SLOVENSKI TEDNIK íet0 - Año IV. No. 195 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravnižtvo Calle SAN MARTIN 201/11. escr. 19 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— I list Izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o S -a C tí s, D < FRANQUEO PAGADO TARIFA REDUCIDA Concesión 1651 KAJ JE FAŠIZEM Ako hočemo v kaki stvari *&vzeti resnično stališče, moramo biti objektivni. Za to ^mo podali danes nekoliko o fašizmu, ne za to, da je za nas Primorce vrhu vseh tiesreč še posebna nesreča raVno fašizem. fašizem načeloma ni nova 1(ieja. pred vojno smo ga podali pod militarističnim im-Perjalnim sestavom. Posluže-Vali so se ga, kot dober in 2elo dobičkonosen patrijotič-^ otrov za nekulturno delavsko in kmetsko maso, ta-^ozvani višji krogi. Svetov-** vojna pa je svet v marcem predrugačila. Odprlo tudi priprostim ljudem 0ei in so spoznali da vse ve-ilkanske žrtve, kupi mrličev, Vrezani udi, udove in siro-te> ter razvaline hiš, niso pri-nesle človeštvu svobode, ne tiste lepo opevame domovine še manj kruha. Svet se je 2a*Hajal v temelju. Ljudstvo postajalo nemirno, zahtevo« za vse enake pravice in í]°veka po svojem trudu do-st°jno življenje V Rusiji kjer 1,(5 bil kapitalizem naj bolj trilel, je tudi naj prvo propadel. Brezdvomno bi temu ^gledu sledile tudi druge rzave, v več ali mani strogi ''ti«, da ni pot prepirečil na§nji fašizem, ki je jako "Pretno sestavljen, da imajo ia videz tudi delavci svoje Pravice. tjl v. v dsizem ne bo prinesel člo-^'Štvu svobode, že zaradi te-^ ne, ker se v bistvu nasla-_'a n.a fanatični nacionali-a Jn> kateri bo prej ali slej, Pak vsekakor kmalu, pri-, narode do novega po-v^ Ja- Vzemimo samo fašisti-Vzííojo mladine. Skozi in Jial^ z «acio- Pa n° nestrPnostj°- Strogo 4,10 da se drugače ne bo-^ mogli spoznati z drugimi itah^1' k0t na bo->nih pol>ia" teift' 7 baj°netom v roki. V , Je v bistvu vsa fašistična n(|tura. te bi se še dobili ki bi hoteli bit. d «i0l.(1, DrezPogojno pokorni, fi , a bi fašizem vladal še So + i ' tako pa nova svetov- ^Jeiatastrofa nikakor ni več Danes ko se ves svet zvija v krčih neozdravljive gospodarske polomije, vidimo, da se politika vsake države suka pod to ali ono krinko,, okrog fašistične nacionalne zastave. Musolini je sam rekel, da fašizem ni eksportno blago. Brez, da bi razlagali, bomo vedeli kaj misli. Vsi vemo, da ena sama država ne pomeni za svet danes nič več, kot zelnik za kmečko hišo. Nobena današnjih držav ne more živeti le v svojih mejah, brez ostalega sveta. Mirno sožitje, po fašističnem sistemu, pa je ne mogoče, za to je bljižna bodočnost jasna. Človeštvo se bo obdahnilo še le takrat, ko bo spoznalo, da smo si vsi ljudje bratje. Za narode bo prišla svoboda, ko bodo v videli, da so njih meje le v okvirju napredka in izobrazbe in ne v okvirju bajonetov in bodečih žic. Lljudstvo ki se pusti voditi proti svoji volji, je še vedno znak njehove kulturne šibkosti. Upajmo pa, da bo vsekakor kmalu drugače, kajti bodimo gotovi, da je fašizem zadnja kapitalistična etapa. OKNO V SVET Dr. Roca deležen velikih časti na Angleškem Prve strani tukajšnih listov se še vedno bavijo s potovanjem podpredsednika dr. Roca na Angleško, kjer se s svojim spremstvom še vedno mudi, deležen velikih časti od strani angleških oblasti. Banket sledi banketu, zaku-ska zakuski, na katerih se mnogo govori o velikem prijateljstvu, ki veže že od nekdaj Argentino in Angleško, o iskrenem prijateljstvu, ki ga bo to potovanje še bolj utrdilo in poglobilo. Angleški pretstolonaslednik je te dni razkazal argentinskim diplomatom poleg drugega tudi svoje farme, ki jih ima v Welbeck Abbey, kjer so lahko občudovali redke ek-semplarje goveda, ki je bilo odlikovano na raznih razstavah. Zvečer istega dne je prestolonaslednik priredil v čast Članom argentinske misije svečan banket, katerega so se udeležili poleg drugih dostojanstvenikov tudi člani angleške vlade in zastopniki obeh zbornic. V torek so se oficielne svečanosti končale, nakar so se že naslednjega dne, to je v sredo, pričela pogajanja radi trgovskih zadev, katerih ugodna rešitev bo prinesla Argentini, kakor zatrjujejo tukajšnji listi, velike materialne koristi. Makedonci zahtevajo samostojno državo Dne 13. t. m. so