SKUPSCINSKI
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
letnik XX.
Novo mesto, 23. marca 1983
št. 9
r
OBČINA NOVO MESTO
63. Odlok o proračunu občine Novo mesto s pregledom prihodkov in razporeda odhodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1983.
64. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1982. '
65. Odlok o davkih občanov občine Novo mesto.
66. Sklep o uskladitvi preživnin v letu 1983.
67. Sklep o dohodkovnih pogojih v višini denarne pomoči otrokom v letu 1983.
68. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Mirna peč.
69. Odredba o višini stroškov vozniškeea izpita.
OB ČINA ČRNOMELJ
70. Odlok o proračunu občine Črnomelj za leto 1983.
71. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1982.
72. Odlok o davkih občanov občine Črnomelj.
73. Sklep o višini denarne pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1983 v občini Črnomelj.
OBČINA KRŠKO
,74. Odlok o davkih občanov občine Krško
75. Odlok o proračunu občine Krško za leto 1983.
76. Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne
* preglede in dovoljenja v občini Krško.
OBČINA METLIKA
77. Odlok o dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za občino Metlika.
78. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
79. Odlok o minimalnih tehničnih pogojih za priložnostno opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov.
80. Odlok o davkih občanov občine Metlika.
OBČINA RIBNICA
81. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ribnica.
OBČINA TREBNJE
82. Odlok o davkih občanov občine Trebnje.
83. Odločba o poimenovanju osnovne šole Šentrupert po revolucionarju dr. Pavlu Lunačku.
84. Spremembe in dopolnitve odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih.
VSEBINA
Občina Novo mesto
63.
Na podlagi 9., 16., 18., in 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in 223. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. marca 1983 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Novo mesto za leto 1983
1. člen
S tem proračunom (v nadaljevanju: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v letu 1983.
2. člen
Občinski proračun za leto 1983 obsega:
a)	skupne prihodke v znesku
252.861.000	din
b) razporejene prihodke v znesku
233.894.000	din
c) nerazporejene prihodke
- tekočo proračunsko rezervo
2.000.000 din
- iztočena sredstva na posebni račun v znesku 16.967.000 din
3. člen
Od prihodkov občinskega proračuna iz 2. člena tegaodlokase 1% sredstev izloča v rezervni sklad občine Novo mesto.
4. člen
Sredstva občinskega proračuna sc delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odtokom ali posebnim aktom skupščine občine Novo mesto ali njenega izvršnega sveta, oziroma v pogodbi med občino Novo mesto in nosilcem oziroma uporabnikom ni drugače določeno.
5. člen
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto (v nadaljevanju: izvršni svet) lahko začasno zmanjša proračunsko porabo, če prihodki proračuna ne pritekajo, kot je predvideno v proračunu, vendar največ do 10%: če pa ugotovi, da prihodki iz
2.	člena tega odloka ne bodo doseženi do konca leta, o tem obvesti občinsko skupščino in predlaga ustrezne spremembe proračuna.
6. člen
Izvršni svet lahko spremeni namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena na posamezne namene, v okviru proračunskih namenov in v proračunu razporejenih sredstev.
7. člen
Občinski organi in drugi uporabniki družbenih sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, odobrenih s tem proračunom. Sredstva smejo uporabniki uporabljati le za namene, za katere so jim dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi.
Uporabniki ne smejo na račun sredstev občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske, določene s tem proračunom za leto 1983, če ni s posebnim aktom določeno drugače.
8. člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v
občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa, oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
9.	člen
Vsi prihodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodki od tiskovin in prihodki od komisijskih in meritve-nih del. Te prihodke smejo občinski organi porabiti za materialne stroške in posebne namene.
10.	člen
Sredstva, razporejena v posebnem delu proračuna, se upravnim in pravosodnim organom ter za posebne in druge namene skupščine in izvršnega sveta nakazujejo na račun 637, družbeno političnim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter drugim neposrednim uporabnikom proračunskih sredstev na njihov ustrezni račun, vsa druga sredstva pa sc koristijo neposredno iz računa proračuna.
11.	člen
Nosilci sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna so:
1. Izvršni svet
- za sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov -NAMEN 2, razen za sredstva za odplačilo anuitet,
- za sredstva za druge odhodke DPS,
- za sredstva tekoče proračunske rezerve,
- za izločena sredstva.
2. Komite za družbeni razvoj
-	za	sredstva	za	pospeševanje
kmetijstva,
-	za	sredstva	za	pospeševanje
turizma,
- za sredstva za blagovne rezerve,
-	za	sredstva	za	ukrepe proti
steklini,
- za sredstva za zdravstveno varstvo živali.
3. Komite za urbanizem:
- za sredstva za splošno komunalno rabo,
razen	za sredstva	za geodetsko
dokumentacijo in sredstva za označevanje naselij in ulic.
4. Geodetska uprava:
ra sredstva za geodetsko dokumentacijo,
-	za	sredstva	za	označevanje
naselij in ulic.
5. Sekretariat za občo upravo:
-	za sredstva za	socialno varstvo,
-	za	sredstva	za	uveljavljanje
temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev,
za sredstva za odplačilo anuitet,
za	sredstva	za	zdravstveno
varstvo,
za sredstva stroškov za bančne storitve in stroškov plačilnega prometa,
za sredstva za obveznosti iz prejšnjih let,
za sredstva za odvod v obvezno rezervo.
Vsa druga sredstva, razporejena s proračunom, prenaša na ustrezne račune uporabnikov sekretariat za občo upravo.
12. člen
Presežki prihodkov, doseženi za več kot 10,7 % na dovoljeno porabo v letu 1982, sc v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1983 izločajo na posebno partijo proračuna in sc uporabljajo le za intervencije v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv. Občina lahko porablja presežek prihodkov na posebni partiji največ do višine sredstev, ki jih je v letu 1982 dogovorila za ta namen, povečana za 15%.
13. člen
Sredstva, ki so v proračunu razporejena za dejavnost krajevnih skupnosti, sc bodo le-tem dodeljevala po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti.
• 14. člen
Takse na promet parkljarjev in kopitarjev se v celoti prenašajo na posebni račun za zdravstveno varstvo živali.
15. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet. Izvršni svet je pooblaščen tudi:
- da v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih prihodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada,
- da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Novo mesto do višine 300.000 din v vsakem posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih.
16. člen
Da bi občinska skupščina lahko vršila nadzor nad namensko in smotrno porabo proračunskih sredstev, so dolžni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna pošiljati svoje finančne načrte in zaključne račune, na posebno zahtevo izvršnega sveta pa tudi druge podatke in poročila o izvrševanju svojih nalog.
17. člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v I. trimesečju 1983 dana posameznim uporabnikom, oziroma porabljena za posamezne namene, sc poračunajo v smislu določb tega odloka v okviru sredstev proračuna za leto 1983.
18. člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov ter razporeda prihodkov v posebnem delu, proračuna so sestavni del tega odloka.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Številka: 400 -01/83
Datum: 16. 3. 1983
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, L r.
64.
Na osnovi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in na osnovi 109. člena Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) ter 15. člena sprememb in dopolnitev Statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/82) je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. marca 1983 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Novo mesto za leto 1982
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Novo mesto za leto 1982, katerega sestavni del je zaključni račun sredstev rezerv, zaključni račun posebnega računa izločenih sredstev in zaključni ra-
čun posebnega računa sredstev za zdravstveno varstvo živali.
2. člen
I. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA VSEBUJE:
1. Skupni znesek doseženih prihodkov 269.121.248,70 din
2. Skupni znesek razporejenih prihodkov 250.152.873,75 din
3. Skupni znesek preseženih prihodkov 18.968.374,95 din
II. Zaključni račun sredstev rezerv vsebuje:
1. Skupni znesek doseženih prihodkov 8.581.271,15 din
2. Skupni znesek razporejenih prihodkov 75.000,00 din
3. Skupni znesek preseženih prihodkov 8.506.271,75 din
III. Zaključni račun posebnega računa iztočenih sredstev vsebuje:
1. Skupni znesek doseženih prihodkov 77.338.969,05 din
2. Skupni znesek razporejenih prihodkov 51.990.831,30 din
3. Skupni znesek preseženih prihodkov 25.348.137,75 din
IV. Zaključni račun sredstev za zdravstveno varstvo živali vsebuje:
1. Skupni znesek doseženih prihodkov 3.325.346,00 din
2. Skupni znesek razporejenih prihodkov 2.176.262,40 din
3. Skupni znesek preseženih prihodkov 1.149.083,60 din
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu proračuna se prenese:
znesek 12.217.679,25 din na posebni račun iztočenih sredstev kot obveznost za leto 1982 za intervencije v porabi hrane in oblikovanje blagovnih rezerv,
znesek 184.212,50 din na račun Sredstev rezerv kot obveznost za leto 1982, znesek 5.045,75 din na račun Sredstev za zdravstveno varstvo kot obveznost za leto 1982, znesek 6.561.437,45 din v prihodke proračuna za leto 1983.
PREGLED
prihodkov in razporeda odhodkov proračuna občine Novo mesto za leto 1983
Vrsta
prihodkov
1
2
PRIHODKI
Prihodki od davkov iz osebnih dohodkov
Prihodki od davkov od prometa proizvodov in storitev, od prometa nepremičnin, na prihodek na premoženje in drugih davkov
Prihodki od taks Prihodki po posebnih predpisih
Prihodki od organov in drugi prihodki
ZNESEK
119.700.000
80.850.000
17.800.000
9.950 000
24.561.000
NAMEN	RAZPORED PRIHODKOV
1	Sredstva za delo upravnih oiganov
2	Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov
3	Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito
4	Sredstva za intervencije v gospodarstvu
5	Sredstva prenesena drugim DPS in SIS
6	Sredstva za družbene dejavnosti
7	Sredstva za druge splošne potrebe
8	Izločanje sredstev rezerv
9	Drugi odhodki
ZNESEK
86.184.000
29.992.000
15.120.000
7.689.000
43.200.000
10.410.000
36.746.000
2.473.000
21.047.000
SKUPAJ:
252.861.000	SKUPAJ:
252.861.000
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu sredstev rezerv v znesku 8.506.271,75 din se prenese v sredstva rezerv kot prihodek za leto 1983.
Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu izločenih sredstev se prenese:
znesek 4.760,25 din na Sklad za pospeševanje kmetijstva kot obveznost za leto 1982, znesek 25.343.377,50 din, povečan za 12.217.679,25 din po 3. členu tega	odtoka,	skupaj
37.561.056,75	din se	prenese:
znesek 24.728.607,00 din na Samoupravni sklad za intervencije v proizvodnji in porabi hrani v SR Sloveniji kot	obveznost	za leto
1982,
znesek 12.832.449,75	din kot
priliodek posebnega računa izločenih sredstev za leto 1983.
4. člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Novo mesto za leto 1982, sestavljen v skladu s pravilnikom o načinu sestavljanja zaključnih računov proračunov družbeno političnih skupnosti (Uradni list SRS št. 10/79), je sestavni del tega odtoka.
5. člen
Ta odtok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-3)1/82 Datum: 16. 3. 1983
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO UROS DULAR, 1. r.
65.
Na podlagi 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 16. marca 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. 3. 1983 sprejela
ODLOK
o davkih občanov občine Novo mesto
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Novo mesto se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah Zakona o davkih občanov in po določbah tega Odtoka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, kijih jc občina dolžna financirati po ustavi, zakonu in drugih predpisih.
Vsa občan je dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb občine v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka delavcev,
2. davek od osebnega dohodka iz kmetijskih dejavnosti,
3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5. davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic,
7. davek od premoženja,
8. davek na dobitke od iger na srečo.
II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4. člen
Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 %.
Oprosti se plačila davka od osebnega' dohodka za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice.
Oprosti se plačila iz osebnega dohodka delavcev zavezance - organizacije združenega dela, ki so po zaključnem računu poslovno leto zaključile z izgubo in lc-ta ni krita iz lastnih sredstev, ampak je potrebno za saniranje izgube angažirati širša družbena sredstva.
Katere organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena, ugotovi komite za družbeni razvoj skupščine občine Novo mesto in take organizacije tudi obvesti.
III. DAVEK OP OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKIH DEJAVNOSTI
5. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
- v II. skupini, po stopnji 8 %
- v III. A skupini, po stopnji 5 %
- v III. B skupini, po stopnji 4 ''/< v IV. A skupini, po stopnji
2,5	%
- v IV. B skupini, po stopnji 1,8%
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, v letu, v katerem se davek odmerja, ki predstavlja dohodek od gozda, po stopnji 25 %.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen kmetov kooperantov, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo poleg davka po 1. odstavku tega člena še davek po stopnji 25 %, od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in 40 % od dohodkov iz gozdov.
Območje občine se razdeli na posamezne skupine katastrskih občin, kakor sledi:
1. v II. skupino spadajo katastrske občine:
Bršljin, Gor. Straža, Gotna vas, Kandija, Novo mesto, Ragovo, Šmihel pri Novem mestu;
2. v III. A skupino spadajo katastrske občine:
Dobrava, Dol. Toplice, Družinska vas, Gor. Orehovica, Gorenja vas, Gor. Polje, Gradišče, Jurka vas, Mirna peč, Mršeča vas, Ostrog -del, Podturn, Polhovica, Prečna, Smolenja vas, Stara vas pri Škocjanu, Šentjernej in Šentpeter;
3.	v	III.	B	skupino	spadajo
katastrske občine:
Bela cerkev, Brusnice, Črešnjice, Daljni vrh, Dvor, Globodol, Hmelj-čič, Lakovnice, Poljane, Potov vrh, Stopiče, Stranska vas, Težka voda, Tomažja vas, Vel. Podljuben, Vrhpolje, Zagorica, Zagrad, Zbure, Ždinja vas in Žužemberk.
4.	v	IV.	A	skupino	spadajo
katastrske občine:
Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Dobindol, Dole, Cabije, Golobinjek, Gor. Križ, Harinja vas, Hrušica, Orehovec — del, Reber, Stavča vas, Šmihel pri Žužemberku, Trebelno -del, Vinja vas, Zajčji vrh in Zalovi-če;
5.	v	IV.	B	skupino	spadajo
katastrske občine:
Hinje, Podstenicc - del, Sela pri Hinjah, Smuka - del, Stare žage, Vel. Lipje, Zvirče. ,
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katastrskega dohodka negozdnih površin.
6.	člen
Poleg oprostitev, določenih z Zakonom o davkih občanov, so oproščeni občinskega davka iz kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 4.000. din, če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 20.000. din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena sc štejejo:
- vsa naselja v k. o.:
Ajdovec, Brezova reber, Cerovec, Gor. Križ, Hinje, Lakovnice, Reber. Sela pri Hinjah. Stare žage, Šmihel pri Žužemberku, Vel. Lipje, Vinja vas, Zajčji vrh in Zvirče;
- v k. o. Bela cerkev: Vinji vrh, v k. o. Brusnice: Dol. Suhadol, v k. o. Češnjice: Dol. Grčevje,
Golušnik del, Sred. Grčevje, Gor. Grčevje, Koti in Paha - del,
v k. o. Dobindol: Dobindol del, Gor. Sušice. Uršna sela, Verdun, Drganja sela - del,
- v k. o. Dole: Jelendol, Gor. * Dole, Segonje,
- v k. o. Dvor: Vinkov vrh,
- v k. o. Gabrje: Gor. Suhadol in Jugorje
v k. o. Golobinjek: Golobinjek, Grč vrh,
- v k. o. Gor. Polje: Drenje,
-- v k. o. Harinja vas: Štravberk, Sela pri Štravberku. Vrh pri Pahi. Paha del, Sred. Grčevje - del
- v k. o. Hmeljčič: Čcinše,
v k. o. Hrušica: Pangrčgrm, v k. o. Jurka vas: Dol. Mraševo in Diganja sela del,
- v k. o. Orehovec: Mali Ban in Veliki Ban, " •
- v k. o. Ostrog: Rakovnik,
- v k. o. Podstenicc: Podstenicc,
- v k. o. Podturn: Bušinec. Vel. Rigelj, Cerovec,
v k. o. Poljane: Mali Rigelj,
- v k. o. Prečna: Suhor pri Prečni in Kuzaijev kal,
- v k. o. Stara vas: Stopno in Stara Bučka,
v k. o. Smuka: Kunče,
- v k. o. Stavča vas: Lašče,
- v k. o. Šentjernej: Vrbovci in Drča - del,
- v k. o. Trebelno: Sred. Grčevje -del,
- v k. o. Vel. Podljuben: Gor. Mraševo, Mali Podljuben, Vel. Podljuben in Petane,
- v k. o. Vrhpolje: Apncnik, Drča - del, Javorovica, Mihovo in Vratno,
- v k. o. Zagorica: Globočdol, Gor. Kamenje in Dol. Kamenje
- v k. o. Zagrad: Gabrnik, Goriška gora, M. Poljane, Klenovik,
- v k. o. Zbure: Čelevec, Dol. pri Šmaijeti, Grič pri Klevevžu, Mala Strmica, Sela pri Zburah,
- v k. o. Žaloviče: Zaloviče, Obrh in Šmar. Toplice,
- v k. o. Ždinja vas: Golušnik del, Trška gora.
Do oprostitve davka iz kmetijstva iz drugega odstavka tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del zemljišč računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca.
7. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
1. na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija ali komasacija, za 5 let;
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha, za 5 let;
3. na katerih se zasadijo nosi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi:
a) jablane, češnje, orehi, višnje, slive, če je zasajena površina velika najmanj 0,30 ha, za 5 let:
b) hruške, breskve, ribez, marelice, če je zasajena površina velika najmanj 0,15 ha, za 5 let.
Ce pa so zemljišča združena v kompleks skupne obdelave, pa se davčne oprostitve po prejšnjem odstavku priznajo za 10 let.
Vse navedene olajšave se priznajo, če so dela izvršena po strokovnih navodilih strokovne službe pristojne kmetijske zadruge. Izvedbo investicijskih del ugotovi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, ki izda tudi svoje mnenje za oprostitev davčne olajšave.
8. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na pod lasi dohodkov iz. kmetijstva in ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z. zakonom o kmetijskih zemljiščih, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava za:
sredstva, vložena za preureditev stanovanjskih in gospodarskih poslopij v turistične namene, za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vložena za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo svinjskega ali govejega mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje. Olajšava sc prizna od odmerjenega davka po 1. odstavku 5. člena tega Odloka glede na višino vloženih sredstev in sicer:
se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšave se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza 60% letnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vloženih sredstev.
Zavezanec izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s
Višina vloženih sredstev
nad din	do din
20.000	50.000
50.000	120.000
120.000	200.000
200.000	300.000
300.000	
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso kmetijsko zdravstveno zavarovani, se olajšava prizna v višini 50% ugotovljene po prejšnjem odstavku.
Do olajšav, navedenih v tem členu, pa niso upravičeni zavezanci davka iz kmetijstva, če ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
Olajšava sc prizna na zavezančevo vlogo, kateri je potrebno za vložena sredstva po 1. odstavku priložiti ureditveni program, potrjen od strokovne službe pristojne kmetijske zadruge in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom oz. ustrezno dokumentacijo o višini vloženih sredstev po programu kmetijske strokovne službe. Olajšavo za sredstva, vložena v tekočem letu, lahko uveljavlja zavezanec do 15. februarja po preteku leta, v katerem je davek odmerjen. Ce je zahtevek vložen kasneje, sc olajšava za preteklo obdobje ne prizna.
Če upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje ali kmetijsko opremo, ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu je bila priznana olajšava, je o tem dolžan v 15 dneh obvestiti upravo za družbene prihodke. Ta olajšava preneha v letu odtujitve strojev ali kmetijske opreme oz., ko izgubi pogoje.
Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo se olajšavo ne more priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Amortizacijska doba se ugotavlja na način, ki velja za vrednotenje in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov.
9.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva
Znižanje od odmerjenega davka
50%	2-letno
60%	3-lctno
80%	3-letno
100%	3-lctno
100%	4-letno
programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v 6 mesecih po tem, ko je pridobil uporabno dovoljenje.
10. člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oz. so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže:
1. farmska reja perutnine nad
20.000	komadov letno,
2. pitanje nad 60 glav govedi oz. nad 100 komadov prašičev letno s pogojem, da se le-te v celoti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, to je s krmili, ki nišo vezana na doma pridelano krmo, kot tudi v primerih, ko število živine za najmanj eno tretjino presega število, kakršno je mogoče doseči na ustreznih kmetijskih površinah po normativih, ki jih predpiše republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
3. farmska reja drugih živali (npr.: fazanov, kuncev, ipd.), če znaša celotni dohodek nad 500.000 din letno,
4. specializirana vzgoja cvetlic, jagodičevja, vrtnin in trsničarstva ter spcializirana proizvodnja sadja in grozdja, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združenega dela, če znaša vrednost nad 500.000 din celotnega dohodka letno.
5. specializirano drevesničarstvo oz. vzgoja okrasnega grmičevja 5000 komadov in več letno vzgojenih sadik.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebcL
11. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo smiselno po določbah in postopku zakona o davkih občanov, ki velja
za zavezance davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti.
12.	člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od presežka dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih stopnjah:
osnova din	stopnja
do 30.000	15%
od 30.000 do 60.000	18%
od 60.000 do 100.000	21 %
od 100.000 do 150.000	24%
od 150.000 do 200.000	27%
nad 200.000	30%
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante, ki niso zdravstveno zavarovani na podlagi kmetijstva. V davčno osnovo se za te zavezance všteva tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, oz. se za te zavezance osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov ne ugotavlja.
13. člen
Zavezanci davka iz 10. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti in dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti.
14. člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oz. izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 10. člena, se preuvrsti na obdavčenje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke odloči o preuvrstitvi na obdavčenje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
15. člen
Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva in ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 8.700 din se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 % za vsakega takega člana.
Za otroke po prejšnjem odstavku se štejejo otroci do 15. leta starosti, oziroma do 26. leta starosti, če nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali na vigi oziroma visoki stopnji izobraževanja.
Zavezancem, ki niso zmožni za delo, pa v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih letni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 29.40().- din, sc odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 %.
V letni dohodek po prvem in tretjem odstavku sc vštevajo osebni
dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine, razen pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in to za zavezance ter vse člane gospodinjstva.
16. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva o odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %.
Olajšave po tem členu ne pripadajo zavezancem, ki imajo polt® dohodkov od kmetijstva še dohodek od delovnega razmerja ali pokojnine.
17. člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, kije osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
18. člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti), ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje od ostanka čistega dohodka, po naslednjih stopnjah:
osnova din	stopnja
do 30.000	30%
od 30.000 do 60.000	35%
od 60.000 do 100.000	39%
od 100.000 do 150.000	43%
od 150.000 do 200.000	47%
od 200.000 do 300.000	51%
nad 300.000	55 %
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
19/ člen
.Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
a) stavbne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve: zidarstvo in fasaderstvo, parketarstvo, tcraccrstvo, kamnoseštvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, montaža stavbnega pohištva, stavbno kleparstvo, ccment-ninarstvo, kleparstvo in ključavnr čarstvo, inštalaterstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elek-troinštalatcrstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo ter kemično čiščenje
za 20%;
b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve: popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avto-električarstvo, elektromehanika za
gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači in kolarji, tapetništvo in dekoraterstvo, vulka-nizacija, optika, pletiljstvo, žaganje drv, popravljanje ih vzdrževanje kmetijske mehanizacije - za 30%;
c)	osebne in druge storitve: kro-jaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, urarstvo, fotografstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo, mlinarstvo, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa ter pedikura -za 40 %.
Navedene olajšave gredo zavezancem davka pod pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci gostinske dejavnosti pa 50 % letnega celotnega prihodka s prehrano in prenočišči.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-tc v redu vodijo.
Do olajšave so upravičeni tudi tisti zavezanci, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig. Za uveljavitev te olajšave pa morajo izkazati delež storitev iz 2. odstavka tega člena.
20.	člen
Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja, okrepčevalnicam in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za prvo leto 75 %, za drugo leto 50%- in za tretje leto 30 % odmerjenega davka,
b) zavezancem vseh ostalih obrtnih oz. drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50%, za drugo 30 % in za tretje leto dejavnosti 20 % odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so te dolžni voditi.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim . znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Stejc se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravil gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali da ne bi kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz 1. odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa sc mu davčna olajšava po določbah i. odstavka tega člena še ni iztekla, sc na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
Ce davčni zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava po tem členu.
preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti v občini Novo mesto pred pretekom dveh let, se ga ponovno obremeni za priznano olajšavo.
21. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj se v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Novo mesto želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev, prizna davčne olajšave za:
- naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava sc prizna v višini 40 % od vloženih sredstev;
- za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev.
Določbe prejšnjega odstavka sc primerno uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarske dejavnosti, uavčna olajšava pa znaša 20% vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in gostinsko bifejskega značaja ter postransko gospodarsko dejavnost, davčne olajšave za vložena sredstva ni mogoče priznati. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva, vložena za nakup osebnih' avtomobilov.
22. člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela sc porazdeli na 5 let tako, da znaša v. prvem letu 35. v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v petem letu 5 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih 21. člena za posameznega zavezanca v globalu ne sme presegati 1,000.000.- din oziroma povrnitev v posameznem letu ne sme presegati določenega zneska in sicer:
v prvem letu	350.000 dinarjev,
- v drugem letu 270.000 dinarjev,
- v tretjem letu 200.000 dinarjev,
- v četrtem letu 130.000 dinarjev in
v petem letu	50.000 dinarjev.
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. v katerem so bikr sredstva vložena s predložitvijo dokazov ter mnenjem o ustreznosti investicije po družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, ki ga
izda za gospodarstvo pristojni upravni organ občine.
23. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, sc glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža.
- za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10 %,
-	za	10	%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza od 10 % do 20 %,
-	za	15%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza od 20 % do 30 %,
-	za	25	%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza od 30 % do 50 %,
-	za	35	%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza nad 50 %.
24. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva vgradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih elektrarn v občini, da zavezanec vloži vgradnjo najmanj 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 60% vloženih sredstev in ne
1,000.000 dinarjev za vsa tri leta.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo skupno z davčno napovedjo po letu izdaje uporabnega dovoljenja in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
25. člen
Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
26. člen
Zavezancem davka iz gopodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne ofroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske elane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmarja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek (»veča s faktorjem 4. Katastrski dohodek sc v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenem iz razmerja
katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijsktva v merilu SR Slovenije.
27. člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne sc prizna davčna olajšava pod pogoji, navedenimi v 26. členu tega odloka s tem, da sc davčna olajšava prizna v višini 10 %.
28. člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarske dejavnosti po določbah 19. do 27. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira.
29. člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih in ne presežejo 60 000 din ostanka čistega dohodka, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.	*
Kateri zavezanci opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih, določi izvršni svet skupščine občine.
30. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se lahko odmeri zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje iz 57. člena zakona o davkih občanov.
Višina pavšalnega letnega zneska davka iz gospodarskih dejavnosti je odvisna od vrste gospodarske dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec delovne sposobnosti delavca, kraja (lokacija), kjer ima zavezanec delavnico, od tega če ima dejavnost sezonski značaj, od opremljenosti delavnice, od osebnega dela, od načina dela (ročno ali strojno) in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
31. člen
Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroikov ne presega 10% povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodsratvu v SR Sloveniji v preteklem letu (1. in 2. točka 43. člena zakona o davkih občanov).
32. člen
Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu. ko dopolnijo 65 let (moški) oz. 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in če ne presegajo 100.000 din celotnega prihodka.
Osnova za davek iz gospodarskih dejavnosti zavezancev, telesnih invalidov, se zmanjša za znesek v višini
1,5	letne najnižje pokojnine pri 100 % invaliuih: pri ostalih se ta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zavezancev s tem. da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30 %. Tako ugotovljeni znesek se za vsakega več kot enega zaposlenega zmanjša za 10 %.
Zavezancem, ki zaposlujejo telesne invalide, se osnova iz gospodarskih dejavnosti zmanjša za znesek najnižje pokojnine pri 100% invali-
dih, pri ostalih se ta znesek zmanjša v skladu s stopnjo invalidnosti zaposlenega invalida s tem, da se upošteva stopnja invalidnosti nad 30 %.
33.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah (v smislu 63. člena zakona o davkih občanov):
1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poveije-nikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih doseženo 100 % invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 %;
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od doliodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %;
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, čc ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40 %.
Davka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim in dohodki, kijih prejmejo posamezniki za obiranje hmelja, za ročno obiranje oziroma pobiranje kmetijskih pridelkov od prevoza mleka do zbiralnih mest, od dohodkov, ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala ter od dohodkov domače obrti, čc gre za ročno delo, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
34.	člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu davek iz poklicnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se plačuje po določbah in stopnjah iz 18. člena tega odloka.
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in
se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti ali kjer ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letni dohodek po odbitku stroškov v višini 60.000 din ter nimajo zaposlene tuje delovne sile, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Od dohodkov, kijih imajo duhovniki od opravljanja verskih obredov in drugih verskih opravil, se odmerja davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku.
35. člen
Občinski davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), se plačuje po stopnji 40%.
36. člen
Davčna osnova za davek iz poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka iz poklicnih dejavnosti zavezanca.
Za ugotavljanje ostanka čistega dohodka se primerno uporabljajo iste določbe zakona, kot sc uporabljajo za zavezance iz gospodarskih dejavnosti.
Za priznanje dvačnih olajšav za davek iz poklicnih dejavnosti sc smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
37. člen
Občinski davek od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) po odbitku sc plačuje od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20%.
Od doliodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, plačujejo davek po stopnji 6 %.
38. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se ta davek plačuje po stopnji 40% od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del;
2. od razpih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah;
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Če se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, sc za take dohodke plačuje davek iz avtorskih pravic po stopnji 20 %.
Od dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost iz
1.	in 2. točke prvega odstavka tega člena ter iz 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena, če se taki dohodki ne ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih delavcev in njihovih članov, plačujejo davek po stopnji 12%.
Davek od dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
39.	člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
VII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
40. člen
Davek od dohodka iz premoženja se plačuje po stopnjah, določenih v 18. členu tega odloka.
41. člen
Davek od dohodka iz premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo posamičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60 % poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v Socialistični republiki Sloveniji v preteklem letu.
Ta davek se ne plačuje, če so pretekla več kot 3 leta od dneva, ko jc bila premičnina pridobljena.
Davek od dohodka iz premoženja sc plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventar, avtomobili (osebni in tovorni), gradbena in kmetijska mehanizacija. Ta davek sc plačuje, če letni dohodek najemnine presega
20.000	din.
Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo dejanski stroški.
42. člen
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž, vikend hišic, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od celotnih dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob sc odštejejo stroški v višini 60 %.
43. člen
Od dohodkov, doseženih z odda-jenjem opremljenih sob sc davek na dohodek iz premoženja ne plačuje, čc ti dohodki ne presegajo letno
5.000.- din.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, se prizna posebna olajšava v višini 50%.
Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do
31.	januarja za preteklo leto, kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Cc davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, sc olajšava ne prizna.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
44. člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovai\ja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporabya lastnik ali uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavbe, ki sc ugotovi po merilih in na način, določenih s tem odlokom.
45. člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinih:
- po poprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
- po gradbeni izvedbi stavbe,
- po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe.
46. člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 45. členu in ob upoštevanju dobčb 47. člena uporabi količnik:
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00,
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90,
- montažne hiše, količnik 0,80,
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, količnik 0,70,
- ob izvedbi, pri katerih je predalčno zidovje, stopi leseni, in pri brunaricah, količnik 0,60.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, se zmanjša:
- pri kletnih prostorih za 75 %,
- pri ložah 30 %,
- pri mansardnih prostorih za 20%,
- pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
47. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe sc odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 48. in 49. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka jc stalna in sc spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
Številka 9
SKUPŠČINSKI DOLENJSKt UST
 ?---------------------------
STRAN 57
48. člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oz. ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
49. člen
Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko seje gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) ter je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o poprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
50. člen
Davek od stavb se v občini Novo mesto ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 115. in 116. členu zakona o davkih občanov, ne plačujejo pa ga tudi lastniki stavb, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davek od stanovanja in stanovanjskih stavb se ne plačuje tudi če vrednost, ugotovljena na podlagi tega odloka, ne presega 500.000 din, razen od stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ah občasno uporabljajo za počitek in oddih.
51. člen
Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njim stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih oz. v stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmeijeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
52. člen
Davek od premoženja na posest stavb sc plačuje od davčne osnove (vrednosti stavbe) po naslednjih stopnjah:
- od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž - 0,08 %
- od poslovnih prostorov -0,20%
- od počitniških hišic - 0,30 %.
IX.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
53. člen
Davek na dobitke od iger na srečo sc plačuje po stopnji 15 %.
54. člen
Davek na dobitke od per na
srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega
10.000	din.
X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
55. člen
Davčni organ lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog ah obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 12 mesecev:
2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni ah drugih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ah obročno plačevanje dolga največ za 6 mesecev. Odlog ah obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odločeno plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
Odlog plačila in obročno plačevanje davkov in prispevkov se zavezancu lahko prizna le na pismeno vlogo, v kateri mora obrazložiti razloge in predložiti ustrezna dokazila za odlog oz. obročno plačevanje.
XI. POROŠTVO
56. člen
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko je zapadla v plači-
lo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo pravne osebe, ali dveh občanov, ki imata premično ali nepremično premoženje, dohodke iz gospodarske ali poklicne dejavnosti, iz avtorskih pravic, dohodke iz prc-.moženja in premoženjskih pravic, osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ah pokojnino.
Dohodki, premičnine ali nepremičnine iz prejšnjega odstavka ne smejo biti obremenjene z več kot 10%.
V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega sc daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj do|g, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti v primerih, ko se na osnovi znanih dejstev lahko utemeljeno predvideva, da davčne obveznosti ne bi bile poravnane.
XII.	PREHODNE IN KONČNI- DOLOČBE
57.	člen
Davčne olajšave priznane po do-
sedanjih predpisih, ki sc še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.
. 58. člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpoznge do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi
59. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 23. člena tega odtoka se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
60. člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odtoči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
61. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odtok, preneha veljati odtok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/76) z vsemi njegovimi spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list št. 6/77, 32/77, 9/78, 9/79,10/81, 5/82 in 20/82).
62. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb drugega odstavka 4., 33., drugega odstavka 37., drugega in tretjega odstavka 38. in 54. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi.
Številka: 422-010/80
Datum: 16. 3. 1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, Ir.
66.
V skladu s prvim odstavkom 132. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 15/76) so zbori uporabnikov in zbori izvajalcev skupščin Občinskih skupnosti socialnega skrbstva:
Novo mesto na 5. seji, dne 25. 2. 1983,
Črnomelj na 5. seji, dne 28. 2. 1983,
Metlika	na	4.	seji.	dne	15.	3.
1983,
Trebnje	na	5.	seji.	dne	28.	2.
1983.
Krško na 5.	seji, dne	23. 3. 1983,
Sevnica	na	3.	seji,	dne	28.	3.
1983
sprejeli
SKLEP
O USKLADITVI PREŽIVNIN S POVEČANIMI ŽIVLJENJSKIMI STROŠKI
1.
Preživnine, določene ali dogovorjene do konca leta 1981, ki so bile v letu 1982 že valorizirane, sc zaradi uskladitve s povečanimi življenjskimi stroški, povečajo za 28% od 1.
3.	1983 dalje.
2.
Preživnine, ki so bile določene ah dogovorjene med letom 1982, sc s
1.	3. 1983 povečajo sorazmerno glede na čas, ko so bile določene in sicer:
preživnine, določene do konca januarja 1982 za 28 %
preživnine, določene do konca februarja 1982 za 25,7 %
preživnine, določene do konca marca 1982 za 23,4 % preživnine, določene do konca aprila 1982 za 21 %
preživnine, določene do konca maja 1982 za 18,7%
preživnine, določene do konca junija 1982 za 16,4%
preživnine, določene do konca julija 1982 za 14%
preživnine, določene do konca avgusta 1982 za 11,7 % preživnine, določene do konca septembra 1982 za 9,4 % preživnine, določene do konca oktobra 1982 za 7 % preživnine, določene do konca novembra 1982 za 4,7 % preživnine, določene do konca decembra 1982 za 2,3 %.
3.
Sklep postane veljaven z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
PREDSEDNIKI SKUPŠČIN OBČINSKIH SKUPI OSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA:
NOVO MESTO.
GLUHAR-KRlZMANČIČ NATAŠA, l.r. ČRNOMELJ DJORDJE VUJOVIČ, l.r.
METLIKA ORLIČ SLAVO, l.r.
TREBNJE ALENKA KRANJCJ.r.
KRŠKO MARJANA I RITZ, l.r.
SEVNICA FRANC R UPRET, Lf.
67.
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA NOVO MESTO
Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79) in v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Novo mesto, je skupščina Skupnosti otroškega varstva Novo mesto, dne 28. 2. 1983 sprejela
SKLEP O DOHODKOVNIH POGOJIH IN O VIŠINI DENARNE POMOČI OTROKOM V LETU 1983
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku:
- 1.350 din na mesec, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada do 3.900 din na družinskega člana mesečno;
-	950 din	na	mesec,	če je dohodek	družine	v	kateri	otrok živi
oziroma v katero spada od 3.900 do 4.200 din na družinskega člana mesečno;
-	450 din	na	mesec,	če je dohodek	družine	v	kateri	otrok živi
oziroma v katero spada 4.200 do
4.700	din na družinskega člana mesečno.
V dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov, ah na podlagi katerih predpisov jih družina ima.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost sc šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 8-kratnem znesku katastrskega dohodka.
Mnenje o socialnem položaju družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela.
Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
3.
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna v znesku 500 din na mesec ob pogoju:
- da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 2.800 din letno na družinskega člana, ali je družina brez dohodka;
- poleg katastrskega dohodka sc upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem položaju.
4.
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
- 500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet;
- 300 din na mesec, če ima enega hranilca in če njegovi mesečni dohodki ne presegajo 2,500 din.
O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni po-
ložaj družine, oziroma razloge zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca v težjem socialnem položaju.
5.
Občan, ki s člani, svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakor.i-tega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot
5.000	din katastrskega dohodka letno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima.
6.
Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši.
Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni doliodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo
4.700	din.
Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba stara starša dohodek.
Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
8.
Komisija zd uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine v katerih otrok živi in dostopnost do vzgojnovarstvenih storitev.
9.
Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka.
Za otroke, ki so vključeni v vzgoj-no-varstvenih organizacijah in v drugih organizacijah sc denarno pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane.
10.
Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP 2 ..Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za ugotavljanje socialnovarstvenih pravic" najpozneje v 30-ih dneh po objavi tega sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu.
11.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa sc od 1. maja 1983 dalje.
Številka:
Datum: 28. 2. 1983
PREDSEDNIK SKUPŠČINE:
Stefan galic, Lr.
68.
Na podlagi 8. in 16. člena Zakona o referendumu ter drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. in 6. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) ter 38. člena Statuta Krajevne skupnosti Mirna peč in sklepa zbora krajanov z dne
18.	in 19. 2. 1983 je skupščina krajevne skupnosti Mirna peč na seji dne 18. 3. 1983 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Mirna peč
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Mirna peč se razpise referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje komunalnih objektov in naprav (asfaltiranje pomembnejših in bolj obremenjenih krajevnih cest, vzdrževanje vaških pokopališč, izgradnjo telefonskega omrežja ter za vzdrževanje vaških poti in cest).
2. člen
Za realizacijo v 1. členu navedenega programa bo potrebno zbrati
6.000.000 din, od tega s samoprispevkom 2.880.000 din.
3. člen
Krajevni samoprispevek bo uveden za obdobje 12 mesecev od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1984.
4. člen
Krajevni samoprispevek bodo plačevali:
1. zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka po stopnji 2 % mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek;
2. zavezanci za davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2% katastrskega dohodka letno, razen tistih, ki jim je kmetijska dejavnost edini vir preživljanja, njihov katastrski dohodek pa znaša manj kot 4.000 din;
3. delovni ljudje, ki opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ali intelektualne storitve s samostojnim osebnim delom (samostojne poklicne dejavnosti); v višini 4% od čistega osebnega dohodka;
4. upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine mesečno, razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom in tistih, katerih pokojnina je nižja od vsakokratnega mejnega zneska pokojninskih prejemkov;
5. krajevni samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalid-
nin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad učencev v gospodarstvu.
5. člen
Sredstva krajevnega samoprispevka se zbirajo na žiro računu krajevne skupnosti Mirna peč.
6. člen
Referendum bo v nedeljo, 17. aprila 1983 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih v krajevni skupnosti. Za izvedbo referenduma je zadolžena volilna komisija krajevne skupnosti.
7. člen
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi krajani, vpisani v splošni volilni imenik, ter zaposleni krajani, mlajši od 18 let.
8. člen
Na referendumu se glasuje tako, da krajani na glasovnici, ki mora vsebovati določbe 1. člena tega sklepa, obkrožijo besedo „ZA“, če se strinjajo z uvedbo krajevnega samoprispevka in besedo „PROTI“, če uvedbi krajevnega samoprispevka nasprotujejo.
9. člen
Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Mirna peč.
10. člen
Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: K-81/83
Datum: 18. 3. 1983
Predsednik skupščjne krajevno skupnosti LEOPOLD MIHELIČ, l.r.
69.
Na podlagi 3. odstavka 108. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS št. 5/82) izdaja 7 izvršni svet skupščine občine Novo mesto, v soglasju z Republiško skupnostjo za cene in po predhodnem mnenju izvršnih svetov občinskih skupščin Črnomelj, Metlika inTreb-nje
ODREDBO
o višini stroškov vozniškega izpita, preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega prometa in preveijanja vozniškega znanja
1.	člen
Višina stroškov za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in traktorjev znaša 110 dinarjev.
Višina stroškov preizkusa znanja predpisov o varnosti cestnega promet za voznike delovnih strojev, motokultivatorjcv in koles z motorjem znaša 85 dinarjev.
\o
r«s
DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983
8
5
S
H
H
-j
£
N)
i
SO
00
H
-j
2. člen
Višina stroškov za izpit iz vožnje motornega vozila oziroma traktorja znaša:
1. za kategorijo A
2. za kategorijo B
3. za kategorijo C
4. za kategorijo D
5. za kategorijo E
6. za traktor
Din
140.00
220.00 280,00
350.00
280.00 140,00
3. člen
Ta odredba začne vejati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-04/82 Datum: 22. 3. 1983
Predsednik izvršnega sveta FRANCI BORSAN, Lr.
Občina Črnomelj
70.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 38/74) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 20/74) je občinska skupščina Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 11.3. 1983 sprejela
ODLOK o proračunu občine Črnomelj za leto 1983
1. člen
Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1983 znašajo
152.655.660.00 din, od tega:
- razporejeni prihodki
151.356.181.00 din
- nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 1.299.479,00 din.
2. člen
Od prihodkov občinskega proračuna za leto 1983 pripada rezervnemu skladu 1 % vseh proračunskih prihodkov, razen namenskih prihodkov za negospodarske investicije, blagovne rezerve in kompenzacije.
3. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine Črnomelj. Izvršni svet sme spreminjati namen in višino sredstev za posamezne namene v okviru glavnih proračunskih namenov.
4. člen
Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj je pooblaščen, da odloča o najetju posojil iz rezervnega sklada, če proračunski prihodki pritekajo neenakomerno in o uporabi tekoče proračunske rezerve za nepredvidene oz. premalo predvidene dohodke proračuna.
• Če do konca leta posamezni odhodki navedeni v proračunskih namenih ne bodo realizirani v višini plana, je Izvršni svet SO pooblaščen, da ta neporabljena sredstva prenese na tekočo proračunsko rezervo ter
jih razporedi za pokritje neplanira-nih ali premalo planiranih odhodkov.
5. člen
Če bo pritekanje proračunskih prihodkov zaostajalo v taki meri, da ne bo dosežena višina iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine, začasno zmanjšal ali zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene in predlagal skupščini občine ustrezne spremembe proračuna.
6. člen
Sredstva občinskega proračuna sc delijo med letom enakomerno med uporabnike, razen če z ustreznim aktom skupščine ali izvršnega sveta ni drugače določeno. Organom DPS, družbeno političnim organizacijam in drugim neposrednim uporabnikom se sredstva nakazujejo na ustrezne račune, vsa ostala sredstva pa se koristijo neposredno iz proračuna.
7. člen
Organi DPS in drugi uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev odobrenih s proračunom. Sredstva morajo uporabniki uporabljati le za nemene, za katere so jim dana, skladno s predpisi dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene s proračunom, razen, če ni s posebnim aktom drugače določeno.
8. člen
Da bi lahko občinska skupščina opravljala nadzor nad pravilno in smotrno uporabo sredstev, razporejenih s proračunom, morajo uporabniki teh sredstev, pošiljati izvršnemu svetu svoje finančne načrte, zaključne račune ter na zahtevo, tudi druge potrebne podatke o sredstvih in o izvrševanju svojih nalog.
9. člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v 1. tromesečju leta 1983, dana posameznim uporabnikom oziroma porabljena za posamezne namene, sc poračunajo v okviru odobrenih sredstev za leto 1983.
10. člen
Prihodki, ki jih upravni organi ustvarijo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zdravstveno varstvo živali.
11. člen
Prihodki od turističnih taks se v celoti namenijo za razvoj turizma v občini.
12. člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj je sestavni del tega odloka.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenj-
skem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1983.
