SEPTEMBER 16 S K v. - Kornelij * 17 č Rrne sv. Frani. 18 P K v.-Jožef K. + 19 S Kv. - Januarijt 20 N 16. pobink. 21 P Matevž 22 ,T Tomaž Vil. 23 S Tekla g 24 0 Mati B. Usmil. 25 P Kleofa + 26 S Clprijan in Just. 27 N 17. pobink. 28 P Venceslav 29 T Mihael 80 S Jeromij g ERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ea pravico in resnico — od loja de tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UKADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAG1; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 184. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 17. SEPTEMBRA — THURSDAY, SEPTEMBER 17, 1936 LETNIK (VOL.) XLV Sedanji spori utegnejo privesti do podržavljenja francoske industrije. — Več desettisočev delavcev na stavki. — Delodajalci ne pristanejo na pogajanja pod vladnim nadzorstvom. — Min. predsednik posreduje. — . Delavstvo pripravljeno za skrajnost. KONFERENCA Z ROOSEVELTOM Pariz, Francija. — Kakor trdijo opazovalci razmer v francoski industriji, utegne priti v doglednem času do popolnega podržavljenja vseh tovarn in so sedanje stavke le nekaka priprava na to. Dočim je postajalo zadnji teden delavstvo nemirno zaradi tega, ker je vlada povdarjala svojo nevtralnost napram Španiji, in je zahtevalo, da se pošlje španskim vladnim četam pow moč v obliki municije in aero-planov, se je pa pozneje vzrok nezadovoljstva (delavstva popolnoma izpremenil in je zavzel navadno obliko industrijskega spora zaradi plač in delovnih ur. Glavni kraj sedanje industrijske krize so tekstilne tovarne v mestu Lille. Nad 30,000 delavcev je zastavkalo tamkaj, in sicer na način, ki 'se jim je dobro obnesel pred nekaj meseci; poslužili so se namreč takozvanev sedeče stavke, da so enostavno okupirali tovarne in jih držali za- ZMAGA REPUBLIKANCEV Predsednik konferira z stopniki zavarovalnic. za- Republikanci rajajo nad zma go v državi Maine. Washington, D. C. — Na povabilo )predsedngka Roose-velta so; se v torek zbrali pri njem na konferenci zastopniki deveterih zavarovalninskih družb. Kaj je pravzaprav namen tega sestanka, se ni na-Portland, Me. — Pristaši tančno objavilo. Kakor se je republikanske stranke, ne sa- .predsednikov tajnik izrazil, mb v tukajšnji državi, marveč ima predsednik v načrtu, nu-po celi Ameriki, se neizmerno diti nadaljnjo! pomoč tem vesele zmage, ki so jo odnesli j družbam. Republikanski podpri volitvah, ki soi se v pone-1 predsedniški kandjdat Knox deljek vršile v državi Maine. |je zadnje čase podajal izjave, V resnici so republikanci do- 'da je postala varnost zavaro-bili vsa mesta, namreč gover- |Valninskih certifikatov in hra-nersko, enega senatorja in nilnih vlog na bankah pod treh kongresnikov. Za sena- New dealom ogrožena. Ven- FRANGOSKA VLADA OPRAVIČUJE SE torja pa ima republikanski kandidat le okrog 5000 glasov večine in bo zato demokratski kandidat zahteval bržkone ponovno štetje. Ta republikanska zmaga ni nič presenetljivega, kajti Maine je že od nekdaj trdo republi- dar pa se povdarja, da te izjave niso dale povoda za sedanjo konferenco. -o- Pariz, Francija. — Tukajšnja vlada je izrazila pretekli ponedeljek svoje opravičilo ameriški vladi zaradi napadov, ki jih je izrekel neki tukajšnji rojalistični list proti ameriškemu poslaniku Bullit-tu. Ta poslanik je bil nedavno prestavljen iz Moskve v Pariz in omenjeni člankar ga obdolžuje, da je sovjetski agent in da je skušal pospešiti vojno med Rusijo in Nemčijo, češ, da si to vojno želi diktator Stalin. KRIZEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Ako ne bo Hitler sam izreke! po-miloščenja, bo 24 letni Jud Rich. Holtzer storil smrt ped sekiro. Obsojen je bil na smrt pod obdolžbo veleizdaje, ker je nagovarjal napadalne čete, da bi mu izročile neke tajne PONOVNO: REGISTRIRAJTE, vojaške informacije. SE! — Bukarešta, Rumunija. — Chicago, HI. — v današnji y nekem kraju v Moldaviji je . . številki na tretji strani je ve- hastal med kmeti prepir za- kanska m je v njej odnesel v ,lik oglas> priobčen od odbora :radi koledarja. Nekateri so letu 1932 celo Hoover vecinof," jvolilnih komisarjev, v kate-!zag0Varjali stari julijanski ko-ko je bila vendar z malo iz- !rem se vsak volilec nujno ledar, drugi so se zavzemali sedene, dočim so v njih vesjjemo skoraj cela ostala Unija 0p0zarja, naj gre in se regi-'za gregorijanskega. V dejan- Xk«<\4- linfntrili D nlnTinf^T« rrnli 7Q PlnlACDT^olf 9 ' i •___ T7* T T _ • _ ! _ stnra. Kdor se ne bo zdaj re- skem spopadu, ki je sledil, so jgistriral ne bo mogel voliti -bus §tjrje ubiti. jmeseca novembra. To je nova j _ Peterborough, Ont. — 'registracija, ki se ji mora. Skupina tukajšnjih časopisov . v jpodvreči vsakdo, ne glede na je izrazna ogorčenje nad iz-samo tisti, ki sklepajo nočne ^ kolikokrat je bil že Pre.i javo, ki jo je podal min. registriran. Dobro [preglejte preds. province Alberte, češ, POMEMBNA RESOLUCIJA Delavstvo v 23 državah izrazilo svojo podporo Roo-seveltu. — Illinoiškemu delavstvu predložena enaka resolucija. Quincy, III. — Predsednik ameriške delavske federacije, Wm. Green, je sicer že par-krat povdaril, da bo federacija kot taka obdržala tudi v sednjih volitvah svojo tradici-jonelno nevtralnost in ne bo uradno priporočala nobenega predsedniškega kandidata, vendar pa državne del. federacije s to izjavo niso obvezane, da bi tudi one stale na istem stališču z Greenom. Tako je delavstvo že v več državah javno proglasilo svojo podporo za ponovno izvolitev Roosevelta. V tukajšnjem mestu ima svojo konvencijo ta teden illi-noiška državna del. federacija in v torek je bila od delegatov premogarske unije predložena resolucija, v kateri se priporoča, da se tudi 111 i— noiško delavstvo izrazi za te Jugoslawife* Nenavadna oskrumba groba nekdanjega posestnika Janeza Pajka v Št. Vidu pri Stični, iz katerega so vzeli palico v kateri se je baje nahajal denar. — Težka nesreča na Dravi. — Smrtna kosa in drugo. Ukradena palica z zakladom Stična, 24. aug. — Po Stič- ( Smrtna nesreča na Dravi | Maribor, 23. avg. — Sinoči . . , , ... , !okrog pol 9. se je pripetila na m m drugih bližnjih vaseh se ■ .. , .f , . v. i Dravi v Melju tragična nesreča, je včeraj ze zgodaj razširila strahotna vest o drzni tatvini palice, v kateri naj bi bil shranjen lep zaklad in o oskrumbi groba pokojnega Ja- ki je zahtevala življenje mlade 27-letne tekstilne delavke Olge Švarc, matere dveh malih otrok. Švarčeva je stanovala na Po-brežju v Aleksandrovi ulici 95, neza Pajka na farnem poko- zaposiena pa je bila v Hutterjevi pališču v bližnjem Št. Vidu. Ljudje so včeraj zjutraj prihajali k prvi maši. Že zgodaj okoli 5 so prvi obiskovalci grobov s strahom zapazili, da je odkopan nov errob. Natančneje so pogledali in ugotovili, da je popolnoma odkopan grob Janeza Pajka, posestnika z Vrha. Železni križ je bil odstranjen in vržen v stran, prav tako razkopan betonski okvir. Zemlja je bila iz groba izkopana in naokrog razmetana. Pogledali so v grob. Pajkova krsta je bila sicer nedotaknjena, samo pri- obrat ustavili. Delavstvo zahteva 10 odstotno novišanje plač in pa 40 urno delo na teden. Delodajalci, kakor je bilo pač (pričakovati, so zahtevo odbili in tako se je stavka nadaljevala. Min. predsednik Blum je poroke med pijanimi pari, kakor so to doslej izvrševali Videl nevarnost, da se utegne-irazni mirovni sodniki in pa- v za Roosevelta. -n- NADALJNJA POOSTRITEV GLEDE POROK Crown Point, In d. — Ne _ , bližno v sredi je bila izrezana I