tukajšnji dnevniki objavili kratko brzojavno vest o kongresu makedonskih emigrantov, katerega se je baje udeležilo 10.000 oseb. Na kongresu, ki se je vršil v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske, je bila spre jeta resolucija, v kateri zbo-rovalci zahtevajo svobodo v samostojni Makedoniji. Ta neodvisna Makedonija bi se raztezala na vse makedonsko ozemlje, ki pripada zdaj Jugoslaviji, Grčiji in Bolgarski. Vojna v i «lira v Južni Ameriki Vojna v Cliacu traja že par mesecev in, kakor vse kaže, ne bo tako kmalu miru med Bolivijo in Paragvajem. Značilno pri vsej tej ne-lepi zadevi je dejstvo, da si vojskujoči se državi še zdaj nista napovedali vojne, kakor zahtevajo paragrafi mednarodnega prava. Včasih so si države pošiljale ultimatu-me, nakar je skledila po vseh predpisih sestavnjena vojna napoved in komaj potem so pričeli bobneti topovi in re-gljati strojnice. Danes pa vidimo, da se na Mandžur-skem že več mesecev koljejo Kitajci in Japonci brez napovedi vojne, istotako v Chaeu Paragvajci in Bolivi-janci. Da pa ne bi ostalo samo pri omenjenih dveh bra-tomorijah ter da imajo časopisi na razpolago dovolj zanimivega gradiva za svoje zbrične čitatelje (ki, mimogrede povedano, čeravno pre žeti od miroljubnih teženj, vseeno mnogo rajši čitajo, kako se tu ali tam koljejo, kot pa, kako se pri zeleni mizi dolgočasni diplomati medseboj prepirajo za dosego trajnega miru na zemlji), sta se te dni spopadli še južnoameriški republiki Peru in Columbia zaradi zadeve mesta Leticije, ki bi ga vsaka od prizadetih držav hotela zase. In ker v najnovejših sistemih nista hoteli zaostati za drugimi državami, ki so si v laseh, sta se tudi Peru in Columbia spopadli kar brez vojne napovedi, ki navsezadnje daja samo mnogo brez-potrebnega dela in toliko skrbi diplomatom, ki navadno tako radi v miru uživajo svoje visoke položaje; sodeč vsaj po iskušnjah, ki jih imamo s tukajšnjimi jugoslo-venskimi diplomati, ki so v negovanju lagodnega življenja pravcati mojstri. No, pa pustimo šale, zakaj časi so resni: kanoni že bruhajo svoje uničujoče jeklo, strojnice pa že kosijo mlada življenja nedolžnih ljudi, ki morajo v smrt, ker tako zahteva takozvani patrijotizem. Kaj je patrijotizem, vam, či-tatelji, ne morem povedati, ker sam ne vem. Kar vem, je le to, da imajo vsi tisti, ki govore delavstvu vseh narodnosti v imenu in v duhu patrijotizma, velike, ogromne trebune, da so lepo oblečeni, da se jim vse klanja in, čeravno jim tekom življenja mnogi "zlobni jeziki' očitajo, da žive na račun naroda in da ga brezvestno izkoriščajo, jim ko zatisnejo za vedno oči, postavijo včasih tudi spomenike... Žalostne posledice boksanja Te dni sta se v Zedinjenih državah Severne Amerike ob navzočnosti večtisočglave množice, ki je pripravljena odtrgati si od ust, da lahko gleda, kako se dva mojstra v boksanju "biksata", borila znani italijanski mojster Primo Camera in severoameriški Scliaaf. Po prvem času divje borbe je Primo Carnera pri-solil Schaa.fu tako silen udarec, da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je po dveh dneh podlegel zadoblje-nim poškodbam. Sedaj preiskujejo oblasti to tragično končano bokspartijo, da do-ženejo, če se je vse vršilo po predpisih, če so rokavice italijanskega mojstra bile prave itd. itd. Po našem mnenju bi bilo najboljše, če bi se oblasti končno odločile prepove-^ dati ta surov in barbarski sport, ki je zahteval že toliko žrtev. Argentinske vesti Predpriprave za graditev "subterránea" Družba "Hispano Argentina de Obras Públicas y Finanzas" se je odločila pričeti v kratkem z grajenjem nove podzemne železnice, ki ima teči med trgom Constitución in Avenido de Mayo. Ker je prva emisija deležev krita že skoro popolnoma, bodo pripravili na Španskem ves potrebni material za grajenje, ki bo v najkrajšem času vkrcan in odposlan v Buenos Aires. Kar se tiče proge od Avenida de Mayo do postaje Retiro, je te dni izjavil zastopnik družbe novinarjem, da se bodo dela pričela prav v kratkem, zakaj do koncem junija 1934 mora biti že dovršena celotna proga novega "sulíterranea" med Constitución in Retiro. Upaj mo, da bo vse to res in da bodo pri tem ogromnem delu našli delo tudi mnogi naši rojaki, ki že dolge mesece životarijo