Številka: 400-1/83 Datumfl 1. 3. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj
PERKO juri:, dipl. politolog
PREGLED prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Črnomelj za leto 1983
A. PRIHODKI
Vrsta
prihodkov
1
2
B. ODHODKI
Glavni
namen
01
02
03
04 08
09
10 11 12 16
17
18
Prihodki
Davki iz osebnega dohodka Prometni davki, davki na premoženje in na dohodke od premoženja Takse
Dohodki po posebnih predpisih Dohodki upravnih organov Drugi dohodki SKUPAJ
Razpored prihodkov
Dejavnost organov DPS Ljudska obramba Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Negospodarske investicije Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti Odstopljeni prihodki Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva Rezervni sklad
SKUPAJ:
v din
skupaj
24.744.000
16.000.000
3.200.000 15.000.000
3.030.000 90.681.660
152.655.660
skupaj
42.509.000
4.791.000
5.651.000
45.970.000
26.737.000
771.000
2.037.000
2.653.000 50.000
19.332.681
1.346.479
868.000
152.655.660
71.
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39-641/74) in na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti na seji dne 11. 3. 1983 sprejela
ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Črnomelj za leto 1982
1. člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Črnomelj za leto 1982.
2. člen
Zaključni račun proračuna občine izkazuje:
prihodke
- odhodke
- stalna proračunska rezerva
- presežek prihodkov nad odhodki
3. člen
Presežek prihodkov nad odhodki v višini 9.563.001 din sc šteje kot prihodek proračuna občine za leto 1983.
4. člen
Pregled in razpored prihodkov proračuna občine za leto 1982 je sestavni del odloka.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 400-4/81
Datum: 11. 3. 1983
Predsednik Skupščine občine Črnomelj PERKO JURE. dipl. politolog
Plan
88.894.185
88.110.185 784.000
Izvršitev
96.054.864
85.707.863
784.000
9.563.001
72.
Na podlagi 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Ur. L SRS, It. 44/82), 2. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uf. L SRS, št. 39/74 in 4/78) ter na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in na seji Zbora krajevnih skupnosti dne 11. 3. 1983 sprejela
ODLOK
o davkih občanov občine Črnomelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Črnomelj se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po* zakonu dohodek občine
Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah Zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih predpisih.
Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati po svoji gospodarski moči
3. člen
Vrste davkov, ki se plačujejo po tem odloku, so:
1. Davek od osebnega dohodka delavcev
2. Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
3. Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4. Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5. Davek od dohodka iz avtorskih pravic
6. Davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic
7. Davek od premoženja
8. Davek na dobitke od iger na srečo.
II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4. člen
Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,5 %, tega davka pa so oproščeni osebni dohodki, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice-
III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Za odmero davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine Črnomelj razdeli v III. in IV. skupino katastrskih občin, III. skupina pa se razdeli še v dve skupini in sicer:
- na skupino III. a in
- na skupino III. b
1.	V III. a skupino spadajo katastrske občine: Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Golek, Gradac, Griblje,
Krasinec, Loka, Petrova vas, Talčji vrh, Tanča gora in Zastava.
2. V III. b skupino spadajo katastrske občine: Belčji vrh, Brezje pri Vinjem vrhu, Butoraj, Črešnjevec, Hrast pri Vinici, Kot pri Semiču, Maverlen, Nova lipa, Semič, Sodji vrh, Stara lipa, Strekljevec, Tribuče, Učakovci, Vinica in Vinji vrh.
3. V IV. skupino spadajo katastrske občine: Adlešiči, Bedenj, Bukova gora, Bojanci, Blatnik, Črmošnjt-ce, Damelj, Dolenja Podgora, Gota-binjak, Kleč, Marindol, Prebka, Pri-bige, Planina, Radenci, Sinji vrh, Sodevci, Stari trg, Stale in Žuniči.
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastrske občine, v kateri ima zavezanec pretežno višino KD od negozdnih površin.
6.	člen
Davek od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah:
1. Od KD negozdnih površin:
a) v skupini III/A - po stopnji
5,00	%
b) v skupini III/B - po stopnji 4,00%
c) v skupini IV - po stopnji 1,70%
2. Stopnja davka od kmetijstva, ki odpade na OD iz gozda znaša. 25 % od vrednosti lesa, dobčenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja.
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov razen kmetje kooperanti, plačujejo poleg davka po 1. in 2. točki tega člena še davek po stopnji 25 % od KD negozdnih zemljišč in 40 % od dohodka od gozda.
7.	člen
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni davčni zavezanci, katerih KD od negozdnih površin ne presega
4.000.00 din in če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni tudi davčni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega
20.000.00 din in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstve-no zavarovanje kmetov. Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena se štejejo naslednji kraji (vasi in zaselki);
Bojanci, Marindol, Miliči, Paunoviči, Grič. Maverlen, Dečine, Dol. Radenci, Bistrica, Stražnji vrh, Gor. Radenci, Sred. Radenci, Brezje pri Rožnem dolu, Gaber, Gor. Laze, Hrib pri Rožnem dolu, Potoki, Pre-bgi, Pribišje, Vrčice, Rožni dol, Sela pri Vrčicah, Vrh, Damelj, Breg, Dalnje njive, Draga, Gorica, Sinji vrh, Špeharji, Kovačji grad, Vukov-ci. Gradnik, Praproče, Sodji vrh, Brezova reber, Maline, Doblička gora, Rodine, Nakb, Rožič vrh, Zapudje, Velika Sela, Mala Sela, Prebka, Žuniči in Zilje.
8. člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijske dejavnosti dohodki zemljišč:
1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami davčnega zavezanca postala uporabna - za 10 let
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha - za 6 let
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi:
a) nizko-debelni (jablane, hruške, višnje, marelice, slive), če je zasajeno najmanj 0,15 ha površine - za 5 let
b) visoko-debelni in nasadi debe-bplodne leske, če je zasajeno najmanj 0,20 ha - za 10 let.
Začasna oprostitev se prizna na pismeno vbgo zavezanca, če so dela opravljena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom kmetijske strokovne službe (vbgi je priložiti še potrdib).
9. člen
Zavezanec davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in ki vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišče v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava za:
sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo strojev in kmetijske opreme, sredstva vbžena za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in živinorejsko proizvodnjo (za vzrejo in pitanje živine, za proizvodnjo svinjskega ali govejega mesa in mleka), za uvedbo pašno-košnega sistema, za izvedbo melbracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vbži-jo posamezni kmetje. Olajšava se prizna od odmerjenega davka po 1. odstavku 5. člena tega Odbka glede na višino vloženih sredstev in sicer:
Višina vloženih sredstev
nad din	do din
20.000	50.000
50.000	120.000
120.000	200.000
200.000	300.000
300.000	
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso kmetijsko zdravstveno zavarovani se olajšava prizna v višini 50 % ugotovljene po prejšnjem odstavku.
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu s Zakonom o kmetijskih zemgiščih, predtaži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. februarja v letu, za katero sc davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča.
Olajšava sc prizna na zavezančevo vlogo, kateri je potrebno za vbžena
sredstva po 1. odstavku prib žiti ureditveni program, potrjen od kmetijske strokovne službe in izjavo tega organa, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom oz. ustrezno dokumentacijo o višini vloženih sredstev, vložena v tekočem letu, v katerem je davek odmerjen. Ce je zahtevek vložen kasneje, se olajšava za pretekfo obdobje, ne prizna.
Ce upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje ali kmetijsko opremo, ali so mu prenehali pogoji pod katerimi mu je bila priznana olajšava, je o tem dolžan v 15 dneh obvestiti upravo za družbene prihodke. Ta olajšava preneha v letu odtujitve strojev ali kmetijske opreme oz., ko izgubi pogoje.
Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo se olajšavo ne more priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Amortizacijska doba se ugotavlja na način, ki velja za vrednotenje in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov.
10. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva se prizna davčna olajšava, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza 60 % znesku letnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vloženih sredstev.
Zavezanec izkaže, da je gradil mata hidroelektrarno v skladu z gradbenim dovoljenjem in predtaži dokaze o vloženih sredstvih. Zavezanec vfoži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v 6 mesecih po tem, ko je pridobil uporabno dovoljenje.
11. člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od
Zniža nje od odmerjenega davka
50%	2-letno
60%	3-letno
80%	3-letno
100%	3-letno
100%	4-letno
kmetijske dejavnosti, ki niso oz. so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar do seže:
1. farmska reja perutnine nad
20.000	komadov letno,
2. pitanje nad 60 glav govedi oz. nad 100 komadov prašičev letno s pogojem, da se le-ta v cetati ali pretežno krmi s kupljenimi krmili, to je s krmili ki niso vezana na doma pridelano krmo, kot tudi v
primerih, ko število živine za najmanj eno tretjino presega število, kakršno je mogoče doseči na ustreznih kmetijskih površinah po normativih, ki jih predpiše republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
3. farmska reja drugih živali (npr.: fazanov, kuncev ipd.), če znaša celotni dohodek nad 500.000 din letno,
4. specializirano drevesničarstvo oz. vzgoja okrasnega grmičevja 5000 komadov in več letno vzgojenih sadik,
5. specializirana vzgoja cvetlic, jagodičevja, vrtnin in trsničarstva ter specializirana proizvodnja sadja in grozdja, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združenega dela, če znaša vrednost nad 500.000 din celotnega dohodka letno.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac ingojerge čebel.
12. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo smiselno po določbah in postopku Zakona o davkih občanov, ki velja za zavezance davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti.
13. člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od presežka dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena Zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
osnova din	stopnja
do 30.000	15%
od 30.000 do 60.000	18%
od 60.000 do 100.000	21 %
od 100.000 do 150.000	24%
od 150.000 do 200.000	27%
nad 200.000	30	%
I
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante, ki niso zdravstveno zavarovani na podlagi kmetijstva. V davčno osnovo se za te zavezance všteva tudi osebni dohodek iz 10. člena Zakona o davkih občanov, oz. se za te zavezanec osebni dohodek po 10. členu Zakona o davkih občanov ne ugotavlja.
14. člen
Zavezanci davka iz 10. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki vejajo za zavezance davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti in dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezanec davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti.
15. člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oz. izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 10. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava Za družbene prihodke odloči o preuvrstitvi na obdavčenje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval
davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
16.	člen
Zavezancem za davek iz k me stva, ki so zdravstveno zavarova. kot kmetje ter združenim kmetom, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva in ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 8.700,00 din se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 % za vsakega takega člana.
Za otroke po prejšnjem odstavku sc štejejo otroci do 15. leta starosti, oz. do 26. leta starosti, če nadaljujejo šolapje v usmerjenem izobraževanju ali na višji oz. visoki stopnji izobraževanja. Za otroke, katerih mesečni dohodek iz naslova štipendije presega 4.000 dinarjev, se olajšava ne prizna.
Zavezancem, ki niso zmožni za delo, pa v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih letni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 29.400 din, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 %.
V letni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštejejo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine, razen pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in to za zavezanca ter vse člane gospodinjstva.
Katastrski dohodek po tem členu vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva, ki ga na osnovi razpoložljivih podatkov za vsako leto ugotovi upravni organ občine, pristojen za statistiko. Dohodki, dos eženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se od meija davek v pavšalnem letnem znesku, sc vkju-čuje v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Višina katastrskega dohodka, drugih dohodkov, od katerih se plačujejo davki ter pavšalni letni znesek davka se upoštevajo po zadnji izvršeni odmeri.
Zavezancem se odmerjeni davek iz kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu za katero se davek odmerja, izdatke za pogreb družinskih članov. Osnova za znižanje davka se določi v višini 140% povprečnega osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena, davek pa se zniža za znesek, ki bi se sorazmerno plačal od tako ugotovljene osnove, vendar največ do zneska, ki ga za'stroške pogreba prizna občinska zdravstvena skupnost in le zavezancu, ki ni opravičen do povračila teh stroškov od zdravstvene skupnosti. Olajšave po tem členu ne morejo biti višje, kot znaša odmerjeni davek v letu, za katero zavezanec ugotavlja olajšavo.
Olajšave po tem členu se priznajo na pismeno zahtevo zavezanca, ki mora biti vložena do konca koledarskega leta za katero se olajšava uveljavlja oziroma, ko so bili izpolnjeni pogoji za olajšavo. Zahteva mora biti ustrezno dokumentirana.
17. člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod,- rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, kije osnova za priznanje davčne olajšave po Zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje Izvršni svet občinske skupščine.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
18. člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti), ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje od ostanka čistega dohodka, po naslednjih stopnjah:
Osnova din	Stopnja
do 30.000	30 %
od 30.000 do 60.000	35 %
od 60.000 do 100.000	39%
od 100.000 do 150.000	43%
od 150.000 do 200.000	47 %
od 200.000 do 300.000	51 %
nad 300.000	55 %
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
19. člen
Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka in sicer:
- radio in TV mehanik, popravljanje gospodinjskih aparatov, pečarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo, kovaštvo, sodarstvo, popravljanje kmetijske mehanizacije, krovstvo in roletarstvo, popravilo dvokoles, optika, parketarstvo, kerami-čarstvo, ‘avtoclektričarstvo, tesarstvo, kolarstvo, fino mehanika - za 40%
- steklarstvo, dimnikarstvo, elek-tromclianika, clektroinštalaterstvo, teracerstvo, vodovodne in toplovodne inštalacije, vulkanizacija, pletilj-stvo - za 30 %
- zidarstvo, tapetništvo in polaganje mas, pleskarstvo, stavbeno kleparstvo, kozmetika, avtomehanika, zaščita motornih vozil, avtoklepar-stvo, avtoličarstvo, urarstvo - za 20%
Olajšava se prizna s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celotnega dohodka s storitvami občanom in hišnim svetom.
Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da lc-tc v redu vodjjo, če so te dolžni voditi.
20. člen
Zavezancem za davek, ki so pričeli z gospodarsko dejavnostjo storitvenega značaja (začetniki), razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, sc' prizna davčna olajšava
z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka za 1. leto 75 %, za drugo leto 50 % in za tretje leto dejavnosti 30 % odmerjenega davka.
b) zavezancem vseh ostalih obrtnih oz. drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50%, za drugo 30 % in za tretje leto dejavnosti 20 % odmerjenega davka, s pogojem, da v redu vodjo poslovne krjige, če so te dolžni voditi.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni preje opravljal gospodarsko dejavnost v kateri drugi občini ali da ne bi kdo drug opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost' iste stroke. Davčne olajšave iz 1. odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovo Jeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po določbah 1. odstavka tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava po tem členu preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti v občini Črnomelj pred pretekom dveh let, se ga ponovno obremeni za priznano olajšavo.
21.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost: šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo, kovaštvo, sodarstvo, popravilo kmetijske mehanizacije, popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih in električnih aparatov in naprav, krovstvo, pečarstvo in roletarstvo se za vložena sredstva prizna davčna olajšava za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % od vloženih sredstev, vendar ne more presegati štirikratnega odmerjenega davka.
Zavezancem iz prvega odstavka tega člena se prizna olajšava za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavczajiec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40% vloženih sredstev, vendar ne more presegati trikratnega odmerjenega davka.
Določbe tega člena se primerno uporabjajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarske dejavnosti, davčna olajšava pa znaša 20 % vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in gostinstvo bifejskega značaja ter postransko gospodarsko dejavnost, davčne olajšave za vložena sredstva ni mogoče priznati. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva, vložena za nakup osebnih avtomobilov.
22. člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela se porazdeli na 5 let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 in v peten 5% od skupno priznane davčke olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih 21. člena za posameznega zavezanca v giobalu ne sme presegati 1.000.000 din oz. povrnitev v posameznem letu ne sme presegati določenega zneska in sicer:
- v prvem letu	350.000	dinarjev
- v drugem letu	270.000	dinarjev
- v tretjem letu	200.000	dinarjev
- v četrtem letu	130.000	dinarjev
- v petem letu	50.000	dinarjev
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do 31. januarja za preteklo leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.
.23. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža:
- za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10 %
-	za	10	%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza od 10 % do 20 %
-	za	15	%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza od 20 % do 30 %
-	za	25	%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza od 30 % do 50 %
-	za	35	%,	če	znaša	odstotni
delež izvoza nad 50 %
24.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, sc prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da je gradnja v skladu z gradbenim dovoljenjem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka sc prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava vsa tri leta ne sme presegati 60 % vloženih sredstev in ne
1.000.000 dinarjev za vsa tri leta.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo skupno z davčno napo-
vedjo po letu izdaje uporabnega dovoljenja in ji priloži dokaze o vloženih sredstvih.
25. člen
Zavezancem iz gospodarske dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oz. delovni praksi. Davčna olajšava se prizna v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
26. člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim delom, od katerih sc odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da sc pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek sc v letni dohodek vključuje, povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije.
27. člen
Borcem narodnoosvobodilne vojne, se prizna davčna olajšava pod pogoji, navedenimi v 26. členu tega odloka s tem, da sc davčna olajšava prizna v višini 10 %.
28. člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarske dejavnosti po določbah 19. do 27. člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80% odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem sc davčna olajšava realizira.
29. člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov ter ne dosežejo 60.000 din ostanka čistega dohodka, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Kateri zavezanci opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih določi Izvršni svet skupščine občine.
30. člen
Poleg meril, ki jih določa 57. in
58.	člen Zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega letnega zneska davka treba upoštevati višino celotnega prihodka, ki gajev danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji, vključevanje družinskih
članov zavezanca v delovni proces, časa in načina opravljanja dejavnosti, opremljenosti obratovalnice in delovnih ter drugih pogojev, ki vplivajo na pridobivanje celotnega prihodka, ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezanca davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
31. člen
Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugih s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu (1. in 2. točka 43. člena Zakona o davkih občanov).
32. člen
Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oz. 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in če ne presegajo 100.000 din celotnega prihodka.
33. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku sc plačuje po naslednjih stopnjah (v smislu 63. člena Zakona o davkih občanov):
1. Od dohodkov raznašalccv in prodajalcev časopisov, knjig, revjj in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 % invalidi -paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacije združenega dela 10%.
2. Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %.
3. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmeijih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40 %.
Davka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) so oproščeni dohodki, kijih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim
skupnostim in dohodki, ki jih prejemajo posamezniki za obiranje hmelja, za ročno obiranje oz. pobiranje kmetijskih pridelkov, od prevoza mleka do zbiralnih mest, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino, od dohodkov, kijih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
34. člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti) po dejanskem dohodku sc plačuje po določbah in stopnjah iz 18. člena tega odloka.
Določbe tega člena vejajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti ali kjer ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letni dohodek po odbitku stroškov v višini 60.000 din ter nimajo zaposlene tuje delovne sile, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Od dohodkov, ki jih imajo duhovniki od opravljanja verskih obredov in drugih verskih opravil, se odmerja davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku.
35. člen
Občinski davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), se plačuje po stopnji 40 %.
36. člen
Davčna osnova za davek iz poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku, je ostanek čistega dohodka iz poklicnih dejavnosti zavezanca.
Za ugotavljanje ostanka čistega dohodka se primerno uporabljajo iste določbe zakona, kot se uporabljajo za zavezance iz gospodarskih dejavnosti.
Za priznanje davčnih olajšav za davek iz poklicnih dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
37.	člen
Občinski davek od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnem besedilu: davek iz avtorskih pravic) po odbitku sc plačuje od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20%.
Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost plačujejo davek rx> stonnii 6 %.
STRAN 40 DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983
38. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se ta davek plačuje po stopnji 40% od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, ter od reprodukcij takih del;'
2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del;
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah;
4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Davek od dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
39. člen
Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje Izvršni svet občinske skupščine.
VII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
40. člen
Davek od dohodka iz premoženja se plačuje po stopnjah določenih v
18.	členu tega odloka.
41. člen
Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Ta davek se ne plačuje, če so pretekla več kot 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.
Davek od dohodka iz premoženja sc plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventar, avtomobili (osebni in tovorni), gradbena in kmetijska mehanizacija. Ta davek se plačuje, če letni dohodek najemnine presega
20.000 din.
Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo dejanski stroški.
42. člen
Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih- prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž, vikend hišic, pa sc prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od celotnih dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob se odštejejo stroški v višini 60 %.
43. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek na dohodek iz premoženja ne plačuje, če 'ti dohodki ne presegajo letno
5.000 din.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način,
se prizna posebna olajšava v višini 50 %.
Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drug način, se odmerjena olajšava ne prizna.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
44. člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik oz. uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnem besedilu: stavbe).
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporabna lastnik ali uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določenih s tem odlokom.
45. člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednih merilih in načinih:
- po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti;
- po gradbeni izvedbi stavbe;1
- po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe.
46.	člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v 45. členu in ob upoštevanju določb 46. člena uporabi količnik:
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90
- montažne hiše, količnik 0,80
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, količnik 0,70
- ob izvedbi, pri katerih je predalčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah, količnik 0,60
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, sc zmanjša:
- pri kletnih prostorih za 75 %
- pri ložah za 30 %
- pri mansardnih prostorih za 20%
pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, sc poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
Površine neizgrajenih podstrešij sc ne vrednostijo.
47. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje qbraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 47. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
48. člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oz., ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obtazec davčne napovedi predpiše Uprava za družbene prihodke.
49. člen
Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko sejegradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine povečala za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija), ter je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih.
Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojen upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti Upravi za družbene prihodke podatke o povprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
50. člen
Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 115. in 116. členu Zakona o davkih občanov, od stavb, v krajih, ki se po Odloku o urbanističnem redu občine ne urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti, ne plačujejo pa ga tudi lastniki stavb, katerih dohodki na družinskega člana ne presegajo 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SR Sloveniji za preteklo leto v gospodarstvu.
Davek od stanovanja in stanovanjskih stavb se ne plačuje tudi, če vrednost, ugotovljena na podlagi tega odloka, ne presega 500.000 din, razen od stanovanjskih prostorov, ki sc sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih.
Ne vrednotijo sc prostori, ki služijo za spravilo vina, orodja in inventarja.
51. člen
Zavezancu za davek na posest stavb z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njimi stalno prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oz. v stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
52. člen
Davek od premoženja : na posest stavb se plačuje od davčne osnove (vrednost stavb) po naslednjih stopnjah:
- od stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž - 0,10 %
- od poslovnih prostorov 0,20%
- od počitniških hišic - 0,30 %
IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
53. člen
Davek	na	dobitke	od	iger na
srečo se plačuje po stopnji 15 %
54. člen
Davek	na	dobitke	od	iger na
srečo se	ne	plačuje,	če	vrednost
posameznega dobitka ne presega
10.000	din.