Roosevelta. Resolucija p o v- yelika luknja tak0j da je lah_ darja, da se je predsednik ko geg]a notri moška roka. Roosevelt javno postavil na stališče, da se mora zagotoviti | Janez Pajk je bil skromen delavstvu zadostna protekcija in varčen posestnik. Pred leti se, jo iz Lille razširiti stavke na jstorji v tukajšnjem mestu, celo državo, kajti v Marseille- :marveč tudi pari sami, ki bo- jna vsak0 vprašanje pravilno su so že vladale podobne raz- Jdo zahtevali take poroke, bo- |yzemite ta izpolnjeni vzorec s seboj, ko se boste šli regi- vzorec registracijske karte v da ge bodo postavili listi pod omenjenem oglasu in potrudite ]icenc0- Listi trdij0, da se jim da boste lahko odgovorili mora ohraniti svoboda. mere, kjer je bilo na 20,000 delavcev, in v stavki Ido v naprej kaznovani, mestu ikajšnji župan je poleg Tu- od- Epinal, vzhodno od Lille je redb, ki so bile objavljene 15,000 delavcev zasedlo 30 to- .včeraj, odločil tudi. da bodo Varn. Namenil se je, da bo jpari, ki bodo zahtevali poro-posredoval v sporu, in je po-jko po 9. uri zvečer, aretira-Klal v ta namen notranjega ni; ako bodo miani. kar je ministra Salengro v Lille. Ta'navadno slučaj, bodo aretirani mogel delodajalcev pripra- ni zaradi tega; ako pa bodo viti do tega, da bi podpisali brezni, se bo proti njim vlo-sporazum, in se je zato Blum žila kaka druga obtožba, ka strirat. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. njih politična ■ —o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, k5 podpirajo njihov katoliški list "Am Slovenec!" in pravica, in je zato vreden delavske podpore. Predsednik illinoiških pre-mogarjev se je izrazil, da se je podobna resolucija sprejela že od 23 drugih državnih delavskih federacij in raznih unij s skupnim številom članstva nad dva milijona. -o- POVRATNI POLET V AME- je prodal svoje posestvo. Prejel je prav lepo kupnino. Z izkupičkom za posestvo je (skromno živel. Tuintam si je privoščil kaj boljšega. Po njegovi smrti pa so sorodniki, tekstilni tovarni v Melju, kjer dela tudi njen mož. Vsak dan se je vozila na delo in z dela z Mer-davsovim bronom, ki prevaža Hutterjeve delavce na račun podjetja. Sinoči, ko sta se dnevna in nočna posadka izmenjali je bro-dar Merdavs naložil na brod 50 do 60 delavcev in delavk ter odrinil od brega. Brod je srečno prispel ob pobrežno stran ter trčil ob pristaniški most. V tistem hipu je imel še brodar opravka pri veslu, potem pa bi bil moral brod privezati in med tem časom ne bi smel nihče broda zapustiti. Mestni delavci pa so sa-jmi odstranili zaščitno zapornico na brodu, čim je prišel k bregu ter nato skakali z broda na most. Tudi Švarčeva je tvegala skok, ker pa je bil brod radi dežja spolzek, ji je na mokrih deskah pri odskoku zdrsnilo in padla je v odprtino med brodom in mostom v Dravo. Valovi so se takoj zgrnili nad njo ter jo pogoltnili. Delavke, ki so videle smrten padec, so zakričale, na- ki so se nadejali, da jim bo ikar Je brodar naglo planil v čoln PRELETELA ATLANTIK sam odpravil tja preteklo nedeljo. Poskusil delodajalce za delavstvom pod stvom vlade. Blum je !(dal delodajalcem 24 ur za premislek, toda delodajalci tega niso upoštevali. Izrazili so se, da ne pričakujejo, da bi se pogajanja pod vladnim nadzorstvom vodila v njih prid, ter dejali, ako namerava vlada izvajati pritisk Ha nje, vsaj ne more prisiliti delodajalcev, da bi s svojim Podpisom odobrili ta pritisk. Omenjeni ultimat je potekel v Ponedeljek zvečer, toda vlada 3e podaljšala njega veljavnost še za en dan, do torka ■večera. Med tem, ko se z napetostjo pričakuje, kak bo nadaljnji korak vlade, in se od več strani napoveduje, da bo to Začetek socijalizacije franco-industrije, so pa nasprotij delavski zastopniki v svo-■•ift govorih izjavili, da so prijavljeni, iti do skrajnosti, in kor potepuštvo, kalitev miru, je, pridobiti jali ka: podobnega, pogajanja z pokrovitelj- NERODNI'* IZSILJEVALEC PRIJET Chicago, Tli. — 18 let stari Wm. Wate, 4736 Komensky ave., je bil pretekli ponedeljek aretiran od policije, ko je skušal z grožnjami izsiliti od V. TT. Logana, 1150 Lake Shore dr., $10. Pri tem poslu je bil tako neroden, da je moral biti prejet. Telefonično je zahteval omenjeni znesek kot odkupnino, in sicer dvakrat. Drugikrat mu je bilo rečeno, naj pride po njo. Fant jo res prim ah a pred Logan ovo stanovanje po svoj "zaslužek," toda tamkaj ga je že čakala obveščena policija. so povdarjali moč svojega stališča. "Ako bo potrebno, lahko zberemo tekom dveh ur celih 100,000 mož, da bomo branili vlado." Kakor se torej razvidi, so pripravljeni za najskrajnejše. RIKO DELNO POSREČEN Harbor Grace, Nova Fund-landija. — Letalca Richard Merrill in Harry Richman, ki tik iz Amerike v Evropo. sta t smrtjo ukraden, toda za ta ^ pretekli ponedeljek izvršila |gum ni bilo n{kjer absolutno ? ,tudi povratni polet. Kakor pa njkakih konkretnih dokazov in drugače originalni Pajk kaj zapustil prav debelo gledali in so se spraševali kam naj bi bil oče spravil svoj denar. Govorili in računali so, da bi ) moral zapustiti še najmanj , 25 tisoč dinarjev. Denarja ni ) jbilo nikjer. Vse so preiskali. 1 IZaman. Začeli so sumiti, da ! je sta nedavno preletela Atlan- jie bij denar pre(j • pajkovo ter iskal ponesrečenko. Iskanje pa je bilo zaman, ker se ni več prikazala na površje. --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Oton Tutta, stavec v pokoju. — V Ptuju je po mučni bolezni umrl Janko Likar, odvetniški uradnik rojen na Otlici nad Vipavo, star 54 let. — V Ljubljani je umrl Viktor Prohinar, hišni posestnik. i nista do- indicev. Pajk je na zadnjo |in»tit pri prvem poletu segla popolnoma svojega ci- |uro jzrekel edino željo, da bi Ija, Londona, in sta bili prisi- mu v krsto ob stranj pol0žili ljena, spustiti se na zemljo 'tudi njegovo debelo palico, [500 milj prej, se jima je pri- baje je §aijivo pripomnil: jpetilo podobno tudi zdaj. Namesto v New Yorku, sta morala pristati tukaj, ki je od New rYorka oddaljeno 1200 milj. Pristala sta na nekem polju in aeroplan se jima je zaril v blato. Vendar pa je bilo letalo le neznatno poškodovano, dočim se letalcema ni nič pripetilo. —o- Angležinja Beryl Markham je prva ženska, ki je napravila polet preko Atlantika v smeri iz Evrope v Ameriko. Ob prihodu v Ameriko pa je imela z aeroplanom manjšo nezgodo, pri čemer je zadobila rano na čelu, ki se jo lahko opazi na gornji sliki, obvezano. MARYLAND NE PRIZNA LEMKEJA Baltimore, Md. — Predsed- haja ob cesti niški kandidat Coughlinove tretje stranke, Wm. Lemke, ne bo mogel priti na volilno listo v tukajšnji državi. Na glasovnici ne bo natiskano njegovo ime in volilni urad je objavil, da bo vsaka glasovnica neveljavna, na kateri bo Lemkejevo ime pripisano na njo. Isto velja tudi za druge [s seboj Povsod je šla z menoj. Naj gre tudi z menoj na oni svet!" Želja mu je bila izpolnjena. Palica je bila v krsto položena. In sedaj obstoja sum, da je bila palica z zakladom vred ukradena. O dogodku so bili obveščeni takoj šentviški orožniki, ki imajo svojo postajo nekaj metrov od pokopališča ob glavni cesti ne daleč od gostilne in pekarije Kralševčeve, ki se na-skoraj nasproti zidu, ob katerem je Pajkov grob. Orožniki so ugotovili, da je bilo truplo popolnoma nedotaknjeno, toda izginila je pokojnikova palica, položena v krsto. Naravno, da so se takoj razvile najrazličnejše kombinacije. Ljudje so govorili, da je Pajk v palici vzel v grob približno 25 kandidate njegove stranke. Ijurjev. Mogoče še več. Z voza je padel Anton Novak, 77 letni posestnik iz Jarenine je nekega popoldne nakladal seno na voz.Pri tem je padel z voza in obležal v nezavesti. Pretresel si je možgane. -o- Zanimiva prometna nezgoda Nenavadna nezgoda se je pripetila na cesti v bližini Pragerskega, kjer sta trčila skupaj jugoslovanski avto in neki motociklist, ki je privo-zil s Češkega in po češki navadi vozil na levi strani ceste. Z naglim zaviranjem in zavijanjem sta preprečila, da ni bil udarec posebno hud in se nista niti vozili poškodovali. V avtomobilistu je pa zavrela kri in je na nekoliko .drastičen način hotel pokazati mo-tociklistu po kateri strani ceste naj vozi. Prisolil mu je tako zaušinco da se ie motociklist s kolesom vred zvrnil v jarek in dobil precej poškodb. Pa tudi motorno kolo se je pokvarilo. Stran 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' "SelrEelc, 17. "SeplemUra 193« Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pqne-dtljkov in dnevov po praznikih. Izdaj« in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; ..