in obupujejo v prisilnem brezdelju. Pustni korzo Letos ne bo pustnega kor-za na Av. de Mayo kakor ostala leta, marveč se bo vršil samo na Avenidi Costanera, kjer^ že pripravljajo vse potrebno, da se bodo lahko meščani in tujci tudi zdaj v teh suhih časih malce razvedrili in ponoreli. Toda vse to umetno veselje ne bo moglo navdahniti ljudstva z optimizmom, kot žele tisti, ki se boje slabe volje obubožane mase, ker revni sloji nimajo denarja, ki je neobhodno potreben za pustno norenje. Zato se bodo, kakor vedno, tudi to pot, lahko razvedrili samo tisti sloji, ki jim denarja ne primanj kuje in ki lahko nore tudi v postu. Za nas delavce bo pa letošnji pust v resnici pust in žalosten. Društvene vesti iz Cordove Kokor je bilo javljeno v zadnji štev. SLOVENSKEGA TEDNIKA se je vršil dne 12. februarja t. 1. tretji redni obč zbor Slov. prosv. društva III. v Cordovi. Občnega zbora se je vdeležilo le nad polovico članov, nasproti obč. zboru lanskega leta. Temu je vzrok sedanja delavska kriza, nekoliko pa tudi brezbrižnost naših rojakov, kakor tudi nepotrebni domači prepiri, ki so brezmiselno bili za-nešeni v naše društvo. V preteklem letu pa se lahko reče da so dosegli rekord prejšnjih let in s tem mnogo škodovali društvu v moralnem, še več pa v materjalnem o-ziru. Nekoliko čez 17 uro je tov. predsednik Drejlto Gregorio otvoril obč. zbor, s pozdravom na navzoče tovariše. Sledila so: poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja in ostalih odbornikov. Vsem poročilom so navzoči sledili z zanimanjem. Pri tretji točki dnevnega reda, ki je bila združitev našega društva z Jugoslovanskim kulturnim društvom, je večina članov glasovala proti. Glavna zapreka je bila ime društva, katero je sveto in drago vsakemu zavednemu članu. Ne dopustimo da bi radi zduži-tve prišli ob krstno ime društva, ker bi s tem tudi lahko ponepotrebnem okrnili moč naše celotne Prosvetne organizacije v južni Ameriki. Dru štvo ostane še nadalje pod imenom S. P. D. III. Nato so sledile tajne volitve novega odbora. Z večino glasov so bili izvoljeni sledeči tovariši: Drejko Gregorio, predsednik; Franjo Kurinčič, podpred.; Anton Mozetič, taj nik; Joško Kurinčič, blagajnik ; Ivan škof, gospodar; Gabrijel Jerič, knjižničar; Josip Gregorio, nač. pev. odseka ; Joško KoČeVar nač. dram. odseka; Fanica Gregorio, nač. žen. odseka; revizorja, Lojze Gregorič in Franjo Papič. Po končanem obč. zboru se je razvila živahna debata, v katero so posegli malone vsi člani. Debata se je na naša-la o zadržanju društva. Novoizvoljeni odbor, kakor tudi drugi tovariši so povda-rjali, da se mora društvo ravnati po pravilih, ki so apolitična. Opustiti je treba vsako politično nestrpnost in se SIjOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO VABI na veliko pustno prireditev, katera se bo vršila dne 26 februarja ob 4 uri popoldne v veliki gledališki dvorani v ul. Aeevedo 1353, višina 800 Rivera VZPORED: S. Gregorčič. "V PEPELNIČNI NOČI" (deklamacija) N. N. "NAZAJ V PLATNINSKI RAJ" (tenor solo) J. Hladnik. "V MRAKU" (moš. zbor) Fleichsman. "V GOREJNSKO" (meš. zbor) Paučič. "SLOVO" (meš. zbor) Schac. "SLADKO SPAVAJ" (moš. zbor) N. N. "BRILJAND IN NAKIT" (burka v enem dejanju) Svira Češki orkester I. Noben angel ni tako Či8* kakor ženska, ki ji ne more* ničesar dokazati. ** * Če hočeš vedeti, kako z®4 kakšna ženska sovražiti s® moraš spomniti, kako je lja* bila. * 'Ženska odpušča le tedaj> če je imela prav. ## # Služiti dvema gospodom* je težko — dvema ženska Va nemogoče. Vstopnina: za moške $ 1.50; za ženske $ 1,- K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor j oprijeti z vso vnemo društvenega delovanja. Vsi člani odbora so pristali na to, da smo kot zasebno raznih političnih naziranj, bomo v dru štvu delali samo za skupnost, kajti za naš zdrav gospodarski razvoj je predvsem potrebno, da vlada med nami sloga. Brez sloge ni napredka, ne na kulturnem in ne na socialnem polju. Vso našo strankarstvo smo zavrgli med staro šaro, ter se oprijeli našega društvenega gesla ki pravi: V slogi je moč.. Tem potom poživlja odbor vse bivše člane in članice, da se povrnejo v društvo. Enako vabimo tudi ostale rojake in rojakinje, ki se dosedaj niso odzvali našim prejšnim vabilom in