X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV
55. člen
Davčni organ lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega	dolga v naslednjih pri-
merih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ 12 mesecev;
2. če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odločeno plačilo davka se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
Odlog plačila in obročno plačevanje davkov in prispevkov se zavezance lahko prizna le na pismeno vlogo, v kateri mora obrazložiti razloge in predložiti ustrezna dokazila za odlog oz. obročno plačevanja.
XI. POROŠTVO
56.	člen
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko je zapadla v plačilo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino ali posedujeta nepremičnine.
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10 % osebnih dohodkov, pokojnine oz. vrednosti nepremičnine.
V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj do|g,
ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti v primerih, ko se na osnovi znanih dejstev lahko utemeljeno predvideva, da davčne obveznosti ne bi bile poravnane.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.
58. člen
Zavezanci, ki so po Zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oz. na način, kot je v občini v navadi.
59. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 23. člena tega odloka se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
60. člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izteijavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca-in njegovih družinskih članov.
61. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/76) z vsemi njegovimi spremembami in dopolnitvami (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/76, 3/77, 3/78, 7/78, 8/79, 12/81 in 8/82).
62. člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 33., 2. odstavka 37. in 55. člena, ki se začne uporabljati 8. dan po objavi.
Številka: 422-20/83
Datum: 11. 3. 83
Predsed nik Skupščine občine Črnomelj PERKO Jure, dipl. politolog
73.
Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. 1. SRS št. 35/79) in v skladu z Dogovorom o merilih za pridobitev pravice do minimalnega dosega denarne pomoči otrokom je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Črnomelj na seji dne 25. 2. 83 sprejela
SKLEP O VIŠINI DENARNIH POMOČI IN O DOHODKOVNIH POGOJIH V LETU 1983 V OBČINI ČRNOMELJ
I.
Pravico do denarne pomoči ima v mesečnem znesku:
1. - 1.350 din otrok, če znaša dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, do 3.900 din mesečno na družinskega člana;
2. - 950 din otrok, če znaša dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, od 3.900 do 4.200 din mesečno na družinskega člana;
3. -	450 din otrok, če znaša dohodek družine, v kateri živi oz. v katero spada, od 4.200 do 4.700 din mesečno na družinskega člana;
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči se upoštevajo vsi dohodki družine, ne glede na vir ali predpis, po katerem jih družina ali otrok ima.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 8-kratnem znesku katastrskega dohodka.
Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dogodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka.
Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela.
Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine.
II.
Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in druge družine,ki ji je pomoč nujno potrebna, v znesku 450 din na mesec ob pogoju:
- da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 2.800 din katastrskega dohodka letno na družinskega člana, ali je družina brez dohodka;
- poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine, zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju.
Ul.
Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku:
- 500 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet in živi zaradi tega družina v težjem socialnem položaju;
- 300 din na mesec, če ima enega hranilca in živi zaradi tega v težjem socialnem položaju.
IV.
Za člana občanove družine se štejejo stari starši, če njihov dohodek ne zadostuje za preživljanje in jih v celoti ali v pretežni meri preživljata občan in njegov zakonec.
V.
Dohodek iz kmetijske dejavnosti sorodnika, s katerim občan živi v skupnem gospodinjstvu in je zakonit dedič njegovega posestva, se upošteva, v kolikor občan ne dokaže, da tega dohodka nima, če pride na člana družine lastnika posestva, ki jih on preživlja, več kot 5.000 din katastrskega dohodka letno.
VI.
Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah.
VII.
Denarna pomoč za otroke, ki so vključeni v vzgojno varstveno organizacijo, se preusmeri v funkcionalno obliko kot prispevek k stroškom prehrane in varstva.
VIII.
Ta sklep velja od 1. 5. 1983 dalje, objavi pa se v občinskem glasilu.
Številka: 193-1/83
Datum: 11. 2. 1983
Predsednica skupščine OSOV Črnomelj:
ema Šujica, l r.
Občina Krško
74.
Na podlagi 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 12/82), je skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 3. 1983 sprejela
ODLOK o davkih občanov občine Krško
I.	SPLOSNE DOLOČBE:
1. člen
Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračuna občine Krško, plačujejo občani davke, ki se obračunavajo, predpisujejo in izterjujejo po določbah Zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82), po določbah tega odloka in po predpisih, izdanih na podlagi citiranega zakona in odloka.
2. člen
Stopnje davkov, ki pripadajo občini in druge določbe o davkih, za katere je po republiškem Zakonu o davkih občanov pristojna občinska skupščina, sc določajo s tem odk>: kom.
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1) davek od osebnega dohodka delavcev;
2) davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti;
3) davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti;
4) davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti;
5) davek od dohodka iz avtorskih pravic;
6) davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic;
7) davek od premoženja;
8) davek na dobitke od iger na srečo.
II.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV:
4.	člen
Davek od osebnega dohodka delavcev sc plačuje po stopnji 0,50 %.
Davka od osebnega dohodka delavcev, ki se plačujejo po stopnji 0,50 % so oproščeni delavci invalidskih delavnic.
III.	DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI:
5. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje od katastrskega dohodka po proporcionalnih stopnjah in skupinah katastrskih občin, in sicer:
v II. skupini katastrskih občin
38.5 %,
v III. skupini katastrskih občin
35.6 %,
v IV. skupini katastrskih občin
33,0	%.
Občinski davek od osebnega dohodka gozdov sc plačuje v višini 74 % od cene lesa na panju. Davek se obračuna po stopnji, ki velja za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec največji del katastrskega dohodka od negozdnih površin.
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so do predpisane stopnje 30 % in 45 % od poseka lesa na panju, oproščeni zavezanci, ki sc jirn odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje, ter kmetje-kooperanti, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetje kooperanti.
Pristojni občinski upravni organ davčne službe na vlogo zavezanca Oprosti plačila davka od osebnega dohodka gozdov tiste zavezance, ki les podarijo za javne namene, ga uporabljajo za lastne namene ali ga podarijo drugim oškodovancem v primeru elementarne nesreče.
6. člen
Za obračunavanje in plačevanje davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se območje občine razdeli na 3 skupine katastrskih občin. Osnovo za obračun tvori katastrski dohodek zemljišča brez katastrskega dohodka odgodzov.
Območje občine se razdeli v naslednje skupine katastrskih občin:
II. skupina katastrskih občin: Leskovec, Stara vas, Mali Kamen, Dov-ško, Stari grad, Dolenja vas, Pesje, Drnovo, Senuše I., Vel, Podlog, Smednik, Kostanjevica, Vel, Mraše-vo, Podbočje L, Senovo, Sremič, Brestanica, Stolovnik, Videm.
III. skupina katastrskih občin: Gorenji Leskovec, Kališcvec, Brezje, Sedem, Dolenji Leskovec, Presladol, Rožno, Koprivnica, Veliki Kamen, Veliki Dol, Lokve, Armcško, Raztez, Gorica, Anže, Kostanjek, Ano-vec, Pleterje, Veliki Trn, Krško,
Ravno, Scnuše II., Raka, Površje, Podbočje II.
IV. skupina katastrskih občin: Stranje, Dobrava, Rcštanj, Mrčna sela, Orehovec, Oštrc, Črneča vas, Planina.
7. člen
Davka od osebnega dohodka i/. kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih: Zalog pri Stranju, Ravni log, Jevša pri Rcštanju, Plešivec, Črešnjevec, Črneča vas, Prušnja vas, Frluga, Vrtača, Brezje, Planina pri Podbočju, Premogovci, Vrbje, Gradec, Brlog in Trcbclnik, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 15.000 dinarjev.
Prav tako so oproščeni davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti lastniki zemljišč, ki prebivajo v naseljih Sapula, Mrčna sela, Reštanj, Dobrava, Stranje, Gradnje, Mladje, Kočarija, Oštrc, Ržišče, Velike Vodenice, Dolšce, Brezovica, Hrastck, Male Vodenice, Podstrm in Ivanjše, katerim letni katastrski dohodek od negozdnih površin ne presega 10.000.- dinarjev.
8. člen
Občinskega davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč, katerim skupni letni katastrski dohodek znaša do 2.400.— dinaijev in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja.
9. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva ali preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, sc ne glede na višino osebnega dohodka, če zavezanec vloži v te namene sredstva v višini vsaj 50 % KD od svojih zemljišč, vendar najmanj 20.000.- dinarjev, prizna naslednja olajšava:
1) Za nabavo kmetijskih strojev, ki služijo za proizvodnjo tiste panoge, ki jo zavezanec izkazuje s potrdilom kmetijske pospeševalne službe - kooperacije ali s potrdilom pristojnega občinskega organa za kmetijstvo. Poleg tega mora zavezance predložiti tudi račune o nabavljeni vrednosti kmetijskega stroja. Če koristnik olajšave odtuji kmetijski stroj pred pretekom amortizacijske dobe stroja, se olajšava prekliče. Olajšava se prizna za dobo 3 let.
2) Za vložena sredstva z namenom preusmeritve gospodarstva (živinorejska proizvodnja, uvedba pašno-košnega sistema, melioracij in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene) sc prizna olajšava v višini odmerjenega davka. Olajšava po tej točki sc prizna na zahtevo zavezanca s tem, da k zahtevku predloži račune o vloženih sredstvih.
Olajšava sc prizna za dobo 5 let.
K vlogi mora zavezanec predložiti program usmeritve svojega gospodarstva, potrjen od pristojne službe za kmetijstvo.
V smislu 1. in 2. točke tega člena so do lajšave upravičeni zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, če jim je kmetijstvo glavni poklic, oz. če združujejo in vlagajo svoja sredstva v kmečkih skupnostih in če
izpolnjujejo pogoje po 4. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79).
10. člen
Davka od OD iz kmetijske dejavnosti so oproščeni lastniki zemljišč:
1) katera so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna - za dobo 10 let;
2) na katerih se zasadijo novi vinogradi in intenzivni sadovnjaki -za dobo 5 let.
Po 1. in 2. točki tega člena se prizna olajšava od pripadajočega KD tega zemljišča, oprostitve pa sc uveljavljajo od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev.
11. člen
Z namenom pospeševanja živinoreje uživajo zavezanci davka od OD iz kmetijske dejavnosti naslednje olajšave:
a) če pogodbeno oddajajo kmetijski delovni organizaciji letno nad 150 kg žive teže goveje živne ali svinj na 1 ha obdelovalne zemlje: v višini 25 % občinskega uavka;
b) če oddajo pogodbeno nad 100 kg na 1 ha obdelovalne zemlje: v višini 15% od občinskega davka.
Navedene olajšave se priznajo na podlagi potrdila kmetijske delovne organizacije o izpolnitvi pogodbene obveznosti.
Za vse ostale pogoje sc uporabljajo določila zadnjega odstavka 9. člena.
Za upravičence davčnih olajšav po 9., 10. in 11. členu, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, sc olajšava prizna brez kompenzacijske stopnje (30 %).
12. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju, sc prizna posebna olajšava na odmerjeni davek od kmetijstva in sicer v višini predpisanega davka, vendar največ do din 2.000.- na gospodarstvo.
Olajšava sc prizna največ do 26. leta starosti otrok.
Olajšavo po tem členu uveljavlja zavezanec s potrdilom o šolanju otrok.
Olajšava sc prizna ob letni odmeri davka in jo je mogoče uveljavljati do
15.	februarja za leto, za katero se odmerja davek.
13. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, sc prizna olajšava:
za vložena	odstotek
sredstva	olajšave
do 150.000.-	40%
otl 150.000.- do 300.000.	45 %
nad 300.000.-	.	50	%
Olajšava se prizna za dobo 3 let.
14^člcn
Zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti plačujejo davek po
1) s farmsko rejo perutnine
2) s pitanjem govedi in prašičev v primerih, ko gre za t. i. industrijsko
pitanje, ki ni vezano na pridelavo krme na kmetiji.
3)	s proizvodnjo:
- trsničarstvom
- z gojenjem cvetlic, okrasnih rastlin in sadik zelenjave, če dosega večji dejanski dohodek, kot je katastrski dohod eh.
Davek od OD iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek v naslednji višini:
osnova	stopnja
do 30.000.-	18%
od 30.000.- do 60.000.-	21 %
od 60.000.- do 100.000.-	24 %
od 100.000.- do 150.000.-	28 %
od 150.000.-do 200.000.-	32%
nad 200.000.-	35	%
Za zavezance davka od 01) iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku vejajo enake olajšave za vlaganja v razširitev dejavnosti, kot za zavezance davka iz obrtne dejavnosti, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo. Zavezanci davka iz OD iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku so dolžni vložiti letno davčno napoved do 31. 1. naslednjega leta, za katero se davek odmerja.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI:
15.	člen
Občinski davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, gostinske dejavnosti , avtoprevozniške dejavnosti in prodaje na drobno, ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova	stopnja:
do 30.000.-	31 %
od 30.000.- do 60.000.-	36 %
od 60.000.- do 100.000.-	40 %
od 100.000.- do 150.000.-	44%
od 150.000.- do 200.000.-	48 %
od 200.000.-- do 300.000,-	52 %
nad 300.000.-	56%
16.	člen
Zavezancem davka, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo dejavnosti, katerih razvoj sev skladu z usmritvami, opredeljenimi v srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva občine Krško za obdobje 1981 1985 želi pospeševati, sc glede na višino vloženih sredstev priznajo davčne olajšave. Te dejavnosti so: zlatarstvo; avtokleparstvo in ličarstvo; kovaštvo; clektroinsta-laterstvo (opravljanje popravil in manjših mohtažnih deli: elektro-mehanika za RTV in popravilo gospodinjskih strojev; precizna mehanika za pisalne in računske stroje: krojaštvo; šiviljstvo: pletilstvo: vodo-instalaterstvo: instalaterstvo za centralne kurjave (če gre za napeljave individualnih zasebnih objektov); pečarstvo; tesarstvo: zidarstvo (če gre za popravila in adaptacije): tera-ccrstvo; krovstvo (če gre izključno za popravilo streh); mizar stvo: sobo-slikarstvo s polaganjem tapet; vulka-nizerstvo; pranje motornih vozil; čevljarstvo in dimnikarstvo. Poleg naštetim dejavnostim pa bodo priznane olajšave še tistim dejavnostim, ki bodo uvrščene kot deficitarne
dejavnosti za davčne olajšave s spremembo srednjeročnega plana razvoja drobnega gospodarstva občine Krško za obdobje 1981 1985.
Za zavezance navedenih panog se priznajo naslednje olajšave:
- Za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu, čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Tem zavezancem se prizna olajšava v višini 40 % od vloženih sredstev;
- Za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % od vloženih sredstev.
Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti razen za avtoprevoznike, gradbeno mehanizacijo in bifeje, davčna olajšava pa znaša 20 % od vloženih sredstev.
Davčne olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena se porazdelijo na 5 let in sicer tako, da je v okviru skupnega zneska priznanih olajšav razmerje med prvim in zadnjim letom najmanj 2:1.
Za dejavnosti, katere so opredeljene v srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva v občini, sc prizna olajšava v višini 40% od odmerjenega davka.
Zavezancem, ki so pričeli (začetniki) opravljati dejavnost, v kolikor niso prej opravljali dejavnost v kateri drugi občini, opredeljeno v sred njeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva v občini, se prizna davčna olajšava v prvem letu poslovanja 75 %, v drugem letu 50 % in v tretjem letu 30 % od odmerjenega davka za dobo 3 let.
Za ostale dejavnosti pod pogoji iz prejšnjega odstavka sc prizna davčna olajšava v prvem letu poslovanja 50%, v drugem letu 30% in v tretjem letu 20% od odmerjenega davka, razen za avtoprevoznike, gradbeno mehanizacijo in bifeje.
Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvo.; m blaga, odmerjeni davek zniža:
z 5 %> če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10 %,
za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20 %,
za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 %, za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 %,
za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
Davčna olajšava iz tega odstavka sc prizna že pri odmeri za leto 1982.
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna naslednja davčna olajšava: osnova	stopnja
do 150.000.-	10%
od 150.000. do 300.000. -	20 %
nad 300.000.-	30%
Olajšava se prizna za dobo 3 let in
nc more presegati višino vloženih sredstev.
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu, oz. delovni praksi, se prizna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka sc prizna olajšava tudi zavezancem - borcem NOV, vendar v višini 10 %.
Vse navedene olajšave se priznajo zavezancem pod pogojem, da bodo opravljali gospodarsko dejavnost v občini najmanj 5 let. V kolikor zavezanec preneha opravljati dejavnost pred pretekom 5 let, sc mu na podlagi navedenih olajšav znižani davek ponovno odmeri.
Olajšave sc ne priznajo zavezancem, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
Skupne olajšave iz tega člena nc smejo presegati 80 % odmerjenega davka.
Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plačuje, če letni dohodek po odbitku stroškov nc presega 10 % poprečnega letnega čistega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
17. člen
Občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost brez dovoljenja, oz. potrdila o priglasitvi dejavnosti in občani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost z dovoljenjem oz. potrdilom kot postranski poklic, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz 15. člena tega odloka.
18. člen
Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oz. višinskih krajih pod pogojem, da jim dohodek nc presega družbeno priznanega bruto osebnega dohodka in da nc uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi nc zaposlujejo družinskih članov.
19. člen
Pri odmeri davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem znesku sc upošteva:
- višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od poprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu;
- predvideni čas in obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu;
- višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačujejo prispevke SIS in davek iz osebnega dohodka delavcev do višine, ugotovljene po 10. členu Zakona o davkih občanov zavezanci, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. V skupni stopnji se nc upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo ne glede na pavšalno obdavčitev.
20. člen
Pavšalni znesek davka sc zmanjša po naslednjih kriterijih:
1)	če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti nad 55 let (ženske) oz. 60 let (moški) ter kroničnega obolenja ali invalidnosti, za kar mora biti predlo-
ženo potrdilo zdravnika - specialista oz. invalidske komisije za 50%;
2) če gre za dejavnost, ki je pomembna za zadovoljevanje potreb občanov in opredeljena v srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva občine Krško za obdobje 1981-1985 - za 30%;
3) če je poslovni sedež izven mestnega središča in to vpliva na obseg poslovanja - za 20 %.
Skupne olajšave po tem členu ne smejo presegati 60 % odmerjenega davka.
21.	člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se plačuje:
1) od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov, malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravjjanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov, doseženih /. opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti - 10 %.
2) od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki sc ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %.
3) od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če nc gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%.
Davka po odbitku iz 1. točke tega člena ne plačujejo 100 % invalidi paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.
Davka po odbitku iz 3. točke tega člena ne plačujejo kmetijske delovne organizacije od dohodkov, ki jih izplačujejo sezonskim delavcem za obiranje hmelja, sadja, grozdja, za redčenje sadja, žetev in vezavo trte ter delovne organizacije za zbiranje odpadnega materiala ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročna dela.
Davka iz 3. točke tega člena tudi nc plačujejo občani, ki dosegajo dohodke z. zbiranjem mleka od zbirnih postaj, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
V.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI:
22.	člen
Občinski davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku sc plačuje po naslednjih
stopnjah:
osnova	stopr\ja
do 30.000.-	31	%
od 30.000.- do 60.000.-	36	%
od 60.000.- do 100.000.-	40	%
od 100.000.- do 150.000.-	44	%
od 150.000.- do 200.000.-	48	%
od 200.000.- do 300.000.-	52	%
nad 300.000.-	56	%
23. člen
Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti se plačuje po stopnji 40%.
24. člen
Občani, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic in občani, ki opravljajo to dejavnost brez dovoljenja, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnjah iz
22.	člena tega odloka.
VI. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC;
25. člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic se plačuje po stopnji 20 %.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, rcklamncglasbc ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, se plačuje davek po stopnji 40 %.
VII. DAVEK OD DOHODKOV 17. PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC:
26. člen
Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje po naslednjih stopnjah:
osnova	stopnja
do 30.000.	31 %
od 30 000.- do 60.000.-	36%
od 60.000.-do 100.000.-	40%
od 100.000.- do 150.000,-	44%
od 150.000.- do 200.000,-	48%
od 200.000.- do 300.000.-	52%
nad 300.000.-	56%
27. člen	
Davek na dohodek od	premo-
ženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če so potekla 3 leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena.
28.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem se prizna 60 % stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v n na se prizna 30 %
stroškov za vzdrževanje in uporabljanje.
29. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov v višini 50 %.
30. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek od dohodkov iz premoženja ne plačuje, če ti dohodki nc presegajo 6.000.-dinaijev letno.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob preko organizacije, ki je v občini zadolžena za oddajanje opremljenih sob, se prizna posebna olajšava v višini 50 %.
Priznanje olajšave po prejšnjem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, kijo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, h kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob.
Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kakšen drug način, sc omenjena olajšava nc prizna.
31. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stavb, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hiše) v najem, plačuje lastnik davek od premoženja po stopnji 30 %.
Od doseženih dohodkov sc odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov (amortizacija pohištva, poraba elektrike, vode, kurjave in podobno) v višini 30 %.
VIII.	DAVEK OD PREMOŽENJA:
32. člen
Davek od premoženja, ki se plačuje na posest stavb se plačuje od stavbe opredeljene v 110. členu Zakona o davkih občanov nc glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe.
33. člen
Vrednost stavbe sc ugotovi po naslednjih merilih in načinu:
po povprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti;
- po gradbeni izvedbi stavbe; po letu gradnje oz. letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu zazidave ali nadzidave stavbe.
ža koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lože, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe.
34. člen
Glede na gradbeno izvedbo, sc na vrednost m2 koristne stanovanjske površine, izračunane za leto odmere davka uporabi količnik:
ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00;
STRAN 44 - DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90;
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno iz kamna, stropi leseni, količnik 0,70;
- ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni, količnik 0,60;
Vrednost m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po prvem odstavku tega člena se zmanjša:
- pri kletnih prostorih za 75 % pri ložah za 30 %
pri balkonih za 75 %
- pri mansardnih prostorih za 20%
pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %
Vrednost enega m2 površine poslovnih prostorov, ugotovljena po prvem odstavku tega člena se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt. Površine nezgrajenih podstrešij sc ne vrednotijo.
35. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ne spreminja, razen v primerih iz 36. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
36. člen
Davčni zavezanec na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom stavbo pridobili, opravili, rekonstrukcijo ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti napoved najkasneje do 31. 1. (X) preteku leta, ko je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija oz. ko so stavbo pričeli uporabljati. - Obrazec davčne napovedi predpiše Uprava za družbene prihodke.
37. člen
Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja se spremeni, ko se gradbena vrednost koristne stanovanjske površine glede na vrednost m2 pri zadnji odmeri poveča za več kot 20 %. V takem primeru sc opravi valorizacija vrednosti stavbe in valorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. 1. za pre-tcklo leto sporočiti občinski upravi za družbene prihodke podatke o poprečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
38. člen
Zavezancem davka od premoženja z več kot tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmer-
jeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
\
39. člen
Zavezanci za davek od premoženja, ki sc plačuje na posest stavb, in prebivajo v višinskih krajih, navedenih v 7. členu tega odloka, ne plačujejo davkov na posest stavb.