$5.00 _ 2.50 Za celo leto Za pol leta Za četrt leta...................-..............— 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ________________________________$6.00 Za pol leta ................................3.00 Za četrt leta ................................. 1-75 Posamezna številka _________________________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year -------------------- For half a year ______________ ..$5.00 .. 2.50 .. 1.50 For three months Chicago, Canada and Europe: For one year ------------------------------$6.00 For half a year ----------------------------- 3.00 For three months ______________ Single copy -------------------------- __________ 1.75 ........... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ Narod in narodna zavednost Toda mi nimamo slavne preteklosti, nimamo v zgodo- čina, kakor tudi druge svoje ožje prijatelje v Keevany, 111. Sta bila jako vesela in zadovoljna med njimi in sta obljubila, da se še vidijo. Tako je prav Bog vas živi, dragi Gbiskovalci.— Dne 8. septem- Dokler se narod ne zaveda svoje samobitnosti in tega na neki način ne razodene, zunanji svet ne računa z njim. Šele, kadar svetu, čeprav samo svojim najbližjim sosedom, pokaže svoj svojstveni obraz, svojo kulturo, svojega duha, kadar se samega sebe zave, šele takrat je kot narod stopil v druščino drugih narodov. Takrat že tud; lahko išče svojih korenin v preteklosti in pove, da prej še ni bil prebujen in da ga samo zato nihče opazil ni. Narodna zavednost je edina in najmočnejša ustanoviteljica narodov. Veliko je narodov med človeštvom, pa noben narod po sami narodni zavednosti ni drugim narodom nevaren. Kakor družinski ali vaški ponos ni nevaren drugim družinam ali vasem, tako tudi narod, ki se zaveda svoje samobitnosti in pravic do ozemlja, kjer strnjeno prebiva, ni nevaren drugim narodom, ki se prav zavedajo samega sebe in "tujega nočejo, svojega ne dajo." Nevaren je le pohlep po tuji zemlji, nevarna je le ošabnost, če se kak narod smatra za nekaj več in če misli, da ima pravico gospodovati drugim narodom, kakor je za vaški mir nevarna družina, ki se povzdiguje nad druge. In zadnji in edini smisel vse toliko propagirane mednarodnosti je prav v tem, da so si vsi narodi med seboj enaki, veliki in majhni, in da imajo vsi pravico, s svojim trudom svobodno živeti na svoji zemlji in da ni na svetu narodov, ki bi imeli pravico gospodovati, in narodov, ki bi imeli dolžnost drugim služiti Slovenci smo že -stopili v mednarodno druščino, sicer zelo skromno, vendar pa mnogo bolj s slovenskim duhom kakor pa s slovenskim številom. Ako bi bili Slovenci znani svetu samo po svojem številu, bi nas pač svet toliko poznal, kolikor mi, ki smo v zemljepisju precej podkovani, poznamo milijonska londonska in newyorska predmestja. Toda naša slovenska kultura, ki je drugačna kakor druge slovanske in neslovanske kulture, naša knjiga, iz katere veje drugačna sapa kakor iz knjig drugih narodov, naš slovenski duh nas pred drugimi narodi označuje kot neko posebno skupino, kot narod. Šele statistik, ki se zanima za število, iznajde, da je to prav za prav majhen narod in zgodovina in politik proučuje, kakšna je bila preteklost in kakšna je sedanjost tega majhnega naroda, ki bi mu bil New York prevelik. Nad Slovenci se še nikdar ni nihče pritoževal, da bi kdaj s svojo zavednostjo motili mednarodni mir. Pač pa so se že večkrat naši najboljši možje, ki so v svojem srcu greli vso slovensko zemljo brez ozira na mitnice, ki so premalo vsaksebi postavljene, pritoževali, da ta narod ni dovolj zaveden, da je premalo sam s seboj povezan in da da je to za njegovo bodočnost silna nevarnost in velik križ v njegovi sedanjosti. Med nami narodne zavesti ni! Vse drugo bi še bilo, pridnost, poštenost, podjetnost, tudi družinskega ponosa in vaške zavesti in farne skupnosti je za potrebo, takoimenovanega lokalnega patriotizma pa še preveč, ni pa v nas dovolj narodne zavednosti! Res je, da je bilo treba to zavednost skozi stoletja pod mernikom gojiti, toda danes, ko je tuji obroč počil, bi bil pa že čas, da kot narod stopimo na beli dan. Najhujša naša bolezen je — število. "Mi smo majhen narod, kaj pa hočeš, saj vidiš, da nas je premalo," tako vsi strahopetci in tudi narodni izdajalci opravičujejo svoje skrivanje in potuhnjenost. Zgodovina pa uči, da usode narodov ne odločujejo njihovo število. Ako bi bilo rae-rodajno število, bi morali biti Rusi gospodarji vse Evrope in Azije in Angleži bi po svojem številu ne gospodovali celemu svetu. Belgija, Holandska, Danska nimajo kolonij radi svojega števila, tudi Irci ne svobode. Maloštevilen narod, ki je sam v sebi strnjen in ima skupen načrt, kateremu se ves vda in ves žrtvuje, v svetu pomeni veliko več, kakor mnogoštevilen narod, v katerem vsaka vas vleče na svoje. Sicer pa pri slovenski narodni zavednosti ne gre za to, da bi Slovenci na svoj račun trebili pragozde po Afriki ali lovili kite po severnih morjih, ampak samo za to, da bi nam za obnašanje na svoji zemlji ne bilo treba polagati računov. To pa je dosegljivo, kljub našemu majhnemu številu, saj smo doslej gosto naseljeni. vini slavnih krajev, zmagoslavnih vojska itd. Vse polno izgovorov, ki naj nam prikrijejo dejstvo, da imajo slavno preteklost samo tisti narodi, ki imajo slavno sedanjost. Če sedanjosti nimajo, jim vsi muzeji nič ne pomagajo. Vsi narodni preporoditelji velikih narodov so bili našim pre-poroditeljem enaki. Pisali so knjige in jih v skromnih bra je pa obiskal zastopnik izvodih širili med ljudi — naši tudi. Ponižani so bili, ker > Arolerikanskega Slovenca, rose niso sklonili tujcu — naši tudi. Toda veliki narodi svoje preporoditelje priznajo in jih pred tujcem slave, brez ozira na to, ali so bili ali jih je mogoče vsaj nasilno proglasiti za predhodnike teh ali onih sedanjih strank, mi pa jih pod vidiki današnje opredeljenosti pred tujcem skrivamo in doma omalovažujemo. Francoski framason prav tako z navdušenjem slavi francosko svetnico Jeanne d'Arc kakor francoski katolik, in Nemci ne zataje nobenega vidnejšega Nemca, da je le gotico znal. Pri nas pa stane takozvanega svobodomisleca veliko truda, preden prizna naravne zasluge kakšnega slovenskega narodnega in kulturnega delavca iz političnih vrst. Vzemite za primer, koliko so za narod žrtvovali samo nekateri naši slovenski izseljenci. Ameriški Slovenci imamo škofa