so ostali malce preveč svoje glavni. Čim vei¿ nas bo zbranih, tem bolje bomo napredovali, koristili sebi in našemu delavskemu slovenskemu narodu v izselje-ništvu. Anton Mozetič, tajnik. PRIREDITEV SPD I lvot: vidite oglas na prvi strani, je vzpored za letošnjo pustno prireditev jako pester, lepo izbran in kratek. Kakšno bo petje ni treba tukaj povdarjati, ker kdor pozna naš zbor, že ve kaj mu je od te strani pričakovati. Šaloigra v enem dejanju je nekaj posebnega. Smo si jo prav nalašč za to priliko prevedli, da bo ustreženo enkrat tudi bolj sitnim modernim okusom. Pustna prireditev bo v veliki gledališki dvorani v ul. Aeevedo 1353 na višini 800 Rivera. Mimo vozijo sledeča vozila: Tram. 94, 95, 96, 97, 87. Omnibus: št. 4. Ciudad de B. Aires, Buenos Aires, št. 87 Antobús Argentino, vsi ti vozijo po Riveri. Tram 89, oni n. 12 de Octubre po Can-riing, ki je dve kuadri *>d J ul. Aeevedo kjer bo priredi-S tev. SMRTNA KOSA V visoki starosti je premi-j nul dne 9. janu. oče našegaÍ požrtvovalnega društvenika ' Mirota Melihen. Naše najiz-J krenejše sožalje. SPREMEMBA NASLOVA Uredništvo SLOVENSKEGA TEDNIKA je odslej v J ul. Sapaleri 2735 dokler si| društvo SPD I né, bo našlo | nove prostore. Vso pošto na-j slovite odslej na zgornji na-? slov. Naročnine pa lahko o-sebno poravnaste pri G. Andreju Škrbcu v Banco Holandés, ki je za to pooblaščen. HIMEN Danes, dne 18. t. m. sta si prisegla zvestobo do groba rojak Dominik Lisjak iz Ri-henberka z gdč. Paulo Bizjak tudi iz Riliemberka. Svatba se bo vršila v krogu ožjih prijateljev in znancev v restavraciji Franceta Kurinči-ča, calle Trelles 1167. Bilo srečno! Ženska gre malokdaj iz sebe, a še bolj redko vase. * * * ■Često je ženskam kakšen moški sami zato neužiten ker so premalo sladokusne, da bi ga mogle ceniti. *« * "Spoznal me boš!" — to je najhujša grožnja kakšne ženske. ** * Bog je ustvaril žensko n» koncu. Drugače ni bilo m"' goče. sicer bi mu v vsem nasprotovala. * * * Če poveš kaj dvoumnega» se ti ljudje smejejo, če povefl kaj nedvoumnega, te ne razumejo. * * * Prijemaj ljudi zelo previdno, kakor da so strohnel les, da se ti ne zabodejo kakor iveri v kožo. Kdor ima BLENORAGIJO mora Vedeti: 1) Nič mu ne kDristi, da se leči na mesečne obroke, ker mu bolezen tako podaljša. Ne izplača se mu, da se da pregledati brezplačno. Ne sme dovoliti, da se ga leči z injekcijami, ker je to zastareli način, ki povzroča komplikacije. Ne sme upotrebljavati razna zdravila brez zdravniškega prepisa, ker si v nasprotnem slučaju kvari želodec in živce. Zateeite se na 2) 3) 4) IVERI Ženske imajo rade duhovi-o te može. Toda može, ki dela-1 jo zanje neumnosti, imajo še j rajše. ** 2 * ^ INSTITUTO MEDICO INTERNACIONAL BRASIL 923 ODPRTO od 10 do 12 in 15 do 21 ure NIMAMO PRAKTIKANTOV NE BOLNIČARJEV Vašim Dekletom Dolgo sem premišljevala, Predno sem se odločila, da naPišem ta dopis. Roka se mi trese in glava mi je težka, tako težka, zdi se mi, kot bi pi-8ala smrtno obsodbo... zase, da tudi zase in še za mnoge ^fUge. Nič ne bom hodila po °vinkih, pisala bom, kot mi Narekuje moje materinsko Srce, ki je v borbi za življenje izkusilo marsikaj. Vam Slovenska dekleta pi-8em te vrstice, tistim dekletom ki sramotite krepostno ittie Primorske žene, ki je bita vedno, četudi uboga in 8&romna, visoko nad nizkotnimi nasladami. Vam ki lahkomiselno vničujete vaše zdravje, vašo srečo, vaš ponos. Ko se boste ozirale nazaj prepozno. Vse bo razdeja-Bo> vse potrgano, in ve boste kot samotna pustinja, kot rožno dišeče polje od toče raz bito — brez upa, ljubezni in nad. črn oblak obupa bo kro-nad vami, kot zvest spremljevalec težke vesti. Soln-ea ni, če ljubezni ni, brez ljubezni pa je življenje smrt. ^es denar, vse naslade ljubezni ne odtehtajo. Ljubezen •te samo v vzvišenih plemenitih sreah, pa četudi je člo-Vek ubog, je s tem bogat. Rotim vas dekleta, kot žena in mati ki sem bila nekoč *nlada in kot so rekli tudi le-Pa> ne teptajte našega ženske-ponosa in časti. Z vašo tahkomiselnostjo ne ponižuje-le sebe, temveč tudi ponos tovarišic, ki so zvesta laškemu idealu. Žensko poganstvo je veliko, nevem če ga ve mlada dekleta sku-8ala kedaj doumeti. Od vas odvisno kakšen bo bodoči IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENES BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v travniških vodah v Bs. Auesu. Zdravi vse žen-8*te bolezni. tu
