SLOVENSKI TEDNIK íet0 - Año IV. No. 195 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravnižtvo Calle SAN MARTIN 201/11. escr. 19 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— I list Izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o S -a C tí s, D < FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1651 KAJ JE FAŠIZEM Ako hočemo v kaki stvari *&vzeti resnično stališče, moramo biti objektivni. Za to ^mo podali danes nekoliko o fašizmu, ne za to, da je za nas Primorce vrhu vseh tiesreč še posebna nesreča raVno fašizem. fašizem načeloma ni nova 1(ieja. pred vojno smo ga podali pod militarističnim im-Perjalnim sestavom. Posluže-Vali so se ga, kot dober in 2elo dobičkonosen patrijotič-^ otrov za nekulturno delavsko in kmetsko maso, ta-^ozvani višji krogi. Svetov-** vojna pa je svet v marcem predrugačila. Odprlo tudi priprostim ljudem 0ei in so spoznali da vse ve-ilkanske žrtve, kupi mrličev, Vrezani udi, udove in siro-te> ter razvaline hiš, niso pri-nesle človeštvu svobode, ne tiste lepo opevame domovine še manj kruha. Svet se je 2a*Hajal v temelju. Ljudstvo postajalo nemirno, zahtevo« za vse enake pravice in í]°veka po svojem trudu do-st°jno življenje V Rusiji kjer 1,(5 bil kapitalizem naj bolj trilel, je tudi naj prvo propadel. Brezdvomno bi temu ^gledu sledile tudi druge rzave, v več ali mani strogi ''ti«, da ni pot prepirečil na§nji fašizem, ki je jako "Pretno sestavljen, da imajo ia videz tudi delavci svoje Pravice. tjl v. v dsizem ne bo prinesel člo-^'Štvu svobode, že zaradi te-^ ne, ker se v bistvu nasla-_'a n.a fanatični nacionali-a Jn> kateri bo prej ali slej, Pak vsekakor kmalu, pri-, narode do novega po-v^ Ja- Vzemimo samo fašisti-Vzííojo mladine. Skozi in Jial^ z «acio- Pa n° nestrPnostj°- Strogo 4,10 da se drugače ne bo-^ mogli spoznati z drugimi itah^1' k0t na bo->nih pol>ia" teift' 7 baj°netom v roki. V , Je v bistvu vsa fašistična n(|tura. te bi se še dobili ki bi hoteli bit. d «i0l.(1, DrezPogojno pokorni, fi , a bi fašizem vladal še So + i ' tako pa nova svetov- ^Jeiatastrofa nikakor ni več Danes ko se ves svet zvija v krčih neozdravljive gospodarske polomije, vidimo, da se politika vsake države suka pod to ali ono krinko,, okrog fašistične nacionalne zastave. Musolini je sam rekel, da fašizem ni eksportno blago. Brez, da bi razlagali, bomo vedeli kaj misli. Vsi vemo, da ena sama država ne pomeni za svet danes nič več, kot zelnik za kmečko hišo. Nobena današnjih držav ne more živeti le v svojih mejah, brez ostalega sveta. Mirno sožitje, po fašističnem sistemu, pa je ne mogoče, za to je bljižna bodočnost jasna. Človeštvo se bo obdahnilo še le takrat, ko bo spoznalo, da smo si vsi ljudje bratje. Za narode bo prišla svoboda, ko bodo v videli, da so njih meje le v okvirju napredka in izobrazbe in ne v okvirju bajonetov in bodečih žic. Lljudstvo ki se pusti voditi proti svoji volji, je še vedno znak njehove kulturne šibkosti. Upajmo pa, da bo vsekakor kmalu drugače, kajti bodimo gotovi, da je fašizem zadnja kapitalistična etapa. OKNO V SVET Dr. Roca deležen velikih časti na Angleškem Prve strani tukajšnih listov se še vedno bavijo s potovanjem podpredsednika dr. Roca na Angleško, kjer se s svojim spremstvom še vedno mudi, deležen velikih časti od strani angleških oblasti. Banket sledi banketu, zaku-ska zakuski, na katerih se mnogo govori o velikem