Barago, monsignorja Buha, župnika F. S. Šušter-šiča, za temi druge poznejše misijonarje kot čč. gg. Ažbe, Zupan, Cerne, Zakrajšek, kanonik Oman, Hanjšek in še drugi. Toda kadar gre, da se da kakemu našemu človeku košček priznanja, ga naši socialisti in svobodomiselci ne bodo nikdar priznali slovenskemu duhovniku. Ali je to prava narodna zavednost? "Države so minljive," je dejal pravoslavni patriarh Varnava na skupščini arhijerejskega sveta v Sremskih Karlovcih, "ni pa minljiv narod, njegova vera, njegova cerkev." Narod, čim je enkrat prebujen in zaveden, se vztrajneje upira smrti, kakor družina ali vas. Narod stoji, ako — samega sebe ne pozabi, ako se kljub zunanjim oviram zaveda svoje skupnosti in jo brani. Pri navduše-vanju za narodno zavednost pa se nam godi kakor francoskemu narodu, ki bi rad imel več otrok, pa jih Francozi v nevarni večini ne marajo, ker pravijo: "Naj ima francoski narod otroke, jaz se ne bom pokoril z njimi." Narod ne visi v zraku, narod ni samo v knjigah, narod je v tisoč in tisoč posameznikih. In dokler si samo želimo, da bi bil narod zaveden, saipi pa si ne upamo postati zavedni Slovenci, ni nič! Vsak izmed nas je stokrat na dan postavljen v priliko, da pokaže svojo ljubezen in spoštovanje do naroda in zlasti, da slabotne bodri. Kadar bo vsak izmed nas v vseh razmerah zaveden in dosleden Slovene\ takrat bo tudi slovenski narod bolj zaveden in boljše mu bo! n S3 I v. v;'- ^i-..,smrn^^pz^. TO IN ONO IZ LA SALI-E La Salle, lil. Za Labor day, ali delavski dan, smo imeli zelo vroče. Toplomer je kazal celo 92 stopinj vročine. Torej, še se pečemo po dnevu, dasi so noči že hladnejše. Ta dan. je obiskalo našo naselbino, oziroma slovenske rojake in znance ter prijatelje, več naših rojakov iz Kenoshe, Wis., kakor tudi iz Chicago, s katerimi so se pred leti poznali tam doli v vinorodnih krajih lepe Dolenjske, v Vavti vasi. — Konjički škrebljajo, ker vince peijajo..., tako nekako se je slišalo oni dan peti prijatelje tam gori v Michel Grovu. Takega domačega veselja še ni bilo in ga tudi nikoli pozabil ne bom, je pritrjeval Kramar-Vsem onim pa, naj se še tedaj oglasijo in prinesejo s seboj dobro razpoloženje in koše veselja med nas. na Mr. Joe Kos, ki živi tam gori na Lafayette St., 825, je razkazoval svojo jablano, katera je zadnje dni augusta prav lepo razcvetela. Upam, da bodo jabolka, tako le, o božiču, že zrela. — Dne 29. s augusta je bila poročena v cerkvi sv. Roka Miss Mary Kastigar, hčerka dobro poznane rodbine Mr. in Mrs. A. Kastigar, z J. Marinčičem. Poročal ju je Rev. Vencel Šolar, OSB. Novoporočenemu pa-ru želimo vso srečo in božji blagoslov. — Dne 5. septembra je pa naš g. župnik Rev. Leo Novitski, OFM., poročil Miss Sophio Za'ver, hčei-ko Mr. in Mrs. Zaver, ki je vzela v zakon Mr. Casimirja The-lian. Božji blagoslov naj ju spremlja v novem stanu. — Dne 6. in 7. septembra sta bila na obisku Mr in Mrs. J. Krnpotich, iz Gary, Ind. Obiskala sta Mr. in Mrs. L. Ah- jaka Mr. Frank Kirn, kateri je ravno privedel enega wau-keganskega mladeniča v šolo v Peru, 111. Frank se je izrazil, da je veliki predsednik ,'Pečlarskega kluba" in da pod njegovim vodstvom ta klub dobro napreduje. Zato se vsem onim, kateri spadajo v ta klub in njejrov delokrog priporoča, da Franka ubogajo, ker je fest fant. Vam pa vsem pozdrav. Naša Slovenka Miss Francis Tršalič, hčerka Mr. in Mrs. Frank Tršalič, se je v High School tako dobro naučila, da je postala narodna šolska učiteljica., Sedaj je nastopila službo in pričela z učenjem v Sostantu, Illinois. Izrekam ji Moje častitke, kakor tudi njenim staršem. Tebi pa želim veliko uspeha pri pouku otrok. — Mr. in Mrs. Lud. Kastigar, ki živita tam na Union St., sta v nedeljo 6. septembra slavila 30 letnico skupnega zakonskega življenja. Toliko že vem, da so se prav dobro imeli doma v svoji hiši in da so celo bili med njimi M>Iwau-čanje. Moje častitke tudi va-na in želim vama, da bi do-iakala tudi še zlate poroke. Iz stare domovine se je vrnil rojak Frank Stušek, kateri je šel k staršem na obisk. Starši namreč živijo v mestu Radeče, pri Zidanem Mostu. Ta naš prijatelj, se je prav pohvalno izrazil, da je nam-•eč v Jugoslaviji vse prav prijetno. Veš, je rekel, vaša gorenjska stran, do Triglava, pod katerim je otok bleski lcinč nebeški, tam okoli je vse zares krasno in ljudje so prijazni. — Frank se je mudil tukaj v La Salle prve dni septembra in prinesel lepe pozdrave vsem skupaj. V kratkem se poda zopet nazaj v Calif orni j o na svoje delo. — Vsem onim kateri čitajo list Amerikanski Slovenec najlepše pozdrave. Zastopnik -o-— MR. ŠUBELJ PRIDE! Girard, O. Danes imam za poročati veselo in zanimivo novico za našo slovensko javnost. Po. več letih odsotnosti nas bo zopet posetil naš slavni operni pevec in odlični predstavnik naše kulture na glasbenem polju v tej novi domovini, naš slavček Mr Anton Šubelj. To pot se je zavzelo in ura povabilo društvo Ljubljana SDZ v Youngstownu, Ohio. Tako nas bo naš neprekosljivi pevec zopet razveselil z divno melodijo naše pesmi, katero zna le on položiti na srca našega naroda. "Naš Tone je v resnici pevec po božji volji, iz čigar grla doni glas tiste pesmi, katero je naš narod pel od za- četka, ko je v svojih tužnih in veselih urah sam sebi skladal te neprecenljive bisere naše narodne pesmi, ki so nastale iz naroda. • Mr. Šubelj se je rade volje odzval, ker sezona za operne ^prireditve še ni otvorjena in je tako društvu ustregel ter bo podal tak koncert, ki ga naša publika še ni slišala. To pot bo ž njim v duetu nastopil eden najboljših tenoristov, kar jih je danes med našim narodom. To "je mlad zal fant, rojen v New Yorku, spoštovane Gvardjeve družine. To bo njegov prvi nastop izven New Yorka. Ko sem se nohaja] to poletje v New Yorku, sem slišal tega imenitnega pevca, pa sem takoj opozoril prijatelja Šublja, naj bi skušal podati koncert skupno ž njim. Takega glasu, kot ga ima ta fant, bo naša publika zelo vesela. In to izredno čast bomoi, imeli v soboto 24. oktobra y Ukrajinski dvorani. Ta dva slavčka nam bosta podala klasične operne 'in narodne pesmi. Ukrajinska dvoraya je jako dobro urejena in prostorna dovolj. Dvorana stoji ob glavni cesti, ki nosi številko 422 Rayen ave., Youngstown, Ohio. Po koncertu bo tudi ples in prosta zabava. Tako bo vse v obilici. Zato vas že danes vabim iz vseh naselbin v imenu društva Ljubljana SDZ, katerega ustanovitelj sem bil. Posetite ta pomembni koncert. Navzoč bo naš glavni predsednik, Mr. Frank Cerne in gl. tajnik, Mr. John Gornik. Odzvali se bodo gotovo tudi drugi naši prijatelji iz Clevelanda in od drugod, ki so v resnici prijatelji lepe naše pesmi in našega odličnega pevca, g. Šublja. Vstopnina je tako nizka, da se ne bo mogel nihče izgovarjati, da je prevelika. Toliko za danes. Pozdrav! John Dolčič. -0- KOMUNISTU PREPREČILI GOVOR Atlanta, Ga. — Komunistični predsedniški kandidat Browder je prispel v tukajšnje mesto, da bi imel preteklo nedeljo svoje volilno zborovanje. Poleg njegovih pristašev pa ga je na kolodvoru »prejela tudi policija, ki mu je naznanila, da mu je govor o komunizmu prepovedan. Browder je odpotoval nato v Tampo, Fla. -DOGODKI- med Slovenci po Ameriki Žalostna vest iz domovine Chicago, 111. — Mrs. Agnes Benčan, s 303 Eugenie st,, je dobila iz starega kraja žalostno poročilo, da ji je dne 31. avgusta v Ivanjem selu pri Rakeku umrla njena mati Ana Matičič v starosti 81 let. Njeno dekliško ime je bilo Meden in je bila