  • •— 1017 SEMIENTO 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure Teh je natančno 2991. V začetku 1. 1931 je umrl» v NewYorku Ela Wendel, potomka Wendlove družine. Zapustila je ogromno premože-nje, ki ga cenijo na približno 5 milijard Din. Pokojnici je bilo 87 let. Živela je v mali hišici v Peti aveniji in njeno življenje je bilo od konca do kraja čudaško. Vse je bilo radovedno, kakšno oporoko je zapustila. In so se res čudili, ko so jo odprli: večin» volil je šla v blage namene, dobršen deldobršen del premoženja pa je zapustila svojemu belemu psičku. To j® najbolj pogrelo vse rodbine z imenom Wendel. Ker je bilo znano, da so bili Wendli prvotno doma na Nemškem» se je tam obrazovala velik» zveza Wendlov, ki je poslal» v Ameriko posebnega odvetnika, da bi uveljavil zahteve glede zapuščine. Odvetnik se je močno trudil, kakor vidimo zdaj, brez uspeha. Vse nemške Wendle je namreč A-merika odklonila. Premoženje Wendlov je nastalo približno ob istem času kakor milijoni Astorjev. Bogoljub Wendel, doma i» Nemčije, ki je emigriral v A-meriko, je obogatil s kupčijami kožuhovinske stroke. Svoje premoženje je naložil v zemljišča in je hranil svoje imetje do zadnjega v tej vrednosti. Ko se je rod približal koncu, je zahteval John Wendel, zadnji potomec moškega rodu, od svojih šestih sester, da morajo ostati device, da se bogastvo ne razprši in raztepe. Brat in sestre Največja želja slehernega izseljenca je, postavitev lar stne strehe. Predno se odločite zidati svojo hišo, obrnite se na zidarskega mojstra S FIRMO FRANC KLAJNŠEK Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto» Buenos Aires. U. T. 50-0277-Izdeluje načrt« in napravi vam proračun za gradnjo, brezplačno. Naša Slovenska lekarna na Dock Su d, ul. Facundo Q«*" roga 1441, odprta 19. februarja cel dan. PENSION ZA ŽENSKE ženske se sprejmejo na brano in stanovanje. Lepe zračne sob«-Hrana dobra in na izbero. T®1®" fon in radio na razpolago M. K O J A N E C U. T. 59 Paternal 0467 Calle SAN BLAS 991 80 tičali vse življenje skupaj čuvali rodbinsko premoženje. Živeli so tako skopo, da ostala njih hiša do zadnjega brez električne luči in telefona. Poznali pa niso tudi nobenega stroja in obleke so 81 sestre šivale same, ker niso Jiaele šivalnega stroja. Dve sestri sta sicer prelomili s to nečloveško tradicijo. Pobegnili sta z doma. Nad njima se Je brat maščeval kakor je 2Qal in vedel. Eno je dal zapreti v umobolnico, od koder Je bila pozneje odpuščena, ^ruga je bila srečnejša: vzela je za moža nekega profe-sorja, s katerim se je seznanila v cerkvi, kamor je zahajala molit, Posihmal niso smele sestre v cerkev nikoli brez bratovega spremstva, ^endli so umrli po vrsti drug za drugim. Zadnji sta prišli na vrsto sestra, ki je imela za moža profesorja in pa Ela tendel, ki je zapustila pol Premoženja psičku ostalo polovico za v dobredelne svrhe. tjnbezcn \ odstotkih Že več mesecev se bavi francoska javnost z nagradnim vprašanjem: "Ali mora-biti ženske lepe, da jih ljubimo?" Na to vprašanje je Ogovorilo že tisoče velikih lQ manjših veličin iz javnega ^vljenja in odgovori si tako Ugovarjajo, da bi bila zmešnjava še večja nego kdaj ^ej, če bi si neki pariški list, 116 domislil, spraviti vse te Ugovore v statistično obliko. Pred vsem se ugotavlja, da 8e večina odgovorov ne ba-Vl samo z žensko lepoto kot lastnostjo, ki mika zaljublje-111 moški svet, temveč da po-a£a važnost tudi na četvero ^rngih lastñosti, ki so sex aPpeal, koketerija, inteligen-ca in srčna dobrota. Nikakor ni potrebno, da bi ženska ltnela vse te iastnosti sku-leta imajo na določeno Mešanico teh lastnosti svo.i Veliki vpliv. ^«CK SU» ^rov. Buenos Ares) 6 Facundo Quiroga 1441 Nasproti komisarije * v edina «Aša slovanska p lekarna Zjasnilo o vašem lahko dobite nioin ,ali Pismeno Y J1 lekarni. J^anjo Huspaur Tako nam zadostuje pri 16-letnih 80 odstotkov lepote in 20 odstokov koketerije, formula za 20 letno žensko vsebuje že 10 odstotkov sex ap-peala, za 251etno že 15 odstotkov inteligence, tako da vsebuje poleg te 60 odstotkov lepote, 10 odstokov sex ap-peala in 15 odstotkov