prijateljstvu, ki veže že od nekdaj Argentino in Angleško, o iskrenem prijateljstvu, ki ga bo to potovanje še bolj utrdilo in poglobilo. Angleški pretstolonaslednik je te dni razkazal argentinskim diplomatom poleg drugega tudi svoje farme, ki jih ima v Welbeck Abbey, kjer so lahko občudovali redke ek-semplarje goveda, ki je bilo odlikovano na raznih razstavah. Zvečer istega dne je prestolonaslednik priredil v čast Članom argentinske misije svečan banket, katerega so se udeležili poleg drugih dostojanstvenikov tudi člani angleške vlade in zastopniki obeh zbornic. V torek so se oficielne svečanosti končale, nakar so se že naslednjega dne, to je v sredo, pričela pogajanja radi trgovskih zadev, katerih ugodna rešitev bo prinesla Argentini, kakor zatrjujejo tukajšnji listi, velike materialne koristi. Makedonci zahtevajo samostojno državo Dne 13. t. m. so tukajšnji dnevniki objavili kratko brzojavno vest o kongresu makedonskih emigrantov, katerega se je baje udeležilo 10.000 oseb. Na kongresu, ki se je vršil v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske, je bila spre jeta resolucija, v kateri zbo-rovalci zahtevajo svobodo v samostojni Makedoniji. Ta neodvisna Makedonija bi se raztezala na vse makedonsko ozemlje, ki pripada zdaj Jugoslaviji, Grčiji in Bolgarski. Vojna v i «lira v Južni Ameriki Vojna v Cliacu traja že par mesecev in, kakor vse kaže, ne bo tako kmalu miru med Bolivijo in Paragvajem. Značilno pri vsej tej ne-lepi zadevi je dejstvo, da si vojskujoči se državi še zdaj nista napovedali vojne, kakor zahtevajo paragrafi mednarodnega prava. Včasih so si države pošiljale ultimatu-me, nakar je skledila po vseh predpisih sestavnjena vojna napoved in komaj potem so pričeli bobneti topovi in re-gljati strojnice. Danes pa vidimo, da se na Mandžur-skem že več mesecev koljejo Kitajci in Japonci brez napovedi vojne, istotako v Chaeu Paragvajci in Bolivi-janci. Da pa ne bi ostalo samo pri omenjenih dveh bra-tomorijah ter da imajo časopisi na razpolago dovolj zanimivega gradiva za svoje zbrične čitatelje (ki, mimogrede povedano, čeravno pre žeti od miroljubnih teženj, vseeno mnogo rajši čitajo, kako se tu ali tam koljejo, kot pa, kako se pri zeleni mizi dolgočasni diplomati medseboj prepirajo za dosego trajnega miru na zemlji), sta se te dni spopadli še južnoameriški republiki Peru in Columbia zaradi zadeve mesta Leticije, ki bi ga vsaka od prizadetih držav hotela zase. In ker v najnovejših sistemih nista hoteli zaostati za drugimi državami, ki so si v laseh, sta se tudi Peru in Columbia spopadli kar brez vojne napovedi, ki navsezadnje daja samo mnogo brez-potrebnega dela in toliko skrbi diplomatom, ki navadno tako radi v miru uživajo svoje visoke položaje; sodeč vsaj po iskušnjah, ki jih imamo s tukajšnjimi jugoslo-venskimi diplomati, ki so v negovanju lagodnega življenja pravcati mojstri. No, pa pustimo šale, zakaj časi so resni: kanoni že bruhajo svoje uničujoče jeklo, strojnice pa že kosijo mlada življenja nedolžnih ljudi, ki morajo v smrt, ker tako zahteva takozvani patrijotizem. Kaj je patrijotizem, vam, či-tatelji, ne morem povedati, ker sam ne vem. Kar vem, je le to, da imajo vsi tisti, ki govore delavstvu vseh narodnosti v imenu in v duhu patrijotizma, velike, ogromne trebune, da so lepo oblečeni, da se jim vse klanja in, čeravno jim tekom življenja mnogi "zlobni jeziki' očitajo, da