zadnji otrok Tonkove družine v Bezuljaku, ki je štela 13 otrok. Zapušča devet otrok in sicer dve hčeri in dva sina v Chicagi, v stari domovini pa štiri sinove in eno hčer; poleg teh še več sorodnikov, tako v Ameriki, kakor tudi v stari domovini, katerim jo priporočamo v molitev in blag spomin. Pokojnici naj pa sveti večna luč. .... Družinska tragedija West Allis, Wis. — Pretekli teden v torek je bila odkrita strašna tragedija v slovenski Bačunovi družini. Sosedje so namreč našli trupli Mr. in Mrs. Bačun mrtvi. Truplo Mary Ba-čun je bilo najdeno z razbito glavo in polomljenimi udi v spalnici, truplo moža Franka Bačun pa s prerezanim vratom v kleti. Kakor se govori je Bačun umoril svojo ženo že v nedeljo, ali v soboto ponoči, dočim je sebi končal življenje v noči od nedelje na ponedeljek. Baje je premišljeval kaj naj stori, ali se naj preda oblastem, ali kaj. Nazadnje, kakor se vidi, se je odločil na žalosten konec. Himen Cleveland, O. — Zadnjo soboto sta bila v cerkvi sv. Kristine poročena Mr. Louis Turk, sin dobro znane Turkove družine in Miss Helen Novosel, hčerka spoštovane Novoselove družine. Bilo srečno. Smrt rojaka Johnstown, Pa. — V sredo 9. septembra ponoči je tukaj umrl rojak John Škof, član dr. JSKJ. in obenem naročnik Amerikan-skega Slovenca. Doma je bil nekje od Rakeka na Notranjskem. Zapušča več otrok, ki so pa že odraščeni. Sedaj, ob času smrti je vodil trgovino na Oak in Golde st., kjer mu je umrla žena pred tremi leti. Poprej je pa imel trgovino z grocerijo na Co-nemaugh, kjer je tudi ležalo njegovo truplo in sicer pri hčeri Mrs. Louis Stermec. ZAHVALA Greaney, Minn. Ne vem, kako bi se najlepše zahvalila za tako prijaznost, katero so mi izkazali naši prijatelji in sosedi za moj rojstni dan, kot da se jim potom lista prav iz srca zahvalim za prijaznost in darove. Ti so: Mr. in Mrs John Škraha, Mr. in Mrs. John Hočevar, Mr. in Mrs. Mat Novak, Mr. in Mrs. Joe Kasan, Mr. in Mrs. Anton Starič, Mr. Joe Žgajnar in Mr. John Hren, Bog naj vam stokrat povrne. Mr. in Mrs. Ignac in Uršula Babic (Oglas) Smrt jih je pobrala — V Jolietu, 111. jo umrl Matija Sandol v starosti 37 let, ki se je smrtno ponesrečil v tovarni. Doma je bil iz Bresta na Primorskem, kjer mu še živi žena in otroci. >— i V Cilbertu. Min«., je umrla Mrs. Samsa. ki zapušča moža in tri majhne otroke. Na Evelethu, Minn., je umrla Mrs. G. Kote, v starosti 09 lot. Zapušča moža, tri sinovo in dve hčeri. Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine. TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (115) (Metropolitan Newspaper Servicb; Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs IS") Malo začudeno so gledali vojaki, ko so zaslišali nenavaden pok, toda on'> kateri je bil dvignil sulico jo je z vso močjo zagnal proti Jerry Jonesu. Ravno tedaj je Jerry zopet sprožil, sulica je pa z vso močjo priletela in zadela samokres ter ga izbila dr. Joriesu iz i okc. Vojak je pa povesil svojo roko. Z glasnim krikom se je vojak, ki je bil zagnal sulico proti dr. Jerry Jonesu prijel za roko, iz katere je z močnim curkom tekla kri. Ko je dr. Jones sprožil, ga je namreč zadel v roko, katero je imel dvignjeno. Na njegov krik je priteklo nekaj vojakov k ranjencu, da vidijo, kaj se je zgodilo. To zmešnjavo so hoteli niši znanci izrabiti in Jerry je zaklical dekletom naj ubežijo, sam da bo zbežal za njimi, če bo še mogel uteči. Obenem, ko je to govoril, se je pripognil, da pobere sulico, s katero je nameraval navaliti na zmedene vojake in tako napraviti Raz, po kateri naj bi utekli dekleti. I.ady Beth, ki je že napravila nekaj korakov za beg, se je za trenutek ustavila. Njena bojevita narava ji ni pustila, da bi pustila, da bi se dr. Jones sam boril za prostost vseh treh, hotela mu je pri tem tudi sama pomagati, dasi je vedela, da ne bo dobro, če jih premagajo ti vročekrvni vojaki. ^ Četrtek, 17. septembra IJKiff AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S ZGODOVINA DEMOKRATIČNE STRANKE Demokratična stranka, kot jo danes poznamo, je bila prvič organizirana od onih, ki so kritizirali prvotno Federalistično stranko, katera je bila prva politična skupina, ki je prišla do vlade po sestavi in prejemu naše Konstitucije, 1. 1789. Te kritike so nazivali "anti-federaliste", kmalu pa so se stopili v redno stranko, ki je prevzela ime "Republikanska". Za časa tretje predsedniške volitve je bila dežela še jasno deljena v Fede vallate in Republikance. Pri tem naj ne pozabljamo, da ti "Republikanci" nimajo ničesar o-Pravljati z današnjimi Republikanci; narobe, oni so bili predhodniki daanšnjih Demokratov. Jefferson, vodja Republikancev, je bil napadan kot ateist in demagog; dočim Federalistični kandidat, Adams, je bil psovan od nasprotnikov kot "monar-hist". Že tedaj je bila borba med obema strankama tako tesno začrtana, da je bil Adams izvoljen za same tri elektoralne glasove večine. L. 1800 pa je Republikanska stranka (pazite zopet na protislovje v istoimnosti) zmagala in Jefferson je bil izvoljen Predsednikom z znatno večino. Za 28 nadaljnih let, od 1801 do 1829, so bili v Beli hiši predsedniki, ki so se nazivale Republikance. In v tej dobi so se konsolidirala načela sedanje Demokratične stranke. Jefferson, sam poljedelski veleposestnik, je imel interese poljedelstva na srcu On je veroval in javno trdil, da so poljedelci najbolj pomembni dr- turno zgodovino. Ti napisi so samo trinajst let mlajši od najstarejših doslej znanih iz dobe vikrame. Trije --x 1 izmed teh napisov so na žrtve- si v New England in srednjih 'nikih, ki so jih uporabljali za vzhodnih državah pa so že bili verske ceremonije sinovi staro-v boju razvijajočim se delavskim indijskega., vojskovodje Mokha-gibanjem na drugi strani, z za- rija. Napisi so v davno izgino-padnim poljedelcem in z lastni- lem sanskritu in so datirani z kom sužnjev na Jugu na drugi letom 295. vikramske dobe. To strani. L 1828 se je pojavil za- bi ustrezalo našemu 1. 239. Pri-stavonoša vseh teh treh elemen- povedujejo, da je rod Mokhari-tov, Andrew Jackson in tekom jjev prebival tu že v tretjem sto-njegovih dveh administracij so Jet ju. Republikanci polagoma opustili j Kakor je videti iz različnih staro ime in prevzeli ime "De- 'znakov, so bili vplivi budhizma mokrati". [in jainizma v dobi od 1. 800. do Od 1. 1828 do 1860 so Demo-ll200. našega štetja v teh krajih krati ^magali na vseh predsed- |zelo močni. V drugih, dobro o-niških' volitvah, razun dvakrat. I hranjenih svetiščih je prof. Al-L. 1850 pa so se že pojavili zna-jtekar s svojim asistentom dr. ki oslabšanja njihovega političr; Mathuralom Šarmo odkril gro- nega položaja. Tedaj je vrednost ;bove, cerkveno orodje in kipe imovine, investirane v tovarnah,' božanstev, vse v najlepši izved- li:Bl!l!IBIIII!«l!!!WI!llll!!!IH!!!ini!!l!K!!!BII IIIBMnilllVUIIWIIilWIIilVIIIIIlllllRllBilllV Ako hočete voliti, se morate registrirati rudnikih in železnicah, že nad-krilila vredne poljedelske lasti-ne. Industrijalna mesta so urno rastla. Ekonomični sistem Seve-ro-vzhoda se je bil razširil na Severo-zapad in ves pretežno in-industrijalni Sever je stal nasproti veleposestnikom na Jugu. Vprašanje suženjstva je postalo pereče. Demokrat je so propadli 1. 1860 in nova Republikanska stranka, zastopajoča osnovna načela nekdanje Federalistične stranke, je prišla na čelo.. Čudežni industrijaini razvoj je bil Republikancem v korist Med 1. 1860 in 1913 so Demokrati uspeli le v dveh predsedniških volitvah: Grover Cleveland je bil izvoljen 1. 