kokí-terije. Od 30 letne ženske zahtevajo moški že 10 odstotkov srčne dobrote. Zakaj baš 10 odstotkov in zakaj šele pri 301etni ženski in s kakšnim ljubezenskim alkoholome-trom merijo vse te odstotke — tega nam Francozi ne povedo. IGRAČE POSTAJAJO SODOBNE Napredek tehnike v svetu otroške domišljije Otroci so danes navdušeni za tehniko. To se kaže tudi v elektrifikaciji starih igrač. S. kovinskimi sestavljalnimi i-grami si gradijo vozove, e-lektrična brnila, elektromotorje, Morsejeve aparate, signalne naprave za elektrifi-cirane železnice — s čimer so že ža leta pred dejanskim razvojem. Prej smo čestokrat slišali tožbo, da postajajo igrače zelo lahko žrtev razdiralne 0-troške radovednosti. Danes pa mladi človek najrajši "gradi" in "konstruira". Značilno za naš čas je, da imajo pred drugimi prednost gradilne igre, s katerimi se dado sestavljati celo vasice, kmetije, izvenmestne nasel--bine. Ali je to odsev teženj odraslega sveta, ki je mesta naveličan do grla? Duh časa se kaže v tehničnem realizmu igrač, a tudi v njihovi potezi po domačnosti, koristnosti. V tej domačnosti ,,vlada kakor nekoč žena, toda ne tista, ki se enači moškemu in opravlja moške posle, temveč tista, ki je gospodarica pri svojih hišnih in gospodinjskih opravilih. Dekleta si žele poleg nekdanjih lutk igralnih priprav, s ka- terimi lahko izvršujejo razna koristna dela. Najnovejše je poleg kolovratov in podobnega tkalni stroj na roko, s ka- 1 terim se dado stkati pravi kosi obleke. Istotako se dado u-porabiti v gospodinjstvu n. pr. električna brnila, ki jih dečki lahko sestavijo iz svojih gradilnih zbirk. ČESEN IN ČEBULA KOT ZDRAVILO Že stari narodi (Egipčani, Grki in Rimljani) so poznali zdravilna svojstva česna in čebule in ju uživali kot hrano in kot zdravilo. Zdaj tudi moderno zdravilstvo znova sega po njih. Tako je na primer zelo razširjeno česno-vo zdravilo proti poapnenju žil v žganju ali vinskem cvetu namočeni in na solncu prekuhani česen. To sredstvo se uporablja tudi proti težavam v prebavilih. Sorodnik česna in čebule je drobnjak, ki se v kuhinjah še vse premalo u-porablja, saj vsebuje to zelišče za zdravje najdragoce- i nejše snovi, ne da bi imel tako oster in mnogim neprijeten duh kakor česen in čebula. Posebno v novodobni prehrani mu pripada izredno velika vloga. Vsaka solata, večina jajčnih in drugih jedi se da z njim izvrstno začiniti. Česen in čebula sta neizprosna sovražnika zajedal-cev v človeškem telesu. V vročem podnebju sta ljudem nepogrešljiva. Posebno cenijo česen kot sredstvo proti trakulji in navadnim glistam. Ljudje, ki nimajo v redu pre-osnove, naj uživajo mnogo česna. Pravijo, da pomoga celo proti kašlju in proti naduhi. Kogar moti česnov in čebulov duh v naravnem stanju, naj po jedi žveči listič svežega peteršilja in nepri- j jetni vonj iz ust bo izginil. MENIHOVA POROKA V Celovcu se je nedavno poročil bivši menih Lo-Bis-ser, še nedavno član benediktinskega reda, s hčerjo nekega koroškega trgovca. Bivši menih se zdaj preživlja z ilu-striranjem knjig. Jens Peter Jacobsen: DRORTINE Talleyranda je poklicala nekega dne na odgovor neka zelo grda dama, za katero pa je imel vendarle majhno simpatijo. "Gospod Talleyrand," je dejala dama jezno, "ču-jem, da ste se ponašali s tem, da sem vam dovolila vse!" — "Ponašal?" se je nasmeh- LABORATORIJ 5fcA ANALIZE Dr. German Schwartz Analize krvi, Wassermann, Widal, Urina, Pljunkov, Ultromikroskopia i. t. d. — Vseh vrst cepljenja CALLE POZOS 170 BUENOS AIRES nil Talleyrand. "Ne, samo priznal sem, milostiva." ** Mična mlada igralka se je nekoč pritoževala znamenitemu dramatiku Labichu, da ji je gledališki ravnatelj za neko vlogo (v ostalem čisto stransko) priznal premajhno gažo. "Recite mi, mojster," je vzkliknila, "ali nisem vredna sto frankov na večer?" — "Gotovo," je odvrnil Labiche, "toda po predstavi." ** * "Duševna prisotnost je vse," je dejal nekoč Alphon-se Aliáis. "Nekega dne je nastal v prenapolnjenem gledališču požar. Ljudje so v paničnem strahu rinili proti izhodom. Tedaj je stopil neki gospod, ki ni bil izgubil prisotnosti duha, na stol in je nagovoril množico tako-le: "Dame in gospodje! Nevarnosti ni nobene. Prosim vas, da v miru sedet spet na svoje prostore." Njegova sigurnost je vplivala na ljudi. Sedli so spet na svoja mesta. In so zgoreli vsi..." ** * Strah pred ženami V New Yorku je izšla uradna statistika, ki pravi, da je v prvi polovici 1. 