Oprostitve po tem členu se ne priznavajo lastnikom počitniških stavb (vikendov) in garaž, ki se uporabljajo v sklopu počitniških stavb.
40. člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12 %;
- od poslovnih prostorov 0,20 %;
- od počitniških hišic 0,50 %.
IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGF.R NA SRF.CO:
41. člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša 15 %.
42. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje od dobitkov do vrednosti din 10.000.-.
X. DRUGE DOLOČBE:
43. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1) če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila in obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na
■neplačane dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobreni odlog oz. obročno plačevanje davkov, vendar največ za 6 mesecev;
2) če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni, elementarnih nezgod, .oja-ških obveznosti in drugih podobnih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti in ni imel dohodkov, sc iahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za 3 mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja vzroka, zaradi katerega se lahko odobri odlog plačila ali obročno plačevanje davkov. Odlog plačila ali obročno plačevanje sc lahko prizna v tej točki (udi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudni- obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena.
XI.	POROŠTVO:
44.	člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz njegovega premoženja. Poroštvo je dano. če
eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine. Izpolnitev porokove obveznosti se zavaruje z zastavo nepremičnin.
Če porok v času trajanja zavezančevih obveznosti iz. naslova gospodarske dejavnosti odtuji ali kakorkoli izgubi lastninsko pravico nad premoženjem, s katerim jamči zavezancu, mora zavezanec določiti novega poroka.
Višina obveznosti, za katere morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od gospodarske dejavnosti po dejanskem dohodku v zadnjem letu dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti.
45. člen
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarskih dejavnosti sc zahteva za vse dejavnosti, razen za tiste, ki so opredeljene v srednjeročnem planu razvoja drobnega gospodarstva občine Krško za obdobje 1981-1985, navedene v
16.	členu tega odloka.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje gospodarske dejavnosti sc zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje gospodarske dejavnosti ne priloži dokazov, da ima poravnane vse davčne obveznosti.
46. člen
Uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo v primerih:
1) ko prisilna izterjava iz premičnega premoženja zavezanca ni uspela, zapadli davki pa presegajo povprečno odmerjeni davek v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali sorodni dejavnosti;
2) ko obstaja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas.
XII.	VLOŽITEV NAPOVEDI:
47.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero davka, jo morajo vložiti do 31. januarja.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE:
48.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983.
49.	člen
Z dnem. ko začne vejati ta odlok. preneha veljati odlok, o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list št. 5/76, 5/77, 32/77. 28/78, 9/79. 10/81 in 8/82).
Številka: 1 -»22-14/83
Datum: 15. 3. 1983
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC. U.
75.
Na osnovi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39 461/74 in 4-199/78) ter 157. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 12-125/82) jo skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 15. 3. 1983 sprejela
ODLOK O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1983
1.	člen
S tem odlokom se določajo proračunski prihodki in zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini KrSco za leto 1983.
2.	člen
Predvideni prihodki proračuna občine Krško za leto 1983 znašajo
133.512.000.00 din in se razporedijo:
za splošne družbene potrebe, navedene v posebnem delu
133.056.000.00 din
- za rezervo 456.000,000 din
3. člen
Od prihodkov tekočega priliva po
2.	členu tega odloka sc 1 % sredstev vlaga v sredstva rezerve občine Krško.
4. člen
Sredstva občinskega proračuna sc delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike sredstev v višini doseženih prihodkov.
Sredstva za redno dejavnost organov in organizacij sc nakazujejo mesečno za nazaj, za posebne neme-nc in ostale potrebe pa v skladu z izkazanimi potrebami v okviru odobrenih sredstev.
5. člen
Takse na promet parklarjev in kopitarjev sc evidenčno izkazujejo v proračunu in v celoti prenašajo na račun sredstev za zatirale živalskih kužnih bolezni občine Krško.
6. člen
Takse za bivanje v turističnih krajih se v celoti odvajajo za pospeševanje turistične dejavnosti s tem, da:
- 90 % priliva participira Občinska turistična zveza Krško,
- 10% priliva participira Turistična zveza Slovenije, na osnovi družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse (Ur. list SRS, št. 42/82).
7. člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva proračuna le za tiste namene in v mejah sredstev, kot so opredeljena v posebnem delu proračuna, ki je sestavni del tega odloka.
Uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki bi presegale s proračunom določena sredstva.
Organi in organizacije, ki se financirajo iz občinskega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih aktih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena s proračunom.
8. člen
Če prihodki proračuna ne pritekajo tako, kot je predvideno v proračunu, lahko izvršni svet začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena zap osamez-nc namene, ali pa začasno zadrži uporabo teh sredstev.
Pri vseh proračunskih uporabnikih bo izvršni svet izhajal iz enotne politike povečevanja materialnih stroškov ter sredstev za osebne dohodke, v skladu z določili Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 (Ur. list SRS, št. 3-159/83).
O izvajanju določil tega člena bo izvršni svet obveščal občinsko skupščino in predlagal ustrezne ukrepe oziroma spremembo proračuna.
9. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren izvršni svet skupščine občine, ki skrbi, da sc med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom.
10. člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča:
- o prenosu sredstev med posameznimi postavkami občinskega proračuna v primeru potrebe;
- o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS do zneska 200.000,00 dinarjev v posameznem primeru;
- o najetju začasnega posojila iz sredstev rezerv v primeru neenakomernega priliva proračunskih prihodkov.
11. člen
Za prihodke, ki se v proračunu izkazujejo le evidenčno, se pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratnem praz-nenju izvrši prenos sredstev s proti nalogi na ustrezne račune.
12. člen
Odredbodajalec za sredstva proračuna je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Krško, oziroma oseba, ki jo predsednik pooblasti.
Odredbodajalec za sredstva upravnih organov je predsednik izvršnega sveta, oziroma podpredsednik, ki ga predsednik za to pooblasti.
13. člen
Sredstva, ki sc po odloku o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1983 nakažejo posameznim uporabnikom, oziroma uporabijo za posamezne namene, se poračunajo v okviru določb tega odloka in sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna občine Krško za leto 1983.
14.	člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna, so sestavni del tega odloka.
15. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje.
Številka: 1-402-11/83 Datum: 15. 3.1983
Predsednik skupščine občine BRANKO PIRC, Lr.
76.
Na podlagi 1. odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78) in 204. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12—125/82) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 16.
3.	1983 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Krško
1. člen
S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede iz
49.	člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožaj vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43-637/76) in 25., 27., 29. in
30.	člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2—43/78).
2. člen
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju ter gonjenju živali, ki sc odpremljajo iz območja občine Krško ali preko državne meje, se določi pristojbina:
a) Za kamionske in vagonske pošiljke kopitarjev, parkljaijcv in žive perutnine - za izvoz
do 10 ton 500,00 din
- za vsako nadaljnjo tono 50.00 din
b) Za kamionske in vagonske pošiljke kopitarjev, parklarjcv in žive perutnine v notranjem prometu
- do 10 ton 390,00 din
za vsako nadaljnjo tono 39,00
din
c) Za kosovno pošiljko:
- velike živali (govedo, kopitarji) od komada 55,00 din
-	teleta,	prašiči,	drobnica od
komada 24,00 din
- odojki, vsakih začetih 5 komadov 30,00 din
- žive perutnine, vsakih začetih 50 komadov 15,00 din
- čebele, za vsakih začetih 10 panjev 60,00 din
-	visoka	divjad,	od	komada
150.00 din
-	nizka	divjad,	od	komada
100.00 din
- pernada divjad, od komada
12.00 din
č) Za pošiljke mesa in	živalskih
proizvodov:
- sveže meso vseh vrst od kg 0,30 din
- konzerve vseh vrst, mesni izdelki, drobovina, od kg 0,30 din
- mlečni in jajčni izdelki od kg 0,30 din
- mleko, mast, od kg 0,05 din
- jajca cela, od komada 0,04 din
- vsi ostali živalski proizvodi, surovine in odpadki, od kg 0,15 din
d)	Za vsako uro čakanja v primerih, kadar pošiljka ob določeni uri ni pripravljena za pregled, mora tisti, ki pregled naroči, plačati zamudo:
390,00	din.
3. člen
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede klavne živine in mesa v klavnicah se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in po njem, za pregled mesa in mesnih izdelkov ob razkladanju, skladiščenju in nakladanju za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi sumljivih slučajev, za občasne preglede brisov rok, obleke in opreme ter občasne preglede na antibiotike:
- za opravljeno uro 390,00 din
4. člen
Za veterinarsko sanitarne preglede živali na tržnicah, sejmiščih in dogonskih mestih ter mesa, mesnih izdelkov, divjadi in živali živalskega izvora v gostinskih obratih, hladilnicah, na prireditvah in tržnicah sc določi pristojbina:
- za opravljeno uro 390,00 din.
5. člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki sc odpremljajo v klavnice ter za živali, zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku 120,00 din.
6.	člen
Za izdajo dovojenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošijo oziroma za podajšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina:
- za vsako molznico 14S.00 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, sc poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo.
7.	člen
Pristojbino za veterinarsko sanitarne preglede iz te odredbe plača organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja. Pristojbine sc iahko obračunavajo tudi mesečno.
Natančnejši plačilni pogoji sc lahko uredijo s posebnim dogovorom med izvršnim svetom skupščine občine Krško in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov.
8.	člen
Cc sc pregled opravlja izven delovnega časa, na dan nedelje ali državnega praznika ali v nočnem času od 22. do 6. ure, sc pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50%.
9. člen
Materialni stroški, kot so prevozni stroški in dnevnice, niso všteti v pristojbine in se zaračunavajo posebej.
10. člen
Z dnem, ko začne vejati ta odredba, preneha vejati Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovojenja v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 4-32/82).
11. člen
Ta odredba začne vejati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 7/2-322-2/83
Datum: 16. 3.1983
Predsednik IS;
VINKO BAH, dipl. iig., Lr.
Občina Metlika
77.
Na podlagi 1. alineje 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78), 5. člena odloka o urbanističnem programu za občino Metlika (SDL, št. 7/68) ter 246. člena statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 2. 1983, sprejela
ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O URBANISTIČNEM PROGRAMU ZA OBČINO METLIKA
1. člen
V 5. členu odloka o urbanističnem programu za občino Metlika (SDL, št. 7/68) se za 1. točko doda nov l/a točka, ki sc glasi:
Urbanistični načrt z ustreznimi zazidalnimi načrti za ureditveno območje industrijske oone v naselju Gradac.
2. člen
Ta odlok stopi v veljavo 8 dni po objavi v SDL.
Številka: 350-1/68
Datum: 18. 2. 1983
Predsednik skupščine občine Metlika GAUNIK dipl. ing. JANLZ
78.
Na podlagi 1., 4., 5. in 11. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/7, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 3/81 in 23/82) in 235. člena statuta občine Metlika je Skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela dne 18. 2. 1983 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. 2. 1983, sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občine Metlika (SDL, št. 2/73, 5/76, 32/77, 16/8 in 13/82) se 2. člen odloka spremeni, da se glasi:
..Posebni občinski davek od prometa proizvodov se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo in » navedeni v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
2. člen
„V 1. odstavku tarifne št. 1 se črta stopnja 3
„V opombah tarifne številke 1 se črta 1., 2. in 4. točka".
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan ix> objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 421-5/72
Datum: 18. 2. 1983
Predsednik skupščine občine Metlika GAČNIK dipl ing. JANEZ
79.
Na podlagi 3. odstavka 11. člena zakona o gostinski dejavnosti (Ur. list SRS, št. 42/73), 2. odstavka 2. člena pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinske dejavnosti ih o storitvah v gostinskih obratih (Ur. list SRS, št. 17/75), 3. odstavka 16. člena zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Ur. list SRS, št. 17/75) in 9. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 12/77) ter 245. člena statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na seji vseh zborov, dne 19. 11. 1982, sprejela
ODLOK o minimalnih tehničnih pogojih za priložnostno opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov
1. člen
S tem odlokom sc določajo minimalni tehnični pogoji za občasno pripravo in nudenje storitev prehrane in točenja pijač, ki sc opravlja na odprtih prostorih, na sejmih, plažah in drugih priložnostnih prireditvah in shodih na začasno prirejenih prodajnih mizah ali stojnicah (v nadaljnjem besedilu: občasne prireditve) v občini Metlika.
2. člen
Na občasnih prireditvah se lahko pripravljajo in strežejo gostom pijače vseh vrst toplih in hladnih napitkov in enostavnejša topla in hladna jedila.
3. člen
Oiganizator občasne prireditve mora 15 dni pred prireditvijo zapro-
siti občinski upravni organ, pristojen za obrtne zadeve, za izdajo dovoljenja za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov.
V vlogi za izdajo dovoljenja mora prireditelj navesti datum prireditve, uro, kraj, naslov in opis prireditvenega prostora, ihte osebe, ki bo odgovorna za izpolnitev pogojev za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov in imena oseb, ki bodo pripravljale in prodajale živila.
4. člen
Oseba, ki bo na prireditvi odgovarjala za izpolnitev pogojev predpisanih za opravljanje gostinskih storitev zunaj poslovnih prostorov, mora izpolnjevati pogoje strokovne izobrazbe za gostinsko dejavnost in zdravstvene pogoje za delo z živili.
Osebe, ki bodo na občasni prireditvi pripravljale in prodajale živila, morajo imeti zdravstveno izkaznico, iz katere je razvidno, da izpolnjujejo predpisane zdravstvene pogoje za delo pri živilih.
*
5. člen
Upravni organ pristojen za obrtne . zadeve, mora pred izdajo dovoljenja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov dobiti poprejšnje soglasje občinskega upravnega organa pristojnega za sanitarno inšpekcijo. Za izdajo dovoljenja za prodajo živil živalskega izvora zunaj poslovnih prostorov pa tudi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za veterinarsko inšpekcijo.
Ce pristojni inšpekciji ne dasta poprejšnjega soglasja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov, ker niso izpolnjeni minimalni sanitarno-tehnični pogoji, določeni s tem odlokom, upravni organ, pristojen za obrtne zadeve, zavrne vlogo prireditelja za prodajo živil zunaj poslovnih prostorov
6. člen
Prostor, kjer sc organizira občasna prireditev (v nadaljnjem besedilu: prireditveni prostor), mora biti v čisti okolici tako, da je zavarovana pred dimom, smradom, glodalci, mrčesom in prahom. Prireditveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom posod za odpadke, ne sme ovirati javnega prometa, v nočnem času mora biti primerno osvetljen.
V krajih, kjer je vodovod, mora biti prireditveni prostor priključen na vodovod z ureditvijo primernega odtoka.
V krajih, kjer ni možen priključek na javni ali hišni vodovod mora prireditelj poskrbeti za dostavo higiensko neoporečne vode v primerih posodah opremljčnih s pipo.
7. člen
Prireditveni prostor mora biti opremljen z zadostnim številom stranišč. Stranišče ali skupina stranišč mora biti ločena za ženske in moške. V' ženskem stranišču mora biti na razpolago pokrita posoda za odpadke. Pri straniščni kabini mora biti na razpolago toaletni papir ter umivalnik s tekočo vodo za umivanje rok.
Dohod do stranišč mora biti označen in v nočnem času razsvetljen. Stranišča morajo biti primerno
oddaljena od prostorov, kjer se pripravljajo, hranijo in prodajajo jedila in pijače in od zabaviščnega prostora.
8. člen
Prostor, v katerem se pripravljajo, hranijo in prodajajo živila in pijače, mor biti primerno oddaljen od prireditvenega prostora. Za izdajo živil mora biti poseben pult in posebna miza za odlaganje rabljene posode in pribora. Pult in miza morata biti iz materiala ali pokrita z materialom, ki se lahko mokro čisti.
9. člen
Osebje, ki pri delu na občasni prireditvi prihaja v dotik z živili, mora skrbeti za ustrezno osebno higieno, nositi mora posebno delovno obleko iz belega blaga in skrbeti, da so prostori, posoda, pribor, oprema in okolica čisti, živila pa zavarovana pred škodljivimi vplivi.
Pijače je treba hraniti ločeno od živil in morajo biti primerno hlajene. Živila živalskega izvora se mora hraniti do priprave v hladilni napravi.
10. člen
Umazano posodo in pribor se mora pomivati s toplo vodo in splakovati pod tekočo vodo. V krajih, kjer ni tekoče vode, sc smejo uporabljati samo krožniki in kozarci za enkratno uporabo.
11. člen
Organizator občasne prireditve mora po končani prireditvi, najkasneje pa v roku 24 ur, pospraviti in očistiti prireditveni prostor.
12. člen
Na prireditvenem prostoru mora biti na vidnem mestu izobešen cenik gostinskih storitev.
13. člen
Določbe tega odtoka veljajo tudi za samostojne gostilničarje, ki v smislu 10. člena obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 1/79), opravljajo svojo dejavnost priložnostno zunaj stalnega poslovnega prostora v premičnih obratih, na prireditvah, sejmih in podobno in za organizacije združenega dela, ki opravljajo gostinsko dejavnost, kadar tako dejavnost opravljajo zunaj stalnih poslovnih prostorov.
Pri opravljanju gostinske dejavnosti zunaj stalnih poslovnih prostorov morajo gostinski obrati iz 1. odstavka tega člena prodajno mesto vidno označiti z imenom in firmo.
14. člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznujeta za prekršek odgovorna oseba za izpolnitev pogojev za opravljanje gostinskih storitev in prireditelj, če se opravljajo gostinske storitve brez dovoljenja upravnega organa Skupščine občine Metlika.
15. člen
Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ža iz polnit cv pogojev:
če niso osebe, ki prihajajo v dotik z živili, zdravniško pregledane, ce ne nosijo posebne delovne obleke,
— če ni na vidnem mestu izobešen cenik gostinskih storitev,
- če sc na prireditvi prodajajo gostinske storitve po višjih cenah, kot je določeno s cenikom.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odločba o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinskih storitev na priložnostnih prireditvah in shodih št 332 -1/74 z dne 8. 3. 1974.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 332-2/83 Datum: 19. 11. 1982
Pred sodnik skupščine občine Metlika JANEZ GAČNIK dipl. ing.
80.
*
Na osnovi 6. iri 11. člena zakona o davkih občanov <l'r. list SRS, št. 44/82) in 235. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela dne
18.	2. 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 18. 2. 1983, sprejela
ODLOK O DAVKIH OBČANOV OBČINE METLIKA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Metlika se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi-
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonu in drugih predpisih.
Vsak občan je dolžan prispevati k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi.
3. člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1. davek od osebnega dohodka delavcev
2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti
3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti
4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti
5. davek od dohodka iz avtorskih pravic
6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic
7. davek od premoženja
8. davek na dobitke od iger na srečo.
II. DAVEK OD OSE BNEGA DOHODKA DELAVCEV
4. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz delovnee> - zmerja se pla-
čujc po stopnji 0,50 % od bruto osebnega dohodka.	,
IH. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Občinski davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se plačuje:
1. od katasterskega dohodka negozdnih zemljišč:
- v III A skupini po stopnji 5 %
- v III B skupini po stopnji 4 %
in
- v IV skupini po stopnji 2 %.
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek od gozda pa po stopnji 25 %.
. Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim ne odmeija prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, plačujejo poleg davka po 1. točki tega člena še dodatni davek po stopnji 25 % od katasterskega dohodka negozdnih zemljišč in 40 % od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek.
Območje občine se razdeli na posamezne skupine katasterskih občin, kakor sledi:
1. v III A skupino spadajo ka-tasterske občine:
Krasinec, Metlika, Podzemelj, Pri-mostek, Rosalnice in Radoviči,
2. v III B skupino spadajo ka-tasterske občine:
Božakovo, Bušinja vas, Dobravi-ce, Drašiči, Grabrovec, Gradac, Lok-vica in Slamna vas,
3. v IV. skupino spadajo kataster-ske občine:
Bojanja vas. Dole, Hrast pri Ju-gorju, Radoviča in Sekuliči-del.
Davek se odmeri po stopnji, ki velja za katastersko občino, v kateri ima zavezanec pretežno višino katasterskega dohodka negozdnih površin.
6. člen
Poleg oprostitev določenih z zakonom o davkih občanov so oproščeni občinskega davka iz kmetijske dejavnosti tudi zavezanci, katerih letni katasterski dohodek od negozdnih površin ne presega 4000 dinarjev, če se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katasterski dohodek negozdnih površin ne presega 20.000 dinarjev in če se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje v smislu 2. odstavka tega člena sc štejejo vasi: Bereča vas, Bojanja vas. Božič vrh, Brezovica, Dole, Dolnji Suhor, Drage, Dragomlja vas, Gornji Suhor, Hrast, Jugorjc, Krašnji vrh, Krmači-na, Mačkovec, Malo Lcščc, Radoši, Radoviča, Rakovec, Ravnacc, Sela pri Jugoiju, Skemljcvcc, Vidošiči in Železniki.
Do oprostitve davka iz kmetijstva po 2. odstavku tega člena so upravičeni tudi zavezanci, katerih pretežni del zemljišč, računano po Višini katasterskega dohodka, leži V nave-
denih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca.
7. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč:
1. na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija ali komasacija za 5 let,
2. na katerih se zasadijo novi vinogradi z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha za 5 let,
3. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi (jablane, hruške, breskve, marelice, češplje, slive, češnje, višnje, orehi, lešniki, ribez), če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha za 5 let,
Če pa so zemljišča združena v kompleks skupne obdelave se davčna oprostitev po prejšnjem odstavku prizna za 10 let.
Vse zgoraj navedene olajšave se priznajo, če so dela izvršena po strokovnih navodilih občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo.
8. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot
Višina vloženih sredstev od 20.000 - 50.000 od 50.000 - 120.000 od 120.000 - 200.000 od 200.000 - 300.000 nad 300.000
kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in ki vlagajo sredstva v preusmeritev in modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava za:
- sredstva, vložena za graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij,
- nabavo strojev in kmetijske opreme,
- sredstva, vložena za družbeno organizirano modernizacijo gospo-
, darstva in živinorejske proizvodnje (vzreja in pitanje živine, proizvodnja svinjskega in govejega mesa in mleka),
- za uvedbo pašno-košnega sistema,
- sredstva, vložena za izvedbo melioracij in za ureditev zemljišč, močvirij in pašnikov, če sredstva za melioracijo vložijo posamezni kmetje-
Olajšava se prizna od odmerjenega davka po 1. odstavku 5. člena tega odloka glede na višino vloženih sredstev in sicer:
Znižanje od odmerjenega davka 50 %	za 2	leti
60 %	za 3	leta
80 %	za 3	leta
100 %	za 3	leta
100 %	za 4	leta
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso zdravstveno zavarovani iz naslova kmetijstva, se olajšava prizna v višini 50 % ugotovljene po prejšnjem odstavku.
Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predloži za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ do 15. fcbruaija v letu, za katero sc davek odmeija, z navedbo podatkov o parcelni številki, kulturi na katasterskem dohodku neobdelanega zemljišča.
Olajšava se prizna na zavezančevo vlogo, kateri je potrebno za vložena .sredstva po tem členu priložiti ureditveni program potrjen od kmetijske strokovne službe in dokumentacijo o višini vloženih sredstev po programu kmetijske strokovne službe. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu, lahko zavezanec uveljavlja do 15. februarja po preteku leta, v katerem je davek odmerjen.
Če je zahtevek vložen pozneje, se olajšava za preteklo obdobje ne prizna.
Če upravičenec priznano olajšave po tem členu odtuji, nabavljene stroje ali kmetijsko opremo, ali so mu prenehali pogoji, pod katerimi mu je bila olajšava priznana, je o
tem dolžan obvestiti v 15 dneh upravo za družbene prihodke. Ta olajšava preneha v letu odtujitve strojev ali kmetijske opreme oziroma ko prenehajo pogoji za pridobitev olajšave.
Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo sc olajšava ne more priznati pri nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Amortizacijska doba sč ugotavlja na
način, ki velja za vrednotenje in stopnjah osnovnih sredstev v lasti občanov.
9. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava. Olajšava sc prizna, če zavarovanec vloži v gradnjo malih hidroelektrarn najmanj znesek, ki ustreza 60 % čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vloženih sredstev.
Zavezanec je opravičen do olajšave, ko izkaže, da je gradnja male hidroelektrarne v skladu s programom gradnje malih hidroelektrarn v občini in predloži dokaze o vloženih sredstvih.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo, najpozneje v 6. mesecih po tem, ko je sredstva vložil in pridobil uporabno dovoljenje za obratovanje male hidroelektrarne.
10. člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki dosegajo višje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki pa niso, oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katasterskem dohodku.
Zavezanec davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačuje davek po dejanskem dohodku, če se ukvarja z naslednjimi vrstami kmetijske proizvodnje:
1. farmska reja perutnine nad
20.000 komadov letno
2. pitanje nad 50 glav govedi oziroma nad 100 komadov prašičev letno, ki pa ni vezano na doma pridelano krmo, kot tudi v primerih, ko število živine najmanj za tretjino presega število kakršno je možno doseči na ustreznih kmetijskih površinah po normativih, ki jih pored-piše republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
3. farmska reja drugih žvali (na primer: fazanov, kuncev) razen ovac in čebel, če znaša celotni dohodek nad 500.000 din letno,
4. specializirano drevesničarstvo, oziroma vzgoja okrasnega grmičevja
5.000 komadov in več letno vzgojenih sadik,
5. specializirana vzgoja cvetlic, jagodičevja, vrtnin in trsničartva ter specializirana proizvodnja sadja in grozdja, razen organizirane proizvodnje z organizacijami združenega dela, če dosegajo dohodek nad
500.000 din letno,
6. obdavčitev po dejanskem dohodku se vrši tudi zavezancem, ki dosežejo letno nad 500.000 din dohodka iz več vrst kmetijske proizvodnje predhodnih točk.
11. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo smiselno po določbah in postopku zakona o davkih občanov, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospo-. darskih dejavnosti.
12. člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od presežka dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah.
OSNOVA		DIN	STOPNJA
do		30.000	15 %
od 30.000	do	60.000	18 %
od 60.000	do	100.000	21 %
od 100.000	do	150.000	24 %
od 150.000	do	200.000	27 %
nad 200.000			30%
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante, ki niso zdravstveno zavarovani na podlagi kmetijstva. V davčno osnoVd sc za te zavezance všleva
tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, oziroma se za te zavezance osebni dohodek po 10. členu zakonu o davkih občanov ne ugotavlja.
DOLENJSKI UST št. 13 (1754) 23. marca 1983 STRAN 4!
STRAN 40 DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983
13.	člen
Zavezanci davka iz 10. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji in na način, ki velja za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in so tudi dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcih, ki veljajo za zavezance davka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
14.	člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po ka-tasterskem dohodku in izpolnjujejo enega od pogojev iz 10. člena tega odloka, sc preuvrsti na obdavčitev po dejanskem dohodku. Občinska uprava za družbene prihodke odloči o preuvrstitvi obdavčevanja po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
15.	člen
Zavezancem, za davek iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva in ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne •družinske člane in njihov letni dohodek na družinskega člana ne presega 8.700 din se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 % za vsakega takega člana.
Za mladoletne otroke po prejšnjem odstavku sc štejejo otroci do
15.	leta starosti, oziroma do 26. leta starosti, če nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali na višji oziroma visoki stopnji izobraževanja.
Zavezancem, ki niso zmožni za delo, pa v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih letni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 29.400 din, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50 %.
V letni dohodek po l. in 3. odstavku tega člena sc vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki, ter pokojnine, razen pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in to za zavezance ter vse člane gospodinjstva.
Olajšave po tem členu pa se priznajo na pismeno zahtevo zavezanca, ki mora biti vložena do konca koledarskega leta za katero sc olajšava uveljavlja oziroma, ko so bili izpolnjeni pogoji za olajšavo. Zahtevku za priznanje olajšave mora biti priložena dokumentacija, iz katere je razvidna upravičenost do olajšave.
16.	člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev, ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki je osnova oziroma razlog za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
IV.	DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
17.	člen
Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti), ki se odmerja po dejanskem dohodku, se plačuje od ostanka čistega dohodka, po naslednjih stopnjah:
bitku) se plačuje po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov raznašalccv in prodajalcev časopisov, knjig, revij, in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidro-meteroloških opazovalcev, od provizij, zastopnikov organizacij za var-
OSNOVA DIN do
od 30.000 od 60.000 od 100.000 od 150.000 od 200.000 nad 300.000
do
do
do
do
do
	STOPNJA
30.000	30 %
60.000	35 %
100.000	39%
150.000	43%
200.000	47%
300.000	51 %
	55%.
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
18. člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oziroma višinskih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev, niti ne zaposlujejo družinskih članov ter ne dosežejo 60.000 din ostanka čistega dohodka, se lahko odmeri davek v pavšalnem letnem znesku.
Kateri zavezanci opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oziroma višinskih krajih določi izvršni svet občinske skupščine.
19. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se lahko odmeri zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje iz 57. člena zakona o davkih občanov.
Višina pavšalnega letnega zneska iz gospodarske dejavnosti je odvisna od vrste gospodarske dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja (lokacije), kjer ima zavezanec obratovalnico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj, od načina dela (ročno alt strojno) in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka.
20. člen
Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 'i povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
21. člen
Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu ko dopolnijo 65 let starosti moški oziroma 60 let starosti ženske, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in ne presegajo 100.000 din celotnega prihodka.
22. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po od-
stvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del in pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov ki jih dosežejo 100 51 invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela: 10 51,
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov s prodajo izdelkov uporabne vrednosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno: 25 %,
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke: 40 %.
Davka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) so oproščeni dohodki, kijih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim * upnostim in dohodki, kijih preje-ajo posamezniki za obiranje hmelja. za ročno pobiranje oziroma obiranje kmetijskih pridelkov, od prevoza mleka do zbiralnih mest. od dohodkov ki jih dosegajo občani kot zbiralci odpadnega materiala ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo. od dohodkov doseženih s pluženjem snega, tovorjenjem blaga s planinske postojanke - od dohodkov doseženih z opraviti storitev za hlevske, pašne ter skupnosti s področja kmetij-
23.	člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za razširjenje in izboljšanje materialne osnove dela in opravljajo dejavnosti. katerih razvoj se v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Metlika želi
pospeševati sc prizna posebna olajšava v odstotnem deležu od odmerjenega davka glede na višino vloženih sredstev in sicer pod pogoji in na način, kot ga določa 60. člen zakona o davkih občanov:
1. za naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza povprečnemu enoletnemu čisiemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % od vloženih sredstev;
2. za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 %, od vloženih sredstev.
Določbe prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarske dejavnosti, davčna olajšava pa znaša 20 % vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zavezancem davka, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in gostinstvom bifejskega značaja, ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, davčne olajšave za vložena sredstva ni mogoče priznati. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena se ne priznajo za sredstva vložena za nakup osebnih avtomobilov.
24. člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela se porazdeli na 5 let tako, da znaša v prvem letu 35. v drugem 27, v tretjem 20. v četrtem 13 in v petem letu 5 odstotkov od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
Davčna olajšava za naložbe za izboljšanje in razširitev materialne osnove dela po merilih 23. člena za posameznega zavezanca v globalu ne sme presegati 1.000.000 din oziroma povrnitev v posameznem letu ne sme presegati določenega zneska in sicer:
- v prvem letu	350.0000	dinarjev
- v drugem letu	270.000	dinarjev
- v tretjem letu	200.000	dinarjev
- v četrtem letu	130.000	dinarjev
- v petem letu	50.000	dinarjev
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. v kateem so bila sredstva vložena. Vlogi je treba priložiti dokumentacijo o vloženih sredstvih.
25. člen
Zavezancem davka, ki opravljajo gospodarsko dejavnost storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
a)	stavne gospodarske dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve: zidarstvo in fasadarstvo. parke-
tarstvo, teracarstvo, polaganje tlakov iz umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementinarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, instala-tcrstvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elektro-instalaterstvo, tesarstvo, krovstvo in gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20 %;
b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve:
popravljanje motornih vozil, fino-mehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoelektrikarstvo, elektro-mehanika za gospodinjske aparate, radio in TV mehanika, mizarstvo, kolarstvo, tapetništvo in dekorater-stvo, vulkanizacija, optika, pletilstvo, žaganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije - za 30%;
c) osebne in druge storitve:
krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo,
urarstvo, fotografiranje, kovaštvo, dimnikarstvo - za 40 %.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna pod pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, zavezanci , gostinskih dejavnosti pa 50 % letnega celotnega prihodka s prehrano.
Davčno olajšavo iz tega člena je mogoče priznati, če zavezanci pogoje iz prejšnjega odstavka izkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-te v redu vodijo, če so te dolžni voditi.
26.	člen
Zavezanci davka, ki so prvič ustanovili obrtno delavnico oziroma prvič pričeli opravljati gospodarsko dejavnost, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo in gostinskih obratov bifejskega značaja ter zavezancem ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka:
a) zavezancem iz 25. člena tega odloka za prvo leto 75 %, za drugo leto 50 % in za 3 leto 30 % odmerjenega davka,
b) zavezancem vseh ostalih obrtnih ozrima drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 7c, za drugo leto 30 % in za tretje leto 20 % odmerjenega davka s pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige, če so le-te dolžni voditi.
Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno razdob-lje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Šteje se, da je zavezanec prvič začel z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti, v kateri drugi občini ali da ni kdo drugi opravljal v isti delavnici gospodarsko dejavnost iste stroke. Davčne olajšave iz 1. odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjstva že opravlja enako ali podobno dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici.
V primeru, da kdo ustanovi skupno obratovalnico s kom, ki že opravlja samostojno gospodarsko dejavnost v določeni dovoljeni obratovalnici, pa mu davčna olajšava po 1.
odstavku tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne obratovalnice.
Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana davčna olajšava po tem členu, preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti v občini Metlika pred potekom dveh let, se ga ponovno obremeni za celotni znesek priznane olajšave.
27. člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom končnih izdelkov in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmetju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga. odmerjeni davek zniža:
za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10 %
za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 % do 20 %
za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 % do 30 %
za 25 %. če znaša odstotni delež izvoza od 30 % do 50 %
za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
28. člen
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti sc prizna davčna olajšava če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. < Olajšava sc prizna s pogojem, da je gradnja v skladu s programom gradnje malih hidroelck-traren v občini, da zavezanec vloži v gradnjo znesek, ki ustreza 50 % enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo treh let, tako da sc je za vsako odmerjeno leto davek zniža za 30%, vendar skupna olajšava ne more presegati 60 % vloženih sredstev.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo skupno z davčno napovedjo po letu izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje male hidroelektrarne. Zahtevku priloži tudi dokaze o vloženih sredstvih.
29. člen
Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, sc prizna davčna olajšava v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi.
30. člen
Zavezancem obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne druge družinske člane sc odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člena pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Borcem NOV se pod pogoji iz 1 odstavka tega člena priznajo davčne olajšave v višini 10%.
31. člen
Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejav-
nosti po odločbah 23. do 30. člena tega odloka v posameznem letu ne more presegati 80 % odmerjenega davka tistega leta, v katerem se davčna olajšava realizira.
V.	DAVEK OD DOHODKA OD POKLICNIH DEJAVNOSTI
32. člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti) po dejanskem dohodku se plačuje po določbah oziroma osnovah in stopnjah iz 17. člena tega odloka.
33. člen
Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, ki zaradi zmanjšane delovne zmožnosti ali ker ne opravljajo storitev poln delivni čas in ne dosegajo letni dohodek po odbitku stroškov v višini 60.000 din ter nimajo zaposlenega tujega delavca, se odmeri davek v pavšalcnm letnem znesku.
Od dohodkov, ki jih imajo duhovniki od opravljanja verskih obredov, in drugih verskih opravil, se odmeija davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku.
34. člen
Davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje po stopnji 40 %.
35. člen
Davčna osnova za davek iz, poklicnih dejavnosti, ki se odmerja po dejanskem dohodku je ostanek čistega dohodka iz poklicne dejavnosti zavezanca.
Za ugotavljanje čistega dohodka in za priznanje davčnih olajšav za davek iz poklicnih dejavnosti sc smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
36.	člen
Davek od dohodka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) sc plačuje po stopnji 20 %.
Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, plačujejo po stopnji 6 %.
Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih, pisanih in govoijenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavnoglasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih lokalih, in na podobnih prireditvah se plačuje davek po stopnji 40 %.
Davek od dohodkov ne glede na določbe 1. in 2. odstavka tega člena
od patentov in tehničnih izboljšav se ne plačuje.
37. člen
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine.
VII.	DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
38. člen
Davek od dohodkov iz premoženja se plačuje po stopnjah določenih v 17. členu tega odloka.
39. člen
Davek na dohodke iz premoženja se plačuje tudi od dohodkov doseženih s prodajo premičnih predmetov trajne uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60 % povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Ta davek se ne plačuje, če so pretekla 3 leta od kar je bila pridobljena premičnina.
Davek od dohodka iz premoženja se plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventar, avtomobili (osebni in tovorni), gradbena in kmetijska mehanizacija. Ta davek se plačuje, če letni dohodek najemnine presega
20.000 din. Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo dejanski stroški.
40. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, sc prizna 60% stroškov, od dohodkov doseženih z oddajanjem v najem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš pa se' prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob sc odštejejo stroški v višini 60 %.
41. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob se davek na dohodek iz premoženja ne plačuje, če ti dohodki letno ne presegajo
5.000 din.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, sc prizna posebna olajšava v višini 50 % odmerjenega davka.
Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do
31.	januarja za preteklo leto, kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Cc davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal sobe tudi na kak drugačen način, se olajšava ne prizna.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
42.	člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, ki je lastnik ali uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja in
garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) ter prostora, ki se v sezoni ali od časa do časa uporablja za počitek ali oddih.
Davek se plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam, ali pa jo daje v najem. Osnova za davek je vrednost stavbe, ki se ugotovi po merilih in na način, določenih s tem odlokom.
43. člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih načinih in merilih:
- po povprečni gradbeni ceni m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti
- po gradbeni izvedbi stavbe
- po letu gradnje oziroma rekonA strukcije in obsega rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površi na sob, predsob, kuninj, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, garaž, kleti, poslovnih prostorov in drugih zaprtih prostorov stavbe.
44. člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine določen v prejšnjem členu in ob upoštevanju določb 45. člena tega odloka uporabi:
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi, količnik 1,00
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni, količnik 0,90
- ob izvedbi montažne hiše, količnik 0,80
- ob izvedbi pri kateri so zidovi Opečni, delno iz kamna in leseni stropi, količnik 0,70
- ob izvedbi, pri kateri je pre-delčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah, količnik 0,60.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine ugotovljene po 1. odstavku tega člena se zmanjša:
- pri kletnih prostorih za 75 %
- pri ložah za 30 %
- pri mansardnih prostorih za 20%
- pri garažah kot samostojnih gradbenih objekti!) za 50 %.
Vrednost 1 m2 stanovanjskih površin poslovnih prostorov ugotovljena po 1. odstavku tega člena, se poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekt.
Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
45. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli in tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb, te se ista ne spreminja, razen v primerih iz 47. člena tega odloka.
Osnova za davek od premoženja iz prejšnjega odstavka, se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 70 m2 stanovanjske površine. Davčna osnova sc zniža pod pogojent, da je lastnik oziroma uživalec v letu pred letom, za katero sc odmerja davek.
stalno bival v stanovanjskih prostorih.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe, ali do spremembe davčnih predpisov.
46. člen
Zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja; Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavb, ki so med letom opravili rekonstrukcijo, dozidavo oziroma nadzidavo že obstoječih stavb ali pa so postali davčni zavezanci od novo zgrajenih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, ko je bila rekonstrukcija opravljena oziroma, ko so začeli stavbo uporabljati.
47. člen
Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko sc je gradbena vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine povečala več kot za 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija, vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) ter je novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v naslednjih letih.
Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine-mora do 31. januarja, za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
48. člen
Davek od stavb se v občini Metlika ne plačuje od stavb, za katere velja oprostitev po 115. in 116. členu zakona o davkih občanov ter od stavb v krajih, ki sc po odloku o urbanističnem programu občine Metlika ne urejajo z urbanističnimi ali zazidalnimi načrti.
Davka na posest stavb ne plačajo tudi zavezanci, katerih letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Davek od stanovanja ali stanovanjskih stavb se ne plačuje tudi, če vrednost, ugotovljena na podlagi tega odloka, ne presega 500.000 din.
Ne glede na določbe 1. 2. in 3. odstavka tega člena, se p ačuje davek od premoženja od stavb in stanovanjskih prostorov, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo za odmor ali oddih (vikend) ali se dajejo v najem.
49. člen
Zavezancu, za davek na posest stavb, z več kot. tremi družinskimi člani, ki so skupaj z njim stalno prebivali v njegovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10 za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
Zavezanec uveljavlja olajšave s posebno vlogo, ki jo mora predložiti davčnemu organu, do 31. januarja v letu, za katero se davek odmerja. V’ primeru, da vloga ni biia vložena v
predpisanem roku, se zavezancu olajšava ne prizna.
50. člen
Davek od premoženja se plačuje od davčne osnove po naslednjih stopnjah:
- od stanovanjskih prostorov in garaž - 0,10 %
- od pooslovnih prostorov -0,20 %
- od počitniških hiš - 0,30 %.
51. člen
Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine ugotovljena v letu 1982 znaša 20.135 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za izračun davčne osnove za leto 1983.
IX. DAVF.K NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
52. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 %. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost dobitka ne presega 10.000 din.
X. ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE. DAVKOV
53. člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od d ohodkov. od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila, ali obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpada na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 12 mesecev.
2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odločeno plačilo davka, se zaračunavajo zahiudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne obračunavajo.
Odlog plačila ali obročno plačevanje davkov se zavezancu lahko prizna le na pismeno vlogo, v kateri mora obrazložiti razloge in predloži- -ti ustrezna dokazila za odlog oziroma obročno plačevanje davka.
XI. POROŠTVO
54. člen
Davčni organ sme zahtevati zavezanca poroštvo za plačilo d. nih obveznosti v primeru, če poravna svoje obveznosti v 6 nn cih od dneva ko je zapadla v plači
Poroštvo obsega overjeno pisn no izjavo dveh občanov, ki im. osebne dohodke iz rednega delov ga razmerja, pokojnino ali posed. ta nepremičnine.
Dohodki ali nepremični le po,o-kov ne smejo biti obremenjeni z več
kot 10 % osebnih dohodkov, pokojnine ali vrednosti nepremičnine.
V poroštveni izjavi mora biti naveden. znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj dolg. ker sc od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti v primerih, ko sc na osnovi znanih dejstev lahko utemeljeno predvideva, da davčne obveznosti ne bi bife poravnane.
XII.	OSTALE IN KONCNi; DOLOČBE
55. člen
Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki sc še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.
56. člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najkasneje do 31. januarja.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način.
57. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 27. člena tega odloka sc zavezancu priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
58. člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dqig v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nesarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
59. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljJti odldk o davkih občanov (SDL. št. 6/76. 7/78 in 16/81).
60. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. I 1983, razen določb 22.. 36. in 52. člena, ki se začnejo uporabljati osmi dan po objavi.
Številka: 422-2/71
Datum: 18. 2. 1983
Predsednik skupščine občine Metlika JANEZ GAC.MK dipl. ing.
Občina Ribnica
81.
Na podlagi 79. člena zakona o 'tnovanjskem gospodarstvu (IT. SRS št. 3/81), 34. člena zakona ivanjskih razmcijih (Ur. list 18/74) 20. člena družbe-ora o skupnih osnovah za zagota.^unie in usklajevanje samo-
upravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list št. 15/81) samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju stanovanjskih posojil in družbenih stanovanj v občini Ribnica, 27. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica, ter 22. člena statuta stanovanjske skupnosti občine Ribnica, je zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti na 1. seji, dne 23. 11. 1982 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ribnica.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom opredeljuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) pogoje in merija za dodeljevanje družbenih stanovanj pri stanovanjski skupnosti in sicer:
- sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost ter vire financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj;
kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj:
- splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci za dodelitev stanovanj;
oblikovanje prednostnega vrstnega reda;
merila za sestavo prednostnega vrstnega reda;
- lastno udeležbo ob pridobitvi stanovanja;
- stanovanjske standarde;
-zamenjavo stanovanj;
- izjemno reševanje stanovanjskih vprašanj.
II. SKLAD STANOVANJ, S KATERIMI RAZPOLAGA STANOVANJSKA SKUPNOST TER VIRI FINANCIRANJA ZA GRADNJO OZIROMA NAKUP DRUŽBENIH STANOVANJ
2. člen
Kot sklad stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost, štejejo stanovanja kot so:
a) stanovanja, zgrajena s sredstvi stanovanjske skupnosti,
b) stanovanja, ki pripadajo družbeni lastnini in jih je v razpolaganje stanovanjski skupnosti prenesla občinska skupščina Ribnica,
c) stanovanja, ki so bila kupljena s sredstvi SPIZ -a za upokojenec,
č) stanovanja za udeleženec NOB.