1885 in po štiriletnem prestanku zopet 1. 1893. Polagoma pa se je razvijala levičarska agrarna struja, ki je končno 1. 1896 nadvladala Demokratično stranko in razcepila bi. lovaževal trgovino in industrijo, Ustvarjajoče mestni proletariat. S takim naziranjem se je boril Proti kapitalističnim tendencam Hamiltona in Federalistične stranke. Druge logične posledice Jef-fersonovih načel so bile nizke carine in "strogo tolmačenje" Konstitucije; t. j. oblasti federalne vlade je treba tolmačiti iz omejevalnega stališča, oblasti držav Pa iz liberalnega. Na tak način Je nastala borba o "pravem pomenu" Konstitucije in "pravicah držav", katera vprašanja igrajo tako veliko vlogo v ameriški po-litiški zgodovini. Ker Jefferso-ttovi pristaši se večinoma niso Pečali s trgovino ali industrijo, so visoke carine pomenjale za nje le draginjo brez vsake proti-težne koristi. Največja mogoča mera državne avtonomije jim je Zagotavljala gospodarsko in politično neodvisnost, brez kakega pritiska s strani federalne vlade, ki je bila do 1. 1800 v rokah Zagovornikov gospodarskih načel, ugodnih za industrijalce. Tekom dolgih let Republikanske nadvlade razvile so se nekatere osnovne gospodarske spremembe, ki so ojačale levo krilo te stranke. Razvoj Zapada z njegovimi korenjaškimi pijonirji brez vsake zavednosti socijalne razlike in rastoči pomen bombaža na Jugu dodajali sta še več sile Jeffersonovim pristašem. zavljani. Na drugi strani je oma- v dvoje Republikance. Ta struja je zlasti zahtevala večjo količino denarja v cirkulaciji in nizko carino. S temi in drugimi načeli je kandidat Demokratične stranke, Bryan, dvakrat apeliral na deželo, 1. 1896 in zopet 1. 1900. L. 1912 so Demokratje vstopili v volilno borbo z velikim zaupanjem, zlasti radi razcepljenja' Republikanske stranke, ko je Theodore Roosevelt ustanovil svojo lastno, Progresivno stranko. Predsedniški kandidat Demokratične stranke, Woodrow Wilson, je zmagal, ki je proglasil, "da je vlada Združenih držav sedaj varovanka specijalnih interesov," pri čemur je mislil na "vele-bankirje, vele-tovarnar-je, velemojstre trgovine, poglavarje železniških družb in pa-robrodarskih družb." Wilsonova administracija je trajala preko vse svetovne vojne do 1 1921. V tem času so bile vzakonjene razne postave proti "velebiznisu", kot zakon proti trustom in ustanovljena je bila federalna trgovinska komisija in federalni reservni sistem ban-karstva. V povojni dobi od 1. 1921 do 1933 so bili Republikanci zopet na vladi. L. 1933 je zmagal Franklin D. Roosevelt' s svojim "New Deal". Gospodarska kriza je izzvala izvanredne mere in sedaj se zopet nahajamo v volilni borbi, v kateri bodo volilci sodili o politiki sedanje Demo- ZASAČENI PONAREJALO Neko londonsko gledališče je z velikim uspehom predvajalo detektivno igro, kjer mora junak sežgati na odru bankovec za pet funt. sterl. Ravnateljstvo je naročilo jako nerodno posnete navidezne bankovce v neki tis-kari. A oko postave bedi. Scotland Yard je nekega jutra telefoniral ravnatelju, da bo vložil kazensko ovadbo, če bo še naprej sežigal svoje petake. Nihče ne sme posnemati bankovce Angleške banke, četudi nima ponarejevalec nobenih slabih namenov. Ravnatelj je vložil pritožbo in nadaljeval predstave. A detektivi so prihrumeli v gledališče in spisali ovadbo, ki je pomenila več let ječe za ravnatelja in celo igralca. V tej sili je sklenil ravnatelj žrtvovati pri vsaki predstavi prave bankovce po 5 funtov. Toda se mu le ni ljubilo po nepotrebnem sežigati toliko denarja na večer. Zato vpepeli igralec bankovec tako, da le o-stane kos z natisnjeno bančno številko. Ravnatelj pošilja te ožgane ostanke v banko. Blagajniki godrnjajo, a le zamenjajo u-ničene bankovce za nove. -o- BI!ll!l!JIIIBIIIIIB>lllipi:!lil|lll NEW PERMANENT REGISTRATION CARD In another part of this paper you will find an advertisement showing a diagram of the New Permanent Registration Card. In order to he at>le to vote, each voter must be registered under this new system and if he should not do so, would not be able to vote. Inasmuch as this system is new and our readers may not be fully informed as to the provisions of the law, the County Judge, Hon. Edmund K. Jarecki and the Board of Election Commissioners have decided to place advertisements in the various newspapers so that each voter may see what the card looks like and prepare himself to answer briefly, definitely and accurately the questions on the card. Each voter should study the card j carefully- For the native born vot^r j the questions and answers are simple. ; For the foreign born and naturalized citizen, the process is somewhat more difficult. He must state definitely as to whether he was naturalized through his own papers, his parent's i papers, whether by marriage to a ; citizen, and the Court, City. State and date of the papers, and if a minor, age of applicant at time of parent's naturalization. j Each voter should be sure to have I definite answers and not lose time in I the polling place trying to puzzle out i information for the registrar- Ho j loses his own time and slows up registration for everyone else. Those who cannot sign their names for any reason are also provided for 011 the card. Try to co-operate as much as you can to expedite registration. PRECINCT REGISTRATION September 19th and October 6th. City Hall Registration dailv 9:00 j A. M. to 5:00 P. M. — Saturday 9:00 . A- M. to 12 noon, except September i 19th, 1936. 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala dr, John j. mm OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel, Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DENARNE P0ŠUJATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00..................t- 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.55.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite.,.,,.....$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: Za $ 4.65.................... 50 lir Za $ 9.00....................1Q0 lir Za $43.00....................500 lir Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Stran 4 'AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek", 17. septembra 1936' *»wt»f»T»f»tf»»»Wf»»»ftfw»»T»»»»t»»»»f»»wtf»ww»t»m»»mwfm»w»»i»w ........................... .......................I....... 4 f USODNA ZENA Ivan Slivnik. s............. POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalog) naša knjigarna: "Tak — gospodična Severjeva me je hotela prepustiti usodi brez svarila? je vprašal. "Ne z lahkim srcem, stric Viktor, lehko mi verjameš. Toda rekla mi je: "Mož je in mora sam voliti svojo usodo. Ti mu ne moreš igrati angela varuha. Ne drezaj v tisto, kar je njegova stvar! A zdaj, ko ji povem, da ne vzameš Beatriko, se bo veselila z mano vred." Viktor Trtnik si je potegnil z roko preko čela. "Prosim te, ljubi moj, ne govori ji o tem. Ne bilo bi mi ljubo. In razen tega bi zanimalo gospodično Severjevo dosti manj od tebe." Janko je hotel nekaj odgovoriti, a se je ugriznil v jezik. Ne, pa ne — Bog varuj, da bi omenil stricu, kar je bil opazil pri Romani. Pomolčal je. Čez minuto se je oglasil: "Potemtakem bom molčal — ker ti želiš. A zdaj, stric Viktor bi ti povedal rad še nekaj drugega. Pravi vzrok, zakaj sem prišel k tebi je tale ... Poprej si rekel, da se hočeš preseliti v hotel. Srčno bi te prosil, da ne storiš tega, ker bi s svojo preselitvijo globoko užalil