1932 izvršilo samomor 2505 moških iz strahu pred ženami. V istem času si je vzelo življenje iz strahu pred možmi samo 50 žensk. * sit * "Ali ne boste še malo juhe, gospodična Agata? "Rada, ampak samo za ena polna usta". "Marija, napolnite, prosim gdč. Agati krožnik!" Kmet je rad ostajal pozno v noč v krčmi. Žena se je vedno kregala, toda vse ni nič pomagalo. Nekdaj si izmisli, da bi ga prestrašila. Počrni si obraz s sajami in se zavije v črno haljo. — Ko je imel mož zvečer priti domov, mu gre naproti in ko ga zagleda, se skrije za drevo. Ko pride kmet mimo, stopi izza drevesa. "Kdo je to?" vpraša mož nekoliko boječe. "O, tako! Potem pa kar z menoj, daj mi roko, jaz imam doma tvojo sestro za ženo!" ** * Tri stvari so na svetu, ki hitro minejo: odmev v gozdu, mavrica in pa ženska lepota. ** * Kdor bi predlagal zapleni-tev privatnega premoženja, je neveren boljševik. Bolj lepo in spodobno je, če se naloži na premoženje visok davek, potem pa se ga vzame, ker davek ni plačan. Dr. MIL0SLAVICH diplomiran na univerzah v Buenos Airesu, Berlinu in Dunaju SPECIJALISTA ZA SPOLNE BOLEZNE, KAPA-VEC (TRIPER), SIFILIS IN KOŽNE BOLEZNI Sprejema osebno brez asistentov. — Zdravljenje garantirano. — Zdravilna elektrika. — Ultravijoletni žarki. — Zdravljenje na abonament NOVI NASLOV: TALCAHUANO 1025 med CHARCAS in SANTA PE Sprejemanje bolnikov od 8. do 10. in od 3. do 7. (prej Lavalle 310) Dr. J. H A H N ŽENSKE BOLEZNI — BELI TOK — NEREDNO PERILO, BOLEZNI MATERNICE, JAJČNIKA, NOTRANJE BOLEZNI: ŽELODČNE IN MOŠKE BOLEZNI: GONOREJA. SIFILIS — KRVNE BOLEZNI Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer. NIZKE CENE O K G A N O DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA EN LA A m. DEL SI» SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) BUENOS AIRES Calle SAPALERI 2735 Año IV Núm. 195 GLASILO SLOVE?!; SUECA IZSELjj NISTVA V J DEN» - - AMERIKI - ' IZNAŠLI SO BLAGO, El SE NE TRGA Gotovo bo srce zaigralo vsem, ki morajo kupovati še vedno mnogo predrago blago, veseli pa ne bodo trgovci, ki se jim obetajo še hujši časi, če je resnična vest, da se je posrečilo neki newyrški družbi pridobiti čisto vlakno tako zvane kitajske trave brez uporabe žveplene kisline. Ta vlakna in preja iz njih ustrezajo baje vsem zahtevam blaga, ki se sploh ne trga. Papir, ki so ga napravili iz teh vlaken, se ni dal raztrgati na normalnih preizku-ševalnih strojih. Preja iz teh vlaken pa daleč prekaša vsako drugo prejo. Zmes kitajske trave in svile daje blago, ki se ne trga in ne mečka in je torej izredno trpežno. Per-gamentni papir iz te trave se odlikuje po redki trpežnosti. Kitajska trava se da gojiti povsod v krajih, ki leže bolj proti severu od krajev, kjer goje bombaž. Zemlja mora biti taka, da ne zahteva gnoja. Na enem hektaru zemlje se pridela 1850 kg kitajske trave, bombaža pa samo 185 kg. Doslej so gojili kitajsko travo na Kitajskem, Japonskem, v Indiji, na Malajskih otokih, na Guennslandu, v Kamerunu, Zapadni Indiji, Braziliji in Mehiki, zdaj jo pa hočejo razširiti še na velik del Severne Amerike in Evrope. SAM SI JE OPERIRAL ŽOLČNI KAMEN Beograd, 23. januarja. Bolnišnica v Cačku je dobila nenavadnega pacienta, ki bo težko našel primera tudi v drugih bolnišnicah. To je 58 letni čvrsti kmet Dimitrije Djordjevič iz Trbušana blizu čačka. Mož je premožen, dober gospodar, večkrat se je udejstvoval že v občinski u-pravi, splošno pa je znan tudi po vsestranski svoji čilosti in odločnosti. To je pač najboljše dokazal s tem. da si je sam izrezal pred nekaj dnevi žolčni kamen, ki tehta o-krog 150 g. Kako rsam pravi, je že dolga leta občutji razne bolečine, imel pa je to za posledice prehlada, dokler ni naposled malo pred začetkom vojne obiskal nekega zdravnika v čačku, ki mu je razodel, da ima čolčne kamne in da bo potrebna operacija. Mož je operacijo sprva kot zelo neprijetno stvar odlagal, pozneje, ko so prihrumeli nanj vojni dogodki, pa na njo ni več mislil ter stoično prenašal bolečine, ki so se pojavljale od časa do časa. V zadnjem času je večkrat s prsti otipaval čelodčno