Gospodarske stvari.
Letošnje vipavsko vino.
Spisal E. Dolenc.
Ker je letos v vipavski dolini zaradi glivice „pe-ronospora viticola" — po domače rečeno, zaradi strupene rose — trtam v dostih krajih listje veliko prej odpadlo, kakor ima sicer odpasti, je bila bojazen opravičena, da ne bode letošnje vipavsko vino tako, kakor je bilo druga leta.
Zdaj imamo vina v sodih, sv. Martin je minul, vina so uže zelo čista, deloma tudi popolnoma čista, 'B ustreženo bode vipavskim vinskim producentom in ne manj zunanjim vinotržcem, ako čisto pravično in resnično poročam, kakošno je letcšnje vipavsko vino. Da v obče ni tako, kakor po navadi, to je, ne tako ognjevito, alkohola bogato, trupla polno, kakor druga leta, je istina. Toda najdejo se pa vendar kleti, če tudi ne v prevagljivi množini, katere hranijo vina le malo ali čisto nič drugačna memo onih drugih let. Po celi vipavski dolini nahaja se namreč tudi dosti prav visoko ležečih vinogradov, in v teh je ,,perono-spora" le malo ali še celo čisto nič gospodarila. O takih vinih tukaj niti govoriti nočem, ampak le o 1:^1, iz vinogradov po „penospori" več ali manj po škodovanih. No. te naredila so se pa tudi proti vsemu pričrkovanju. Kratka sodba o njih, toda popolnoma pravična bi bila sledeča: ona imajo nekaj manj alkohola in trupla, kisline pa le malo ali skoraj nič več, kakor sicer; zato se pa ravno jako ljubo, jako prijetno pijejo. Letos se zamore reči, da »vipavca" lahko tako „švrkamo", kakor sicer običajnega „dolenjca" ali ^Štajerca". Treba ga je precej več popiti kakor druga leta, pred komu zaide v lase. No, to je pa ravno mnogim vinopivcem po Slovenskem prav ljubo in všeč. Z okusom ali boljši rečeno se slastjo letošnjega „vi-p avca" se tudi njegova kemična sostava — kar se dveh glavnih obstojnih delov tiče — popolnoma vjema. Dvoje šolskih vin, eno iz bolj navadnega grozdja nizko ležečega vinograda, drugo pa res da iz posebno finih sort — zelen, traminec, nemški rizling — bolj visokega vinograda, pokazala sta pri preiskavi: prvo 7% alkohola, 5'8%o kisline, drugo pa 8*25% alkohola 5'3°/00 kisline.   Alkohola obdrže torej letošnja vipavska vina
v obče 3 do 4% manj, kakor druga leta, kisline nimajo pa pri vsem tem skoroničveč. Da pa vina pri vsem tem letos vendar odločno bolj kislikasti okus razodevajo, kakor druga leta, izvira od tod, ker imajo veliko manj ekstrakta, kakor sicer. Obilni ekstrakt, obilno truplo vipavskega vina, sicer kislino močno zakriva, tako rekoč maskira, letos je pa jako očitna, kar harmoniji okusa jako jako ugaja. Kedar pijem dobro letošnje vipavsko vino, zdi se mi, kakor da bi pil prav dobrega „dolenjca" ali »Štajerca". Letošnja dolenjska in štajerska vina so pa proti onim drugih let, ue le dobra, ampak kakor sem imel priliko se sam prepričati, prav dobra. Letošnji vipavec se bode tudi — razumi se, da najnižjih vin tukaj ne jemljem v po-štev — kaj dobro držal, razumi se, da pri pravi obravnavi. On bode jako stanoviten, ker je beljakovin prilično revnejši, kakor sicer, in te, kar jih ima, bode alkohol, če tudi ga je manj kakor sicer v njem, prav dobro vbrzdal. Da, upam se trditi, da so ravno letošnja dobra vipavska vina prav primerna, kdor bi jih hotel shraniti, da se mu postarajo, kajti ona so ravno prave sostave, da zamorejo v malo letih — dveh do treh uže — tisto fino plemenito vonjavo po starini — nemški Alti zvano — zadobiti, katera dobro ohranjene stare „dolenjce", „štajerce" itd. tako plemenito odlikuje.
Častiti čitatelji teh vrstic bodo iz njih l?hko posneli, da ni toraj nikakor res, kar nekateri — ne morem drugače se izraziti — obrekovalci okoli trosijo, da je namreč letošnji vipavec v obče za nič. Jaz sem vsakemu porok, da se letos v Vipavi zravno nekaterih res izvanredno nizkih vin tudi dobra, in ne manj tudi prav dobra vina nahajajo.
Posebno povdarjati moram še to, da je letošnjemu vipavcu kaj na korist istina, da so letos bolj fine sorte trt dobro obrodile, bolj nizke pa zelo malo, ako ne kar naravnost nič. Na Lozicah pil sem na pr. preteklo nedeljo (15. dne t. m.) belo vino iz plant, toraj plantno ne nograjšno, pa reči moram, da me je njegova dobrota — se ve da po letošnjih razmerah soditi — in tudi njegova lepota osupnila.
Da mora letos vsak, kdor le hoče v Yip*S3^> vino kupiti, bolj zbirati kakor druga leta, to je/lstinavx Zatoraj vinokupci le pridite k nam, in prepričalij. szK: bodete lahko, da je resnično vse tako, kakor sem V^fl^; jaz tukaj povedal.   Sicer  se  o tem  tudi  vsak /vdnšk.'^
382
kupec, za naprej še na prostejši način lahko prepriča. Po vseh druzih vinskih deželah imajo tako zvane vinske agente (na Francoskem vinski majerji, maer de vin zvani), kateri vina za oddaljene vinotržce, gostilničarje itd. skupujejo ter odpošiljajo, ne da bi do-tičnemu kupcu potrebno bilo, šb le daljno in drago pot v vinorodni kraj delati. On pošlje le prazno posodo in denar, vse drugo preskrbi proti primerni odškodnini vinski agent.
In tako   uredili  bodemo  vinsko  kupčijo  tudi pri nas v Vipavi.   V kratkem kaj več o tem.