Romano. Vsa razburjena je bila, ko sem ji povedal, da nas hočeš zapustiti. Tako vznemirjene in zmedene je nisem videl še nikoli. Sama je rekla, da bi jo zadelo takšno ravnanje kakor udarec v obraz. Tega ji ne smeš storiti, stric Viktor. Ne misli, za Boga, da malenkostno tehta stroške svojega gostoljubja. Le s krvavečim srcem je ostala neizprosna, ko jo je pestila mama radi vina. Morala je! Sam veš, kakšna je mama — da ne pozna nobene meje in meče denar skozi okno." Z zasoplo burnostjo je izbruhal Janko ta zagovor. "Ti si gospodični Severjevi ravno tako vroč odvetnik, kakor sta tvoja mati in sestra njeni vneti obožiteljici," je rekel Viktor zamišljeno. "Oh, le meni verjemi!" je vzkliknil Janko navdušeno. "Romana je zlata duša! Kaj ne, da je ne boš žalil s tem, da bi se preselil v hotel?" "Ali bi jo res tolikanj bolelo?" "Da, saj ti pravim, da je bila vsa iz sebe! Nujno me je prosila, naj te pregovorim, da opustiš ta namen." Viktor je zamišljeno gledal predse. Romana Severjeva ga je zanimala čedalje bolj. Čez nekaj časa je rekel smehljaje: "Lehko ji poveš, da ostanem. Žaliti je nočem, prav gotovo, da ne. Nobena misel mi ni bolj tuja od te." Janko mu je z vso močjo stisnil roko. "Hvala ti stric Viktor; zahvaljujem te iz dna srca." Viktor se je smeje pobrani!. "Zato pač ni treba hvale, Janko. A zdaj, ko te je gospodična Severjeva poslala k meni ta-korekoč kot posredovalca, bi te še jaz napotil k nji. Zelo se zanimam za delo v Severjevi tovarni. Vem, da najdem tam marsikaj, kar spada naravnost v mojo stroko in se tiče mojih izumov, ki so itak; tudi deloma kemičnega in zdravilstvene-ga značaja. Severjeva tvrdka proizvaja največ zdravila, kaj ne?" "Da, stric Viktor." "Nu, vidiš. Razen tega bi si rad ogledal električne naprave in strojnico, zakaj vzlic sedanjim počitnicam bi mi postalo kmalu dolgčas brez vsakršnega resnega opravka. Lenoba je zame hujša od ne vem kakšne bolezni. Ali hočeš potemtakem vprašati gospodično Severjevo, če mi dovoli, da si ogledam tovarno? Vem, da je treba v to njenega posebnega dovoljenja ; sam pa je vendar ne bi prosil rad. Ako ima kak vzrok, da mi odreče željo, je vsaj ne maram spraviti v neprijetni položaj. Ako ga nima, pa jo itak še lehko sam poprosim in vprašam, kdaj ji moj po-set ne bi bil nevšečen." Janko ga je pogledal z bleščečimi očmi. "O, to ti dovoli Romana rada — tebi prav gotovo. Še vesela bo, da te zanima pri,ti. In ti boš strmel, kadar jo zagledaš p?* delu. Imenitna voditeljica je. Takoj zdajle pojdem k nji ter ji povem. Morda jo povprašaš potem pri večerji, kdaj smeš priti. Veš kaj sem se domenil z Romano o bodočnosti?" "Nu?" "Študiral bom kemijo in po dovršenih študijah stopim v njeno tovarno. Nastaviti me hoče takoj, in če se izkažem sposobnega, postanem vodja kemičnega oddelka. Delal bom z veseljem in vnemo, zakaj kemija me zanima prav posebno. In tudi Romani bom lehko potem v oporo, da ne bo morala delati vsega sama. Z združenimi močmi spraviva Severjevo tvrdko še do večjega procvita. Težko čakam, da bi že napočil ta čas! Ne veš, kako si želim biti samostojnemu in delati, sam zase in za druge." "Lehko si mislim, ljubi moj. In tvoja namera je prav dobra, ako te poklic veseli. Samo ne misli, da si navezan na tuje dobrote. Ko se je Hinko Sever poročil s tvojo materjo, ji je obljubil, da bo skrbel za njena otroka. In ker je ostala tvoji materi po njegovi smrti pravica do bivanja v rajnikovi hiši ter mora gospodična Severjeva skrbeti za njen obstanek, je po moji sodbi dolžna skrbeti tudi za vaju dva, dokler ne postaneta polnoletna." Janko je odločno zmajal z glavo. "Ne, ne, stric Viktor, to je vse drugače, čisto drugače. A ne govoriva o tem, ker ti ne morem — ne smem razložiti. Zazdaj te hočem pustiti samega. Pogledat pojdem, ali je Romana še tu, in ji povem, da ostaneš ter si želiš ogledati tovarno. Potem pa se spravim spet na delo. Rad bi se dobro odrezal pri maturi in v to ni priprave nikoli preveč." Stric in nečak sta se ločila s toplim, prisrčnim stiskom roke. Janko je hitel k Romani. Baš se je hotela odpeljati v tovarno. Janko ji je povedal, da stric Viktor ostane in bi si rad ogledal njen zavod. Vsa vesela mu je stisnila roko. "Hvala ti, Janko! Tega ti ne pozabim nikoli. In veselilo me bo, to se ve, ako si hoče gospod Trtnik ogledati tovarno," je dodala z rahlo drhtečim glasom. (Dalje) List "Am. Slovenec" je lastnina katoliških Slovencev v \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovenca," pod pira katoliške Slovence v Ameriki. TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna* — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec ■ 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Bros. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja----------- 60c POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50e POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Bulwer. Trdovezana 3S5 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00 PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 73c POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsik v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi .............................$6.00 POVESTI IN SLIKE, Ks. Me- ško. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................. 90c PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 sta-. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00 PRAVLJICE, O. Wilde, trdovezana .............................................. 50c PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz življenja ..........................................$1.00 Brošura ............................................ 45c PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 str. zanimiva povest .................................. 75c PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str................1............ 35c PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr. Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c RIBIČEV SIN, Pravljica ............ ŽSc ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani ............................................. 25c SANGUIS MARTYRUM, L. Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................ 35c SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ......................................... 50c SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57, 58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz slov. življenja ................................ 45c SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke vesele zgodbice..$1.00 SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani...... 25e STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c SVETLOBA IN SENCA, Fr. Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva .............................. gOc SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja _________.._________________ 60c ŠOPEK SAMOTARKE, Mani- ca Komanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ...................... 50c ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00 SELO STEPANČIKOVO, F. M. Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25 TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo. TARZAN KRALJ DŽUNGLE, trdo vezana knjiga z slikami z 300 strani .....................................••$1.00 TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c TIHO JEZERO. Povest za slov. mladino ............................................ 