žive na račun naroda in da ga brezvestno izkoriščajo, jim ko zatisnejo za vedno oči, postavijo včasih tudi spomenike... Žalostne posledice boksanja Te dni sta se v Zedinjenih državah Severne Amerike ob navzočnosti večtisočglave množice, ki je pripravljena odtrgati si od ust, da lahko gleda, kako se dva mojstra v boksanju "biksata", borila znani italijanski mojster Primo Camera in severoameriški Scliaaf. Po prvem času divje borbe je Primo Carnera pri-solil Schaa.fu tako silen udarec, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je po dveh dneh podlegel zadoblje-nim poškodbam. Sedaj preiskujejo oblasti to tragično končano bokspartijo, da do-ženejo, če se je vse vršilo po predpisih, če so rokavice italijanskega mojstra bile prave itd. itd. Po našem mnenju bi bilo najboljše, če bi se oblasti končno odločile prepove-^ dati ta surov in barbarski sport, ki je zahteval že toliko žrtev. Argentinske vesti Predpriprave za graditev "subterránea" Družba "Hispano Argentina de Obras Públicas y Finanzas" se je odločila pričeti v kratkem z grajenjem nove podzemne železnice, ki ima teči med trgom Constitución in Avenido de Mayo. Ker je prva emisija deležev krita že skoro popolnoma, bodo pripravili na Španskem ves potrebni material za grajenje, ki bo v najkrajšem času vkrcan in odposlan v Buenos Aires. Kar se tiče proge od Avenida de Mayo do postaje Retiro, je te dni izjavil zastopnik družbe novinarjem, da se bodo dela pričela prav v kratkem, zakaj do koncem junija 1934 mora biti že dovršena celotna proga novega "sulíterranea" med Constitución in Retiro. Upaj mo, da bo vse to res in da bodo pri tem ogromnem delu našli delo tudi mnogi naši rojaki, ki že dolge mesece životarijo in obupujejo v prisilnem brezdelju. Pustni korzo Letos ne bo pustnega kor-za na Av. de Mayo kakor ostala leta, marveč se bo vršil samo na Avenidi Costanera, kjer^ že pripravljajo vse potrebno, da se bodo lahko meščani in tujci tudi zdaj v teh suhih časih malce razvedrili in ponoreli. Toda vse to umetno veselje ne bo moglo navdahniti ljudstva z optimizmom, kot žele tisti, ki se boje slabe volje obubožane mase, ker revni sloji nimajo denarja, ki je neobhodno potreben za pustno norenje. Zato se bodo, kakor vedno, tudi to pot, lahko razvedrili samo tisti sloji, ki jim denarja ne primanj kuje in ki lahko nore tudi v postu. Za nas delavce bo pa letošnji pust v resnici pust in žalosten. Društvene vesti iz Cordove Kokor je bilo javljeno v zadnji štev. SLOVENSKEGA TEDNIKA se je vršil dne 12. februarja t. 1. tretji redni obč zbor Slov. prosv. društva III. v Cordovi. Občnega zbora se je vdeležilo le nad polovico članov, nasproti obč. zboru lanskega leta. Temu je vzrok sedanja delavska kriza, nekoliko pa tudi brezbrižnost naših rojakov, kakor tudi nepotrebni domači prepiri, ki so brezmiselno bili za-nešeni v naše društvo. V preteklem letu pa se lahko reče da so dosegli rekord prejšnjih let in s tem mnogo škodovali društvu v moralnem, še več pa v materjalnem o-ziru. Nekoliko čez 17 uro je tov. predsednik Drejlto Gregorio otvoril obč. zbor, s pozdravom na navzoče tovariše. Sledila so: poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja in ostalih odbornikov. Vsem poročilom so navzoči sledili z zanimanjem. Pri tretji točki dnevnega reda, ki je bila združitev našega društva z Jugoslovanskim kulturnim društvom, je večina članov glasovala