stran in ko je otipal nekaj trdega, je mislil, da se mu dela tako zvano divje meso in da bi naposled to lahko tudi sam odrezal. Pred nekaj dnevi je skrbno nabrusil svojo britev. Ženi je naročil, naj bo pripravljena, da mu pomaga, če bo treba, potem pa je pred ogledalom razgalil bolečo stran z levo roko zgrabil kožo in meso, pod katerim je občutil nekaj trdega, in zarezal z britvijo. Po prvem zarezu se je pocedila kri, zarezal in stisnil pa je še enkrat in izluščil iz rane kamen v velikosti jajca. Rano mu je žena takoj namazala s katranom in obvežala. Dan po tej operaciji je ostal še doma, potem pa se je že pojavil v vasi in naposled tudi v račku in pripovedoval, kako se je sam operiral ter razkazoval kot uspeh o-peracije tudi v papir zaviti žolčni kamen. Njegovo veliko veselje in ponos, da je junaško iztrebil zlo s koreninami, pa so kmalu pokvarile ponovne bolečine poleg želodca. Podal se je k zdravniku, mu vse razložil in tako se je znašel v bolnišnici. Zdravniki se seveda čudijo temu pacijentu, izgleda pa, da mu ni prihranjena operacija, ka- Ako hocete biti zdravljeni od vestnega in od-govornega zdravnika, zatecite se na CUI'ü&alw'CA D5A.GODEL mi Zdravljenje po ravnatelju ür. A. UUUüii. Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje BLENOBAGIJE - KAPAVCA AKUTNE, kronične BOLEZNI in NJIH KOMPLIKACIJE. ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH načinih SIFILIS (606-914) Krvne in Kožne Bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X - DIATERMINA - ANALIZE Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. in od 15. do 21. — Ob praznikih od 9. do 12. ure. CALLE CANGALLO 1542 tere se je tako dolgo otepal in jo naposled deloma tudi sam izvršil. Žolčni kamen, ki ga je tako dolgo otipaval, je šel najbrž najprej po žolčno-vodni cevi in, ko ga je zgrabil, je pač srečno prerezal vse, kar je bilo nad njim, da ga je spravil ven, dočim so nove tvorbe še ostale. Djordjevič je zelo ponosen na svojo operacijo in ko čaka na vsa njena „postranska dela", prav rad razkazuje svoj žolčni kamen, ki ga ima varno shranjenega pod svojim vzglavjem. hovnik in hudič pravdah kaj menite, kdo bi dobil pravdo?" — "Gotovo hudič," odgovori duhovnik, "saj i®8 vse odvetnike za seboj!" ** Kovaški vajenec pride T mesnico in reče: "Prosim dva funta mesa» pa trdega." Mesar: "Zakaj pa trdega?" Vajenec: "Če je meso mehko in dobro, pojesta mojster in njegova žena vse sama jD jaz ne dobim ničesar!" Sloveči dunajski dvorni pridigar auguštinec, pater Abraham a Sancta Clara je pridigoval nekdaj o grešniei Magdaleni in rekel: "Tudi med mojimi poslušalkami sedi taka Magdalena! Želite li vedeti, katera je? — Glejte vrgel ji bom tole knjigo v glavo!" — To izrekši, vzdigne roko ter nameri. — Vse poslušalke umaknejo glave, slil sem, da je le ena, pa so "Kaj?" pravi pridigar, "mi-vse." ** * Sešla sta se duhovnik in odvetnik. Odvetnik vpraša duhovnika, da bi se z njim malo pošalil: "Ko bi se du-_ ** * "Nocoj pa izgledaš neka® bleda," je dejal fant. "Ali res ?" se je čudila ona-— "Prosim, povej mi kaj takega, kar mi bo dalo mal° rdečico!" * * * Kanarčka bo nadomeščal Neža: "Vaša mačka je sne-dla našega kanarčka. Zahtevam, da mi ga nadomestite. Sosed: "Prav rad, gospa, vam bom vsak dan nekaj z»' žvižgal." Pogoji Teta: "V zakonu boš lahko srečna samo, ako bo izpolnjenih šest pogojev." Nečakinja : "Kateri pa ti pogoji.' ' Teta: "Prvi je dober moŽ< ostalih pet pa mnogo denar-ja..." Vlagajte denar, kjer je varno naložen in kjer imate največjo korist Prejemamo denar na vložno knji-čico (Caja de Ahorros) od $ 5.— dalje; denar lahko dvignete ob vsakem času in brez odpovetti. PLAČAMO 7 % OBRESTI ki vam jih vsake tri mesece zapišemo v vaše dobro Odpošiljamo denar še isti dan v katerikoli kraj za brzojavne stroške računamo samo $ 1.50 s 1. avgusta smo znižali ceno za pomorske VOZNE LISTKE (ŠIFKARTE) POZIVNE LISTKE (LLAMADAS) PRODAJAMO TUDI NA DESET - MESEČNE OBROKE Banco Comercial del Plata (Ustavljena 1911) Jugoslovenski oddelek Avda. DE MAYO 652 BUENOS AIRES Uradne ure od 9. do 18., ob sobotah od 9. do 12. Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Talleres Gráficos Julio Glassman, Corrientes 1976, Buenos Air« Urejuje: Uredniški odlX^'