75c Mehkovezane ...........................95c To j« nadaljevala* povest iste. Tu citate, kaj se je z Tarzanom oporoki ............................................ 85c TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c TIK ZA FRONTO, D. Feigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi godilo pozneje ..............................$1.25 TO KRAJ IN ONKRAJ SO- TLE, ter tam preko. F. Žolna. Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c TROJE ANGELSKIH ČE- ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00 TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20 UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest ............................................. 55c VENEC SLOVANSKIH POVESTI J. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — < Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi .....................'.................... 60c VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ................L............:......... 75c V LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .:.................................. 60c V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c V PETROGRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice.......... 75c VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ........................................ 25c VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50 V TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja .................... 95c VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ..........j..................................,..$1.50 ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA, K. Capuder. Trdovezana 175 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta ......................................................$1.00 ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine ........................................$1.00 ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman ........................ 76c ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25 ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral citati vsak naš človek.... 50c ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak del ....................................................$1.25 ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .....................-.................. 40c PISANO POLJE J. M. Trunk Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec J849 W. CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOI8 v Babilonska zmešnjava. Babilonska zmešnjava je znana. Od te zmešnjave izvira, da se cukamo in rukamo za razne jezike, razno govoricopač se cukamo, in je vse polno raznih zmešnjav. Tudi v Bablyonu, N.Y., se je pripetila menda neka zmešnjava, in tudi g. Molek, ki je hud na vsako zmešnjavo, kar je na sebi vse O.K., se bavi s to zmešnjavo v Baby-lonu. Zmešalo se je, prav po Molekovem, neko dekle, ki je šla v cerkev, katoliško cerkev, baje k spovedi (in to bi bila prva zmešnjava, enako po Molekovem,) in je šla v cerkev kazat nag hrbet, in to bi bila, tudi po Molekovem, druga zmešnjava v Babylonu, in do tretje neke zmešnjave je prišlo, ko je župnik, katoliški župnik, pokazal taki kazalki nagega hrbta vrata, in men-|da pride vsa zmešnjava še fpred sodnika, in se bo še tam mešalo in zmešalo, kakor je fpri sodnijah navada. Ali ni to pravcata — babilonska zmešnjava tam v Babylonu, N. Y.? Molekov "point" pri vsi ti zmešnjavi bi bil, da bi bila ta zmešnjava izostala, ko bi bila ta punca šla kazat nag hrbet v kak teater, ne v kako cerkev, najmanj v katoliško cerkev, in bi bila v teatru za kazanje plačala, ali vsaj za teater plačala, in "nihče bi je ne bil vrgel ven." To bi bil enako nekako Molekov prvi f>oint, in dasi jaz mnogo ne razumem o kakem teatru, bi se skoroda strinjal s tem prvem Molekovem pointom, ker teater je teater in plača je plača in kaka katoliška cerkev je katoliška cerkev. Ta prvi point utegne biti to-raj O.K., in vsa zmešnjava bi bila lahko izostala. Pa ima g. Molek dva poin-ta, dasi le o enem govori. 'See the point," pravi, pa bi moral reči in zaoisati: "See the points", ko sta dva, in drugi point je, ko zamodruje in dekletom ponuje nauk: "Poznamo mnogo poštenih deklet, ki še niso' bile nikdar vržene iz nobene cerkve. Enostavno zato ne, ker niso še nikdar šle tja." G. Molek je seve potisnil klobuk na stran, ko je zapisal. Zopet mu pritrdim, ker tudi moja fajmo-štrovska in gorjanska buča se strinja, da nihče ne more biti iz kake cerkve vržen, ako ne gre tja. Ampak podvomim v svoji buči, da bi bil g. Molek hotel zapisati tako — modrost in tratiti čas s takim konšta-tiranjem, da nihče ne more biti vržen iz jednote, n. pr., ako ni šel v jednoto. To bi bilo škoda za papir. Point je drugačen;.."mnogo poštenih deklet, ki.. še> niso nikdar šla tje," namreč v kako cerkev, posebno katoliško cerkev. Ali se je vam odprla lesa, kaj g. Molek hoče povedati o ti babilonski zmešnjavi v Babylonu? Neka brez-verska dekleta bi utegnila biti poštena, tako se zdi po Molekovem modrovanju, ker ne hodijo v nobeno cerkev, in kaka katoliška dekleta, ki hodijo v cerkev, bi postala najmanj sumljiva glede poštenosti, ker hodijo v cerkev. "See the point," to je le eden. pa pravim in rečem, da je g Molek ravno glede tega pointa zabredel s tisto robo v Babylonu v pravo babilonsko zmešnjavo. NANOVO ODKRITO ESKIMSKO PLEME Neka francoska znanstvena ekspedicija je nedavno na Gron-landiji v bližini Angmasalika na vzhodni obali otoka odkrila neko eskimsko pleme, ki še ni bilo dotlej prišlo v stik z nobenim drugim človeškim plemenom. Pleme šteje kakih 16.000 ljudi in živi brez kakršnekoli civilizacije po svojih davnih primitivnih šegah in navadah. Raziskovalec Victor je to eskimsko pleme označil za najčistejše med severnim prebivalstvom, ker ni okuženo od nobene epidemske bolezni, ki zatirajo druge Zemljane. Ker nima nikakršne civilizacije, je to pleme tudi rešeno vseh tistih nadlog, ki jih leta s seboj prinaša, kakor nezdravih posledic tobaka, kave, alkohola itd. Edini prehranjeva-telj teh skromnih Eskimov je morski pes, ki jim daje njihove življfeHjške potrebščine? meso ža) uživanje, kožo za oblačenje mast za razsvetljavo itd. iSsJLJSks ^ ^ mL ZOPET NA DELU Vsem interesentom naznanjam, da sem se vrnil z obiska v starem kraju ter da sem zopet stalno pri svojem delu. Ugoden čas za potovanje Poletni naval potnikov je odjenjal in sedaj se vam nudi najboljši prostor na parnikih vseh linij. Sorodnike iz starega kraja je sedaj nekoliko lažje dobiti, ako se tukaj more nuditi zadostna finančna garancija. Pišite nam po tozadevne informacije glede vaših sorodnikov! Druge starokrajske zadeve Ako rabite kako notarsko listino, ako imate tam kako terjatev, ali ako imate kako drugo opravilo s starim krajem, se obrnite na moj naslov. Cene za pošiljanje denarja: Za $2.55.... 100 din—Za $ 9.00.... 100 lir Za 5.00 ... 200 din—Za 17.40.... 200 lir Za 7.20.... 300 din—Za 26.00.... 300 lir Za 11.70.... 500 din—Za 43.00.... 500 lir Za 23.00...1000 din—Za 82.80. 1000 lir Za 45.00....2000 din—Za 164.00 .. 2000 lir Te cene so podvržene spremembi doli ali gori. — Pošiljamo tudi v amer. dolarjih in drugih valutah. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na: Leo Zakrajsek General Travel Service, Inc. 602 E. 72nd Street, New York, N. V. Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena i\f\ in stane samo: IpZaUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,