proti. Glavna zapreka je bila ime društva, katero je sveto in drago vsakemu zavednemu članu. Ne dopustimo da bi radi zduži-tve prišli ob krstno ime društva, ker bi s tem tudi lahko ponepotrebnem okrnili moč naše celotne Prosvetne organizacije v južni Ameriki. Dru štvo ostane še nadalje pod imenom S. P. D. III. Nato so sledile tajne volitve novega odbora. Z večino glasov so bili izvoljeni sledeči tovariši: Drejko Gregorio, predsednik; Franjo Kurinčič, podpred.; Anton Mozetič, taj nik; Joško Kurinčič, blagajnik ; Ivan škof, gospodar; Gabrijel Jerič, knjižničar; Josip Gregorio, nač. pev. odseka ; Joško KoČeVar nač. dram. odseka; Fanica Gregorio, nač. žen. odseka; revizorja, Lojze Gregorič in Franjo Papič. Po končanem obč. zboru se je razvila živahna debata, v katero so posegli malone vsi člani. Debata se je na naša-la o zadržanju društva. Novoizvoljeni odbor, kakor tudi drugi tovariši so povda-rjali, da se mora društvo ravnati po pravilih, ki so apolitična. Opustiti je treba vsako politično nestrpnost in se SIjOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO VABI na veliko pustno prireditev, katera se bo vršila dne 26 februarja ob 4 uri popoldne v veliki gledališki dvorani v ul. Aeevedo 1353, višina 800 Rivera VZPORED: S. Gregorčič. "V PEPELNIČNI NOČI" (deklamacija) N. N. "NAZAJ V PLATNINSKI RAJ" (tenor solo) J. Hladnik. "V MRAKU" (moš. zbor) Fleichsman. "V GOREJNSKO" (meš. zbor) Paučič. "SLOVO" (meš. zbor) Schac. "SLADKO SPAVAJ" (moš. zbor) N. N. "BRILJAND IN NAKIT" (burka v enem dejanju) Svira Češki orkester I. Noben angel ni tako Či8* kakor ženska, ki ji ne more* ničesar dokazati. ** * Če hočeš vedeti, kako z®4 kakšna ženska sovražiti s® moraš spomniti, kako je lja* bila. * 'Ženska odpušča le tedaj> če je imela prav. ## # Služiti dvema gospodom* je težko — dvema ženska Va nemogoče. Vstopnina: za moške $ 1.50; za ženske $ 1,- K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor j oprijeti z vso vnemo društvenega delovanja. Vsi člani odbora so pristali na to, da smo kot zasebno raznih političnih naziranj, bomo v dru štvu delali samo za skupnost, kajti za naš zdrav gospodarski razvoj je predvsem potrebno, da vlada med nami sloga. Brez sloge ni napredka, ne na kulturnem in ne na socialnem polju. Vso našo strankarstvo smo zavrgli med staro šaro, ter se oprijeli našega društvenega gesla ki pravi: V slogi je moč.. Tem potom poživlja odbor vse bivše člane in članice, da se povrnejo v društvo. Enako vabimo tudi ostale rojake in rojakinje, ki se dosedaj niso odzvali našim prejšnim vabilom in so ostali malce preveč svoje glavni. Čim vei¿ nas bo zbranih, tem bolje bomo napredovali, koristili sebi in našemu delavskemu slovenskemu narodu v izselje-ništvu. Anton Mozetič, tajnik. PRIREDITEV SPD I lvot: vidite oglas na prvi strani, je vzpored za letošnjo pustno prireditev jako pester, lepo izbran in kratek. Kakšno bo petje ni treba tukaj povdarjati, ker kdor pozna naš zbor, že ve kaj mu je od te strani pričakovati. Šaloigra v enem dejanju je nekaj posebnega. Smo si jo prav nalašč za to priliko prevedli, da bo ustreženo enkrat tudi bolj sitnim modernim okusom. Pustna prireditev bo v veliki gledališki dvorani v ul. Aeevedo 1353 na višini 800 Rivera. Mimo vozijo sledeča vozila: Tram. 94, 95, 96, 97, 87. Omnibus: št. 4. Ciudad de B. Aires, Buenos Aires, št. 87 Antobús Argentino, vsi ti vozijo po