3. člen
Viri financiranja za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj so: sredstva iz stanovanjskega prispevka delavcev;
- prosta sredstva odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada;
sredstva lastne udeležbe upravi-, čencev do družbenih stanovanj;
sredstva amortizacije iz stanarin, ki jo v okviru stanovanjske
skupnosti združijo skupnosti stanovalcev in namenijo za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj;
- sredstva SPIZ-a od stanovanjskega prispevka upokojencev v občini Ribnica;	er
- namenska kreditna sredstva temeljnih bank
4. člen
Sredstva, namenjena po prejšnjem členu tega pravilnika za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj, se uporabijo tudi;
- za vračilo kreditov, najetih za gradnjo oziroma nakup družbenih stanovanj;
- za vračilo lastne udeležbe občanom, ki so pridobili družbeno stanovanje po tem pravilniku.
III. KATEGORIJE UPRAVIČENO-V ZA DODELITEV DRUŽBENIH STANOVANJ
5. člen
Do družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost so upravičeni delovni ljudje, občani in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in sicer:
- delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD in DS,
- občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in DS;
- občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja;
- upokojenci, invalidi borci NOV, interniranci, kmetje - borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani;
- mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok, ki živijo v takšnem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
6. člen
Za člana gospodinjstva se štejejo imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo oziroma stanujejo ločeno, ker nosilec nima na območju domicilne občine stanovanjskega prostora za njih: to so: zakonec, otroci, pastorki ali posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki so po zakonu dolžni vzdrževati imetnika stanovanjske pravice, ter stanujejo z njim. Za člana družinskega gospodinjstva sc šteje tudi oseba, ki stalno živi z imetnikom stanovanjske? pravice v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma pet let pred natečajem. Pristojni občinski center za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v tesni ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice.
IV. SPLOŠNI IN POSEBNI POGOJI ZA DODELITEV DRUŽBENEGA STANOVANJA
7. člen
Vsi upravičenci za dodelitev družbenega stanovanja morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove
družine ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja;
— da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Ribnica;
— da upravičenec, oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vpra-
- da upravičenec (ali za delo sposoben član ožje družine) ni neupravičeno nezaposlen;
- da upravičenec nima možnosti rešitve stanovanjskega problema pri starših ali otrocih.
8. člen
Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne bi smel presegati pri:
- delovnih ljudeh, ki združujejo delo v TOZD, DS in pri zasebnih obrtnikih 60 %, če gre za samske delavce, oz. 40 % če gre za družino in sicer od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za solidarnostna stanovanja,
- delovnih ljudeh iz vrst mladih družin (najmanj en otrok, starša do 30 let starosti in največ 5 let od sklenitve zakonske zveze) 50 % mesečnega povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem,
- pri občanih in družinah, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in DS ter upokojencih in invalidih, če ne gre za stanovanja, kupljena iz sredstev SPIZ, 60 %, če gre za samske oziroma 40 % če gre za družino od povprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za družbena stanovanja.
V prvem odstavku tega člena navedeni odstotki se uporabljajo, dokler mejnega zneska skupnega dohodka na člana gospodinjstva ne bo določila občinska skupnost socialnega varstva. Lc-ta bo znesek ugotovila po enotni metodologiji na podlagi elementov, ki bodo usklajeni v skupnosti socialnega varstva v SRS.
V.	OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
9. člen
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti odloči o roku za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja. Razpis sc objavi na krajevno običajen način in pošlje delovnim organizacijam, skupnostim ter krajevnim skupnostim.
Razpis traja najmanj 30 dni od objave.
Iz razpisa mora biti razvidno:
- kdo, se šteje za upravičenca za pridobitev stanovanja,
- splošni in posebni pogoji za dodelitev družbenega stanovanja,
- obvezna potrdila, kijih morajo prosilci priložiti vlogi,
- rok do katerega se zbirajo prošnje,
-- za katera stanovanja se razpisuje (lokacija),
način vložitve vloge za pridobitev stanovanja.
10.	člen
Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za družbeno najemno stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili in upoštevajoč svoj status upravičenosti po tem pravilniku na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ribnica in sicer:
a) zaposleni delavci preko organizacij združenega dela ali drugih organizacij, kjer so zaposleni,
b) upokojeni občani in invalidi preko Društva upokojencev Ribnica, Sodražica, Loški potok,
c) borci NOV preko občinskega odbora ZZB NOV Ribnica, kateri izda k vlogi potrdita o udeležbi v NOV ali internaciji,
d) delavci, zaposleni v družbenih dejavnostih, vložijo preko organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, kjer so zaposleni
11.	člen
Vsi pristojni organi, ki zbirajo vloge posameznih delavcev, so dolžni v razpisnem roku otočkovati pro-silčeve stanovanjske in ostale razmere po tem pravilniku na podlagi komisijskega ogleda in odstopiti overovljene vloge skupaj z ustreznimi potrdili stanovanjski skupnosti.
Pristojni organi so dolžni o opravljenem komisijskem ogledu in proučiti celothe dokumetnacije sestaviti zapisnik, ki ga posredujejo v obravnavo odboru za solidarnost stanovanjske skupnosti.
12.	člen
Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti oblikuje osnutek vrstnega reda za dodelitev stanovanj upravičencem na seji, na katero so lahko vabljeni predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti iz
10.	člena tega pravilnika.
13. člen
Osnutek prednostnega vrstnega reda se javno objavi na:
1. organizacije združenega dela
2. Društvo upokojencev Ribnica, Sodražica, Loški potok,
3. Krajevne organizacije ZZB NOV Ribnica,
4. Krajevnih skupnostih občine Ribnica,
5. oglasni deski stanovanjske skupnosti.
Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30 dni.
14. člen
Po končani javni razpravi odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti na seji obravnava vse pripombe, prispele v odprtem roku za javno razpravo, zavzame do pripomb svoje stališče, ter oblikuje predlog prednostnega vrstnega reda Za dodelitev družbenih stanovanj in ga posreduje v obravnavo in sprejem zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Odbor za solidarnost seznani zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti tudi s podatki o občanih, katerih vloge je odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti zavrnil kot neutemeljene, ter o razlogih za zavrnitev njihovih vlog.
8
5
S
*
H
-j
£
N)
3
o
00
DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983
VO
r+)
15. člen
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko pred dokončnim sprejemom prednostnega vrstnega reda na podlagi ustrezno dokumentiranega predloga, o kate-remje zavzel poprejšnje stališče tudi odbor za solidarnost izloči posameznega občana iz prednostnega vrstnega reda oziroma vključi posameznega občana v prednostni vrstni red, kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku.
16. člen
Po potrditvi prednostnega vrstnega reda na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti sc le-ta objavi na enak način kot osnutek prednostnega vrstnega reda.
17. člen
Odločbe o dodelitvi družbenih stanovanj izda tajnik stanovanjske skupnosti na podlagi veljavnega in objavljenega prednostnega vrstnega reda. Pred izdajo odločbe morajo biti izpolnjena tudi druga določila tega pravilnika.
18. člen
Enak postopek za oblikovanje prednostnega vrstnega reda pridobitve stanovanja in izdaje odločbe velja pri Odboru za reševanje stanovanjskega problema upokojencev.
VI.	MERI LA ZA SESTAVO PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA
19. člen
Stanovanjska skupnost upošteva za sestavo prednostnega vrstnega reda naslednje osnove in merila:
1. stanovanjske razmere prosilca in njegove družine,
2. socialno stanje prosilčeve družine,
3. skupna delovna doba upravičenca,
4. zdravstveno stanje družinskih članov,
5. doba čakanja na stanovanjc,
6. doba bivanja v občini Ribnica,
7. oddaljenosti bivališča prosilca od delovnega mesta,
8. udeležba v NOV in internacija.
20. člen
Osnove in merila iz prejšnjega člena tega pravilnika ovrednoti stanovanjska skupnost z naslednjim številom točk:
1.	stanovanjske razmere prosilca in njegove družine:	točke
a)	upravičenec, ki nima stanovanja (stanuje v prostoru, ki po stanovanjskih predpisih ne spada pod stanovanjske prostore,	110
Pri upoštevanju tega kriterija sc ne upoštevajo točke za utesnitev in za kvaliteto stanovanja.
b)	upravičenec, ki je uporabnik stanovanja in odpade na enega člana družine uporabnika stanovanjska površina:
do 5 m2	70
nad 5 do 7 m2	60
nad 7 do 10 m2	50
nad 10 do 15 m2	40
c)	upravičenec, ki je podstanovalcc ali najemnik stanovanja v privatni stanovanjski hiši in odpade na enega
člana družine podstanovalca ali najemnika stanovanjska površina:
- do 5 m2	80
- nad 5 do 7 m2	70
- nad 7 d6 10 m2 ,	60
- nad 10 do 15 m2	50
djupravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov zakonec in odpade na enega člana družine stanovanjska površina:
- do 5 m2	60
- nad 5 do 7 m2	50
- nad 7 do 10 m2	40
- nad 10 do 15 m2	30 Po novem zapisniku o ugotovitvi
vrednosti stanovanja se upošteva stanovanjska površina popisana od tekoče številke 1—13 pod označbo
II.	stanovanjski prostori
e) dve ali več družini v istem stanovanju	20
f) vrednost stanovanja:
- stanovanjc ocenjeno po vrednosti 110 točk	30
- stanovanje ocenjeno po vrednosti nad 110 do 130 točk	27
- stanovanje ocenjeno po vrednosti nad 130 do 160 točk	24
2.	Socialno stanje prosilčeve družine (povprečni dohodek na družinskega člana nasproti povprečnemu OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu):
- do 30 %	10
- nad 30 - 40 %	6
- nad 40 - 50 %	3
3.	Skupna delovna doba upravičenca
- za vsako priznano leto delovne dobe po	2
Pri upokojencih se upošteva toliko delovne dobe kolikor jo dejansko ima. Enako velja tudi za upravičenca, ki ima družinsko pokojnino. Dokazilo je odločba o odmeri pokojnine.
Delovna doba upravičenca v tujini se pri točkovanju ne upošteva, razen če sc je zaposlil preko posredniške organizacije v Jugoslaviji.
4.	Zdravstveno stanje družinskih članov:
(upošteva se trajne ali ponavljajoče bolezni prosilca in njegovih eiružinskih članov, kakor tudi ostalih članov družinske skupnosti v kolikor njihovo zdravstveno stanje ogroža zdravje prosilca in njegove družine ali stanovanjske razmere vplivajo na slabšanje zdravstvenega stanja):
- invalidnost I. stopnje	30
- invalidnost II. stopnje	20
- druševna ali telesna prizadetost in nalezljive bolezni	18
- težke bolezni dihal (TBC, huda silikoza, težka astma)	15
- ostala težka in kronična obolenja (sladkorna bolezen, revmatizem, itd.)	'	10
- invalidnost III. stopnje	15 V kolikor je več kot eden član
družine bolan, se lahko prizna za vsakega nadaljnjega člana 2 točki, toda skupaj največ 6 točk.
5.	Doba čakanja na stanovanje: drugo konkuriranje na razpis za stanovanjc	2
- tretje konkuriranje na razpis za stanovanje	6
- četrto konkuriranje na razpis za stanovanje	10
- peto konkuriranje na razpis za stanovanje ali več	15
6.	Doba bivanja prosilca v občini Ribnica
- nad 1—2 leti	1
- nad 2-4 leta	4
- nad 4 - 6 let	7
- nad 6 - 8 let	10
- nad 8-10 let	15
- nad 10 - 15 let	20
- nad 15 - 20 let	25
- nad 20 - 25 let	30
- nad 25 let	35
7.	Oddaljenost bivališča prosilca od delovnega mesta:
- nad 10 - 20 km	7
- nad 20 - 25 km	10
- nas 25 km	15 Te točke se upoštevajo le za
prosilce, ki imajo slabe prometne zveze od doma do delovne organizacije in nazaj oz. kjer ni rednega javnega prevoza.
8.	Udeležba v NOV in internacija:
- aktivisti in prvoborci SP/41	35 •-aktivistiudeleženci41/42-45 30
aktivisti udeleženci pred 9. 9. 1943	25
- aktivisti udeleženci po 9. 9. 1943
20
- interniranci - priz. po s. doba do 1 leta	5
interniranci - priz. po s. doba do 2 let	10
interniranci - priz. pos. doba do 3 leta	15
Pri enakem številu točk ima prednost pri dodelitvi družbenega stanovanja upravičenec, ki dalj časa biva v neustreznem stanovanju in za tem, če je dalj časa zaposlen na območju občine Ribnica.
VII.	LASTNA UDELEŽBA OB PRIDOBITVI STANOVANJA
21.	člen
Pri uveljavljanju obvezne lastne udeležbe za rešitev stanovanjskega vprašanja upravičencev sc upošteva naslednje osnove in merila:
vrednost stanovanja
- socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine,
- zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine.
Za vrednost stanovanja se upošteva pri starejših stanovanjih knjižno revalorizacijsko vrednost ali končno prodajno ceno za nova stanovanja.
Plačila lastne finančne soudeležbe so oproščeni listi upravičenci do stanovanja, ki se preselijo v manjše oziroma manj vredno stanovanjc, ter upravičenci, katerih skupni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 20 7c povprečnega osebnega dohodka v SRS ali če se upravičencu dodeli stanovanjc, katerega točkovna vrednost ne presega 150 točk (X) novem zapisniku o ugoto-
vitvi vrednosti stanovanja v občini Ribnica.
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju po tem pravilniku tudi ni dolžan prispevati občan, kolikor izpolnjuje pogoje za oprostitev lastne udeležbe po 33. členu zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81).
22.	člen
Glede na zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine jc upravičenec dolžan vplačati lastno finančno soudeležbo za 20 % nižjo od dejansko obračunane v naslednjih primerih:
- če je upravičenec ali njegov družinski član invalid I. ali II. kategorije,
- če je družinski član duševno prizadet,
- če ima upravičenec ali njegov družinski član težjo neozdravljivo bolezen npr. TBC, sladkorna, daljša doba obolenja za rakom,.. .
23.	člen
Višina lastne udeležbe se uveljavi glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana gospodinjstva v letu pred vselitvijo v družbeno stanovanjc.
V osnovo za izračun dohodka sc štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov. V posebnih primerih zlasti ko sc ocenjuje, da družina živi v težkih razmerah se pred določitvijo višine lastne udeležbe pridobi mnenje od pristojnega občinskega organa. Na njegov predlog pa je možna tudi popolna oprostitev lastne finančne soudeležbe v izredno težkih socialnih primerih (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, do Igotrajna, težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev).
24.	člen
Pred dodelitvijo odločbe za družbeno stanovanjc in plačilno finančne soudeležbe stanovanjska skupnost in upravičenec skleneta ustrezno pogodbo o finančni soudeležbi, v kateri sc določijo pravice in obveznosti iz posojilnega razmerja, zlasti se določi:
- vračilo soudeležbe
- obrestno mero
- način vračanja posojila
25.	člen
Upravičenec do stanovanja vplača lastno finančno soudeležbo pred vselitvijo oziroma preselitvijo, vrne pa se po 10-tih letih v enkratnem znesku s 3 %-no obrestno mero; posojila za lastno udeležbo bo banka odobrila za dobo največ 5 let.
26.	čk-n
Pri dodelitvi družbenega stanovanja se upošteva naslednja višina lastne finančne soudeležbe:
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana izražen v odstotku na povprečni mesečni OD v SRS v preteklem letu
% udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja
Za družine z dvema	Za samske	
in več člani	občane	%
do 20	do 35	brez udeležbe
nad 20 do 25	nad 35 do 40	1
nad 25 do 30	nad 40 do 45	2
nad 30 do 35	nad 45 do 50	3
nad 35 do 40	nad 50 do 55	4
nad 40 do 45	nad 55 do 60	5
nad 45 do 50	nad 60 do 65	6
nad 50 do 55	nad 65 do 70	7
nad 55 do 60	nad 70 do 75	8
nad 60 do 65	nad 75 do 80	9
nad 65 do 70	nad 80 do 85	10
nad 70 do 75	nad 85 do 90	11
nad 75 do 80	nad 90 do 95	12
nad 80 do 85	nad 95 do 100	13
nad 85 do 90	nad 100 do 105	14
nad 90 do 95	nad 105 do 110	16
nad 95 do 100	nad 110 do 115	18
nad 100	nad 115	20
27. člen
Denarna sredstva lastne udeležbe za družbena stanovanja po tem pravilniku se vplačujejo na poseben račun stanovanjske skupnosti za sredstva solidarnosti.
Višino lastne udeležbe po tem pravilniku določi posameznemu upravičencu, ki mu je dodeljeno družbeno stanovanje odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, ki sklene z upravičencem pogodbo o lastni udeležbi.
Lastna finančna soudeležba sc bo vračala iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti.
28. člen
V kolikor imetnik stanovanjske pravice prej zapusti družbeno stanovanje, se mu vložena sredstva vrnejo najkasneje v 6 mesecih po izpraznitvi stanovanja in predaji ključev.
Lastna finančna soudeležba sc prenese kot soudeležba ob dodelitvi drugega stanovanja v občini RibnL
29. člen
Upravičenci v težjem gmotnem položaju in tiste mlade družine (za mlado družino se šteje družina, ki ima vsaj enega otroka in v kateri nobeden od staršev nima več kot 30 let), ki ne morejo plačati lastne udeležbe pred vselitvijo, lahko vplačajo lastno udeležbo tudi po vselitvi v stanovanje s tem, da se zavežejo namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo ter v ta namen dovolijo administrativno prepoved na osebni dohodek.
V primerih iz prejšnjega odstavka sc višina lastne finančne soudeležbe dotoči v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe.
Rok za kasnejše oziroma obročno plačilo lastne udeležbe po prejšnjem odstavku tega člena določiodbor za solidarnost.
VIII. STANOVANJSKI STANDARD
30. člen
Stanovanjska skupnost upošteva pri dodeljevanju družbenih stano-
vanj po tem pravilniku naslednje površinske standarde:
Stev. dzuž. članov 1 2
3
4
Stanov, površina do ni2 32 45 58 70
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana sc stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2.
V kolikor ni za upravičenca na razpolago stanovanja s standardno površino sc mu lahko dodeli tudi večje stanovanjc.
31. člen
Stanovanjska skupnost lahko pri dodelitvi družbenega stanovanja upošteva tudi izjemne razmere v družini, ki terjajo odstopanje od površinskih standardov po tem pravilniku in sicer:
tri generacije v družini, bolezen v družini, ki terja trajno nego druge osebe
IX. ZAMENJAVA STANOVANJA
32. člen
Stanovanjska skupnost lahko dovoli zamenjavo družbenih stanovanj: ostarelim in bolnim občanom oziroma njihovim družinam, ter udeležencem NOV, predvsem iz zdravstvenih razlogov,
- občanu in družini v težjih gmotnih razmerah, ki želi pridobiti standardno starejše stanovanjc z nižjo stanarino in obratovalnimi stroški,
- občanom, ki zasedajo večje standardno stanovanje in želijo pridobiti manjše stanovanje z namenom racionalne uperabe stanovanjskega prostora.
33. člen
Zamenjave stanovanj po tem pravilniku odobrava odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti, upoštevanja dotočila zakona o stanovanjskih razmerjih, s tem da enkrat letno predloži zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti poročilo o zamenjavi stanovanj.
X. IZJEMNO REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPRAŠANJ
34. člen
V primeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega vprašanja nastalega v primeru požara, povodnji in drugih težkih elementarnih nesreč, ki so imele za posledico onespo-sobljenjc stanovanja odbor za solidarnost dodeli upravičencem stanovanjc le za določen čas, s tem, da sc naknadno pogodbeno uredi med stanovanjsko skupnostjo in zainteresiranimi delovnimi organizacijami in skupnostmi dokončna rešitev stanovanjskega vprašAnja upravičenca.
Izjemno sc lahko tudi rešuje stanovanjski problem socialno ogroženih oseb ali družin na podlagi predhodnega mnenja ali predloga Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ribnica, vendar le s stanovanji, katera ne bodo hoteli sprejeti upravičenci iz veljavnega vrstnega reda.
XI. PREHODNE IN KONČNE DO-
loCbe
35. člen
Družbena stanovanja, ki se dodeljujejo upravičencem na podlagi tega pravilnika sc smejo tudi po izpraznitvi dodeliti le upravičencem iz 5. člena tega pravilnika.
36. člen
Družbeno stanovanje, dodeljeno na podlagi dotočil tega pravilnika sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače z njim razpolagati brez poprejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti
37. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ribnica ter spremembe in dopolnitve k temu pravilniku, katere je sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ribnica na seji, dne 21. 12. 1981 in 7. 3. 1980.
38. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, uporabljati pa sc začne osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Datum: oktober 1982
Številka: S 9/4
Predsednik zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine RIBNICA MARIJA PAJK L r.
Občina Trebnje
82.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 209. člena statuta
občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79, 16/80 in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. 3. 1983 sprejela
ODLOK
o davkih občanov občine Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Trebnje se s tem odtokom uvajajo davki občanov, ki so po zakonu dohodek občine.
Davki se odmerjajo, plačujejo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odtoka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi.
2. člen
Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je ta dolžna financirati po ustavi in zakonih.
Občani imajo ob enakih, z zakonom in tem odtokom določenimi pogoji, enake obveznosti glede plačevanja davkov.
II. VRSTE DAVKOV
3. člen
Občani plačujejo po tem odtoku
1. davek od osebnega dohodka delavcev,
2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti,
4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti,
5. davek od dohodka iz avtorskih pravic,
6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic,
7. davek od premoženja,
8. davek na dobitke od iger na
srečo.
III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV
4. člen
Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,50 odstotka.
Davek iz osebnega dohodka delavcev sc ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih delavec dosega v invalidski delavnici. 1
IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5. člen
Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) se plačuje:
1. od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč:
v	III.	a	skupini	po	stopnji 5	%
— v	111.	b	skupini	po	stopnji 4	%
- v	IV.	a	skupini	po	stopnji 3	%
v	IV.	b	skupini	po	stopnji 2	%
2. od vrednosti lesa, določenega za posek, ki predstavlja osebni dohodek od gozda, po stopnji 25 %.
Zavezanci, ki sc jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in niso kmetje kooperanti, ki so zdravstveno zava-
DOLENJSKI UST št. 13 (1754) 23. marca 1983 STRAN 35
rovani kot osebe v delovnem raz-meiju, plačujejo od osebnega dohodka iz kmetjjske dejavnosti poleg davka iz prvega odstavka tega člena Se davek po naslednjih stopnjah:
- v III. a in III. b skupini po stopnji - 32 %,
- v IV. a skupini po stopnji - 22
%,
- v IV. b skupini po stopnji - 12
%.
Zavezanci iz prej Sni ega odstavka, ki imajo dohodke od gozda plačujejo poleg davka iz 2. točke tega člena še davek po stopnji - 40 %.
Od katastrskega dohodka zemljišč, ki ležijo izven občine, se davek odmeri po stopnji, ki veja za katastrsko občino v kateri je sedež gospodarstva.
