskra« in »Lim« so začeli delavci stavkati. V Beogradu se je nehala stavka ličarskih in soboslikarskih delavcev in pomočnikov. Stavka stav-binskih delavcev v Zagrebu še vedno ni končana, v glavnem za- radi rivalitete obeh organizacij, ki vodita delavstvo. V Sarajevu je bilo zgrajeno novo poslopje Srednje tehnične šole, ki je ena največjih srednješolskih stavb v Jugoslaviji, V Novem Sadu stavka nad 150 mesarskih pomočnikov in delavcev. Za jugoslovanske patente št. 10.825 od 1. novembra 1933 na: »POSTOPEK ZA RAFINACIJO SUROVEGA BAKRA«, št. 10.826 od 1. novembra 1933 na: »POSTOPEK ZA DISOKSIDACIJO IN ČIŠČENJE BAKRA«, št. 11.341 od 1. julija 1934 na: »POSTOPEK ZA PRIDOBIVANJE BAKRA, KI JE REVEN NA KISIKU,« se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbe na: ing. Milan šuklje, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. | Kislo zelie, repo in ,u'mo. „po *rLd,".?w- S -------------------------- renem ceni vsako množino dobavljam. i HOMAII. IHIBUAMA, Sv Peha c. SI.