Riveri. Tram 89, oni n. 12 de Octubre po Can-riing, ki je dve kuadri *>d J ul. Aeevedo kjer bo priredi-S tev. SMRTNA KOSA V visoki starosti je premi-j nul dne 9. janu. oče našegaÍ požrtvovalnega društvenika ' Mirota Melihen. Naše najiz-J krenejše sožalje. SPREMEMBA NASLOVA Uredništvo SLOVENSKEGA TEDNIKA je odslej v J ul. Sapaleri 2735 dokler si| društvo SPD I né, bo našlo | nove prostore. Vso pošto na-j slovite odslej na zgornji na-? slov. Naročnine pa lahko o-sebno poravnaste pri G. Andreju Škrbcu v Banco Holandés, ki je za to pooblaščen. HIMEN Danes, dne 18. t. m. sta si prisegla zvestobo do groba rojak Dominik Lisjak iz Ri-henberka z gdč. Paulo Bizjak tudi iz Riliemberka. Svatba se bo vršila v krogu ožjih prijateljev in znancev v restavraciji Franceta Kurinči-ča, calle Trelles 1167. Bilo srečno! Ženska gre malokdaj iz sebe, a še bolj redko vase. * * * ■Često je ženskam kakšen moški sami zato neužiten ker so premalo sladokusne, da bi ga mogle ceniti. *« * "Spoznal me boš!" — to je najhujša grožnja kakšne ženske. ** * Bog je ustvaril žensko n» koncu. Drugače ni bilo m"' goče. sicer bi mu v vsem nasprotovala. * * * Če poveš kaj dvoumnega» se ti ljudje smejejo, če povefl kaj nedvoumnega, te ne razumejo. * * * Prijemaj ljudi zelo previdno, kakor da so strohnel les, da se ti ne zabodejo kakor iveri v kožo. Kdor ima BLENORAGIJO mora Vedeti: 1) Nič mu ne kDristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša. Ne izplača se mu, da se da pregledati brezplačno. Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije. Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. Zateeite se na 2) 3) 4) IVERI Ženske imajo rade duhovi-o te može. Toda može, ki dela-1 jo zanje neumnosti, imajo še j rajše. ** 2 * ^ INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ODPRTO od 10 do 12 in 15 do 21 ure NIMAMO PRAKTIKANTOV NE BOLNIČARJEV Vašim Dekletom Dolgo sem premišljevala, Predno sem se odločila, da naPišem ta dopis. Roka se mi trese in glava mi je težka, tako težka, zdi se mi, kot bi pi-8ala smrtno obsodbo... zase, da tudi zase in še za mnoge ^fUge. Nič ne bom hodila po °vinkih, pisala bom, kot mi Narekuje moje materinsko Srce, ki je v borbi za življenje izkusilo marsikaj. Vam Slovenska dekleta pi-8em te vrstice, tistim dekletom ki sramotite krepostno ittie Primorske žene, ki je bita vedno, četudi uboga in 8&romna, visoko nad nizkotnimi nasladami. Vam ki lahkomiselno vničujete vaše zdravje, vašo srečo, vaš ponos. Ko se boste ozirale nazaj prepozno. Vse bo razdeja-Bo> vse potrgano, in ve boste kot samotna pustinja, kot rožno dišeče polje od toče raz bito — brez upa, ljubezni in nad. črn oblak obupa bo kro-nad vami, kot zvest spremljevalec težke vesti. Soln-ea ni, če ljubezni ni, brez ljubezni pa je življenje smrt. ^es denar, vse naslade ljubezni ne odtehtajo. Ljubezen •te samo v vzvišenih plemenitih sreah, pa četudi je člo-Vek ubog, je s tem bogat. Rotim vas dekleta, kot žena in mati ki sem bila nekoč *nlada in kot so rekli tudi le-Pa> ne teptajte našega ženske-ponosa in časti. Z vašo tahkomiselnostjo ne ponižuje-le sebe, temveč tudi ponos tovarišic, ki so zvesta laškemu idealu. Žensko poganstvo je veliko, nevem če ga ve mlada dekleta sku-8ala kedaj doumeti. Od vas odvisno kakšen bo bodoči IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v travniških vodah v Bs. Auesu. Zdravi vse žen-8*te bolezni. tu