6.	člen
Katastrske občine se razvrstijo v naslednje skupine:
III.	a skupina: Bistrica, Cešnje-vek, Dobrnič, Medvedje selo, Mokronog, Ostrožnik, Ponikve, Prapro-če, Sevnica, Skovec, Štefan, Trebnje, Velika Loka, Veliki Gaber, Zagorica;
III. b skupina: Brezovica, Čatež, Dolga njiva, Knežja vas, Korita, Lukovek, Mali Videm, Mirna, Roje, Straža, Šentrupert, Vrhtrebnje;
IV. a skupina: Jelševec, Laknicc, Ornuška vas, Selo Mirna, Staro Zabukovje, Stchanja vas, Trebelno;
IV.	b skupina: Novo Zabukovje, Sela Sumberk.
7. člen
Davek iz kmetijstva, ki se obračuna od osebnega dohodka od gozda, ne plačajo tisti zavezanci, ki podarijo les v javne namene ali ga porabijo za lastne potrebe v primerih elementarne nesreče.
8. člen
Poleg oprostitev, določenih z zakonom o davkih občanov, so oproščeni davka iz kmetijstva tudi zavezanci, katerih letni katastrski dohodek od negozdnih površin nc presega 4.000 dinarjev, če sc jim od-meija prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
9. člen
Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci iz višinskih krajev kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji šc posebno slabi, če letni katastrski dohodek od negozdnih površin nc presega 9.000 dinarjev in čc se tem zavezancem odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov.
Za višinske kraje v smislu prvega odstavka tega člena sc določijo naslednja naselja oziroma deli naselja'
- v k.o. Brezovica: Križ, Zagorica pri Mirni;
- v k.o. Catcž: Goljck, Scjenicc;
- v k.o. Čcšnjcvck: Mcglenik;
v k.o. Dobrnič: Reva, Stranje, Vapča vas;
v k.o. Jclševcc: Cikava, Cužnja vas, Jelšcvcc, Mirna vas, Vel Strmi-ca;
- v ka>. Korita: Dolenji vrh, Gorenji vrh, Rdeči kal, Svetinje, Šahovcc, Šmaver;
v k.o. Knežja vas: Dol. Kamenje, Gor. Kamenje, Krušni vrh, Kozjak, Lisec;
- v k.o. Laknice: Vrh nad Mokronogom;
- v k.o. Lukovek: Gradišče, Lipnik, Rihopovec;
- v k.o. Mirna: Praprotetnica, Stan, Stara gora, Trbinc;
- v k.o. Novo Zabukovje: Zabukovje;
- v k.o. Ostrožnik: Križni vrh;
- v k.o. Ornuška vas: Bitna vas, Brezje, Cerovec, Jagodnik, Radna vas;
- v k.o. Straža: Okrog, Zaloka;
- v k.o. Seb-Mirna: Migolska gora, Sajenice, Selška gora, Cirnik, Ravne;
- v k.o. Staro Zabukovje: Brezovica, Cilpah, Debenc, Dol. Zabukovje, Gor. Zabukovje, Vrh pri Trebelnem;
- v k.o. Stehanja vas: Gombišče, Male Dole, Velike Dole;
- v k.o. Sela Sumberk: Arčelca, Babna gora, Dol. Podšumbcrk, Gor. Podšumbcrk, Log, Orlaka, Replje, Sela Sumberk, Volčje jame, Vrtače, Zavrh;
- v k.o. Sevnica: Kriška reber;
- v k.o. Trebelno: Bogncča vas, Drečji vrh, Maline, Rojc, Staten-berk;
-- v k.o. Šentrupert: Hom, Hrast-no, Kamnje, Vrh pri Šentrupertu;
- v k.o. Vrhtrebnje: Grmada, Repčc, Vrhtrebnje.
Do oprostitve davka iz kmetijstva po tem členu so upravičenci tudi zavezanci, katerih pretežni del negozdnih zemljišč, računano po višini katastrskega dohodka, leži v navedenih višinskih krajih, ne glede na kraj bivališča zavezanca.
10. člen
Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemgišč:
1. na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija ali komasacija - za 5 let;
2. na katerih sc zasadijo novi vinogradni z žlahtno trto, če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha - za 5 let;
3. na katerih sc zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi (jablane, hruške, breskve, marelice, češplje, slive, češnje, višnje, orehi, lešniki in ribez), če je zasajena površina velika najmanj 0,20 ha -za 5 let.
Ce so zemljišča iz prejšnjega odstavka združena v kompleks skupne obdelave, se davčne oprostitve priznajo za 10 let.
Začasne oprostitve se prizna na vlogo zavezanca, čc so dela opravljena po strokovnih navodilih in pod nadzorstvom kmetijske strokovne službe.
11. člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva in ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se nc glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava.
Olajšava sc prizna za: graditev in preureditev stanovanjskih in gospo-
darskih posbpjj v turistične namene, graditev in adaptacijo gospodarskih posbpij za preusmerjanje in živinorejsko proizvodnjo, uvedbo pašno-košnega sistema, agro in hidro melioracije ter ureditev zemljišč ter za nabavo kmetijskih strojev in kmetijske opreme. Olajšava sc prizna od odmerjenega davka po 1. odstavku 5. člena tega odbka glede na višino vloženih sredstev in sicer:
višina vloženih sredstev v dinarjih
nad
20.00
50.000
120.000
200.000 nad 3004)00
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki niso kmetijsko zdravstveno zavarovani, se olajšava prizna v višini 50 % ugotovljenega znižanja po prejšnjem odstavku tega člena.
Olajšava se prizna na zavezančevo vlogo, kateri je potrebno za vložena sredstva po tem členu priložiti izjavo kmetijske pospeševalne službe, da so bila dela izvršena pod strokovnim nadzorstvom ter dokumentacijo o višini vloženih sredstev. Za nabavljene kmetijske stroje in opremo priloži zavezanec k vlogi le dokazilo o nabavi. Olajšavo za sredstva vložena v tekočem letu lahko uveljavlja zavezanec do 15. februarja po preteku leta v katerem so bila sredstva vložena; čc je zahtevek vložen pozneje, sc olajšava za preteklo obdobje ne prizna.
Čc zavezanec, kateremu je bila priznana olajšava, odtuji zemljišče, objekte, stroje ali opremo ali so prenehali pogoji pod katerimi mu je bila olajšava priznana, je o tem dolžan v 15 dneh obvestiti upravo za družbene prihodke. V takem primeru olajšava preneha v letu odtujitve, oziroma v letu, ko so prenehali pogoji za priznanje olajšave.
Sezname zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih predloži za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ do 15. februarja v letu za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zem^išča.
Pred iztekom amortizacijske dobe za kmetijske stroje in opremo sc olajšava ne sme priznati pri ponovni nabavi enakih vrst strojev ali opreme. Za ugotavljanje amortizacijske dobe se smiselno uporabljajo določbe odbka o načinu vrednotenja in stopnjah amortizacije osnovnih sredstev v lasti občanov, pri čemer se smatra, da so stroji in oprema v uporabi polni delovni čas.
12.	člen
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo mladih hidroelektrarn, sc prizna davčna olajšava. Olajšava sc prizna, čc zavezanec vloži v gradnjo male hidroelektrarne najmanj znesek, ki ustreza 60 % letnega povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposle-
nega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna za dobo petih let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati 80 % vloženih sredstev.
Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo, kiji pribži dokaze o
znižapje odmerjenega davka
do
504)00	50	%	za	2	leti
120.000	60	%	za	3	leta
200.000	80	%	za	3	leta
300.000	100	%	za	3	leta
100 % za 4 leta
vbženih sredstvih. Zahtevek za olajšavo lahko vtaži v 6 mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za obratovanje hidroelektrarne.
13. člen
Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo zavezanci, ki dosegajo večje dohodke od kmetijske dejavnosti, ki niso oziroma so le v manjšem obsegu zajeti v katastrskem dohodku.
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po prejšnjem odstavku plačujejo davek po dejanskem dohodku, kadar doseže:
1. farmska reja perutnine nad
20.000	komadov letno.
2. pitapje nad 60 glav velike govedine oziroma nad 100 komadov prašičev letno s pogojem, da se le-tc v cebti ali pretežno krmi s kupljenimi krmili,
3. farmska reja drugih živali (npr. fazanov, kuncev ipd.) - vrednost cebtnega dohodka nad 500.000 din,
4. specializirano drevesničarstvo oziroma vzgoja okrasnega grmičevja - 5.000 komadov in več letno vzgojenih sadik, •
5. specializirana vzgoja cvetlic in trsničarstva - vrednost nad 500.000 din cebtnega dohodka letno.
Dobčbe prejšnjega odstavka ne veljajo za rejo ovac in gojenje čebel.
14. člen
Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se materialni stroški ugotavljajo smiselno po določbah zakona o davkih občanov in po postopku, ki velja za zavezance davka od dohodka gospodarskih in poklicnih dejavnosti.
15. člen
Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku plačujejo davek od presežka dohodka (osnova, ki presega osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov) po naslednjih stopnjah:
osnova din	stopnja
do 30.000	15	C?
od 30.000 do 60.000	IS	7
od 60.000 do 100.000	21	7
od 100.000 do 150.000	24	9?
od 150.000 do 200.000	277
nad 200.000	30	7
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje ter kmete kooperante, k'i niso zdravstveno zavarovani na podlagi kmetijstva. V davčno osnovo se za te zavezanec všteva tudi osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, oziroma se za te zavezanec osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov ne ugotavlja.
16. člen
Zavezanci davka iz 13. člena tega odloka so dolžni voditi poslovne knjige pod pogoji, ki veljajo za zavezance davka in samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in dolžni vložiti davčno napoved. Davčna napoved se vloži po preteku leta v roku in na obrazcu, ki velja za zavezance davka iz dohodka gospodarskih in poklicnih dejavnosti.
17. člen
Zavezance davka iz kmetijske dejavnosti. ki plačujejo davek po katastrskem dohodku oziroma izpolnjujejo enega izmed pogojev iz 13. člena, se preuvrsti na obdavčevanje po dejanskem dohodku.
Občinska uprava za družbene prihodke odtoči o preuvrstitvi na obdavčenje po dejanskem dohodku in zavezanca obvesti pred koncem leta, da bo v prihodnjem letu plačeval davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku.
18. člen
Zavezancem za davek iz kmetijstva. ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združenim kmetom, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva in ki preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne družinske člane in njihov letni do-liodck na družinskega člana ne presega 8.700,- din se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 10 % za vsakega takega člana.
Za otroke po prejšnjem odstavku sc štejejo otroci do 15. leta starosti, oziroma do 26. leta starosti, če nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali na višji oziroma visoki stopnji izobraževanja.
Zavezancem, ki niso zmožni za delo, pa v družinski skupnosti nimajo za delo zmožnih družinskih članov in pri katerih letni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 29.400 din, se odmerjeni davek iz kmetijstva zniža za 50% ■'
V letni dohodek po prvem in tretjem odstavku se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine, razen pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in to za zavezanca ter vse člane gospodinjstva.
Zavezancem so odmerjeni davek iz kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu za katero se davek odmerja, izdatke za pogreb družinskih članov. Osnova za znižanje davka se določi v višini 140% povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu, davek pa sc zniža za znesek, ki bi se sorazmerno plačal od tako ugotvoljenc osnove, vendar največ do zneska, ki ga za stroške pogreba prizna občinska
zdravstvena skupnost in le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od zdravstvene skupnosti.
Olajšave po tem členu ne morijo biti vi$c, kot znaša odmerjeni davek v letu, za katero zavezanec uveljavlja olajšavo.
Olajšive po prvem in tretjem odstavku tega člena se prvikrat priznajo na pismeno zahtevo zavezanca, ki mora biti vložena do konca koledarskega leta za katero se olajšava uvc|javlj oziroma, ko so bili izpolnjeni pogoji za olajšavo. Naslednja leta se olajšave priznajo ob letni odmeri davka. Zahteva mora biti ustrezno dokumentirana.
19.	člen
Kuk-to m borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe ali čas aktivnega in organiziranega dela v NOB priznan do konca vojne po predpisih o pokojninskem zavarovanju ali po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov v dvojnem trajanju in preživelemu zakoncu borca ali aktivista, če se ni ponovno poročil ter borcem za severno mejo, sc pri odmeri davka iz kmetijstva prizna posebna olajšava. Olajšava sc prizna tako. da se osnova za obračun davku iz kmetijstva zniža za 13.000 dinarjev in od tako znižane osnove obračuna davek.
Obračunani davek po prvem odstavku tega člena se zniža še:
upravičencem iz prejšnjega odstavka. ki imajo čas udeležbe v NOB priznan pred 9. septembrom oziroma 13. oktobrom 1943 pa do 15. maja 1945 se odmerjeni davek zniža za 30%:
upravičencem iz prejšnjega odstavka, ki imajo čas udeležbe v NOB priznan po 9. septembru oziroma
13.	oktobru 1943, pa do 15. maja 1945, sc odmerjeni davek zniža za 20%.
Olajšava po tem členu se prizna tudi v primeru, ko zakonec zavezanca izpolnjuje pogoje za priznanji: olajšave.
Olajšavo po tem členu se ne prizna, če ima zavezanec oziroma njegov zakonec poleg dohodkov od kmetijstvu tudi osebni doliodek iz delovnega razmerja, pokojnino ali dohodek iz gospodarske ali druge samostojne dejavnosti, od katere se odmerja davek od letnih osnov oziroma v let nem znesku. ,
20.	člen
Škodo, nastalo zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih škodljivcev ali zaradi drugih čzrednih dogodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščini'
V.	DAVI-K OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DIJAVNOSTI
21.	člen
Osnova za davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek b. gospodarskih dejavnosti) po dejanskem dohodku je ostanek čistega dohodka, ugotovljenega po 48. členu zakona o davkih občanov.
Davek iz gospodarskih dejavnosti sc plačuje po naslednjih stopnjah:
od odstanka čistega dohodka din:	stopnja
do 30.000	30 %
od 30.000 do 60.000	35 %
od 60.000 do 100.000	39%
od 100.000 do 150.000	43 %
od 150.000 do 200.000	47%
od 200.000 do 300.000	51 %
nad 300.000	55 %
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
22. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna, oglja in podobno) in od dohodkov doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% povprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero sc davek odmerja (1. in 2. točka zakona o davkih občanov).
23. člen
Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih oziroma višinskih krajih in ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, ter sc ukvarjajo predvsem s točenjem alkoholnih in brezalkoholnih pijač se lahko odmeri davek * v pavšalnem letnem znesku.
O odmeri davka v pavšalnem letnem znesku iz prvega odstavka tega člena odloči izvršni svet skupščine občine na zahtevo zavezanca.
24. člen
Poleg meril, ki jih določa 57. in
58.	člen zakona o davkih občanov, je pri ugotavljanju pavšalnega let-, nega zneska davka treba upoštevati višino celotnega prihodka, ki ga jev danih pogojih zavezanec sposoben dosegati, višino potrebnih poslovnih stroškov, višino povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji, vključevanje družinskih članov zavezanca v delovni proces, časa in načina opravljanja dejavnosti, opremljenosti obratovalnice in delovnih ter drugih pogojev, ki vplivajo na pridobivanje celotnega prihodka, ob smiselnem upoštevanju davčnih in prispevnih stopenj, ki veljajo za zavezance davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku.
i
25. člen
Zavezancem sc ne odmeri davek b. gospodarskih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in če ne dosegajo 100.000 dinarjev celotnega prihodka in ne glede na višino celotnega prihodka zavezancem, ki sami opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost.
26. člen	»
Zavezancem za davek, ki opravljajo gospodarske dejavnosti storitvenega značaja, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, sc prbna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka naslednjih dejavnosti:
a) stavbne gospodarsko dejavnosti, gostinstvo in nekatere osebne storitve:
zidarstvo in fasadarstvo, parketar-stvo, teracerstvo, polaganje tlakov in umetnih mas, soboslikarstvo in pleskarstvo, pečarstvo in oblaganje s ploščicami, steklarstvo, stavbno kleparstvo, cementninarstvo, kleparstvo in ključavničarstvo, inštalatcr-stvo za vodo, plin, centralne in hladilne naprave, elcktroinštalater-stvo, tesarstvo, krovstvo, gostinstvo, kemično čiščenje, moško in žensko frizerstvo, nega obraza in telesa — za 20%,
b) storitve gospodinjstvom in tehnične storitve:
popravljanje motornih vozil, mazanje, zaščita in čiščenje motornih vozil, finomehanika, avtokleparstvo in ličarstvo, avtoclcktričarstvo, clck-tromehanika za gospodinjske aparate, radio in TY mehanika, mizarstvo, čiščenje prostorov in oken, brusači, kolarji, tapetništvo in dc-koraterstvo, vulkanbacija, optika, plctiljstvo. žganje drv, popravljanje in vzdrževanje kmetijske mehanizacije in mlinarstvo za 30 %,
c) osebne in druge storitve: krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo,
urarstvo, fotografstvo, popravljanje dvokoles, kovaštvo, dimnikarstvo in pedikura za 40 %,
s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50 % letnega celotnega prihodka s storitvami občanom in hišnim svetom, z vezanci gostinske dejavnosti pu 50 % letnega celotnega prihodka s prehrano. Davčno olajšavo iz prejšnjega odstavka je mogoče priznali, če zavezanci pogoje b. prejšnjega odstavka bkažejo v svojih poslovnih knjigah in da le-tc v redu vodijo.
27. člen
Zavezancem za davek, ki so pričeli (začetniki) z gospodarsko dejavnostjo razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnosti z gradbeno mehanizacijo, gostinskih obratov bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem od meijencga davka:
a) zavezancem iz prejšnjega člena tega odtoka za prvo leto 75%, za drugo leto 50 % za tretje leto dejavnosti 30 % odmerjenega davka,
b) zavezancem vseh ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti za prvo leto 50 %, za drugo 30% in za tretje leto dejavnosti 20 % odmerjenega davka.
Davčne olajšave b. prejšnjega odstavka sc obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti.
Olajšava sc ne prizna tudi zavezancem. ki so nasledili obrtno delavnico z osnovnimi sredstvi ali gostinske prostore z inventarjem in ne v primerih, ko gre za nadaljevanje obrtne ali druge gospodarske ilejav-
DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983 STRAN 33
nosti po ožjem družinskem članu.
Če je zavezanec dolžan voditi poslovne knjige, pa je bila tem odročena verodostojnost sc olajšava za tisto leto ne prizna.
Če davčni zavezanec, ki mu je bila priznana olajšava po tem členu preneha z opravljanjem gospodarske dejavnosti v občini Trebnje pred potekom dveh let po izteku zadnjega leta olajšave se mu priznana olajšava ponovno predpiše.
28.	člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo dejavnosti iz 26. člena tega odloka se glede na višino vloženih sredstev prizna davčna olajšava za:
- naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšAva se prizna v višini 40% od vloženih sredstev,
- za naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini 40 % vloženih sredstev.
Določbe prejšnjega odstavka se primerno uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarsky dejavnosti, davčna olajšava pa znaša 20 % vloženih sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zavezancem davka iz gospodarske dejavnosti, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in gostinstvo bifejskega značaja, okrepčevalnice ter postransko gospodarsko dejavnost, davčne olajšave za vložena sredstva ni mogoče priznati. Davčne olajšave zavezancem iz tega člena tudi ni mogoče priznati za sredstva, vložena za nakup osebnih avtomobilov, razen za opravljanje taksi službe.
29.	člen
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela sc porazdeli na 5 let tako, da znaša v prvem letu 35, v drugem 27, v tretjem 20, v četrtem 13 v petem letu 5 % od skupno priznane davčne olajšave iz prejšnjega člena. Višino davčne olajšave in porazdelitev po letih ugotovi občinska uprava za družbene prihodke s posebno odločbo.
Davčna olajšava za naložbe za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela po merilih 28. člena za posameznega zavezanca v globalu ne sme presegati 1,000.000.- din oziroma povrnitev v posameznem letu ne sme presegati določenega zneska in sicer:
- v prvem letu	350.000	dinarjev,
- v drugem letu	270.000	dinarjev,
v tretjem letu	200.000	dinarjev,
- v četrtem letu 130.000 dinarjev in
- v petem letu 50.000 dinarjev
Vlogo za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do
31.	januarja za preteklo leto, v katerem so bila sredstva vložena s predložitvijo dokazov.
30. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki z izvozom blaga in storitev na konbertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom, odmerjeni davek zniža in sicer:
- za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 % do 10 %,
- za 10 %, če znaša odstotni delež izvoza od 10 % do 20 %,
- za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 % do 30 %,
- za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 % do 50 %,
- za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %.
31. člen
Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, sc prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn. Olajšava se prizna s pogojem, da zavezancem vloži vgradnjo najmanj 50% enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
Olajšava iz prejšnjega odstavka sc prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30 %, vendar skupna davčna olaj-šrva vsa tri leta ne sme presegati 60 % vloženih sredstev in ne
1,000.000 dinarjev za vsa tri leta.
Zavezanec vloži zahtevek za davčno objšavo skupno z davčno napovedjo za ustrezno odmerno leto, ko je pridobil uporabno d ovoj e nje za obratovanje hidroelektrarne. Zahtevku mora priložiti dokazib o vloženih sredstvih.
32. člen
Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti sc prizna davčna olajšava za učenec in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna objšava so prizna v višini 15% od izpbčanih nagrad po kolektivni pogodbi.
33. člen
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki pbčujejo davek v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šobnjc v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, sc odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega čbna pod pogojem, da letni dohodek na družinskega čbna ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih sc pbčujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva zavezanca. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih sc odmerja cbvek v pavšalnem letnem znesku, sc vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek sc v letni dohodek vključuje, povečan s količnikom,
ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR ^jovenije.
34.	člen
Skupni znesek davčnih objšav zavezancev iz gospodarske dejavnosti po določbah 26. do 33- člena tega odloka v posameznem letu ne sme presegati 80 % odmerjenega letnega davka tistega leta, v katerem se davčna olajbva realizira.
35. člen
Davek iz gospodarskih dejavnosti po odbitku se pbčujc po naslednjih stopnjah:
1. od dohodkov raznašalcev in ' prodajalcev časopisov, knjig, revij in
podobno, od prodaje srečk in vpb-čil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov debvccv, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uprabi lastne telesne moči; od dohodkov doseženih 7 opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti ter od dohodkov, kijih dosežejo 100 % invalidi - paraplegiki, če opravljajo ročna deb preko organizacij združenega deb - 10%;
2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s procbjo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki sc ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdebve, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25 %;
3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega deb, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih 7. opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2. točke 40%;
Davka iz gospodarskih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (clavek po odbitku) so oproščeni dohodki, kijih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim in dohodki, kijih prejemajo posamezniki za ročno obiranje oziroma pobiranje kmetijskih pridelkov, od prevoza mleka do zbiralnih mest, od dohodkov, ki jih dosegajog občani kot zbiralci odpadnega ma-teriab ter od dohodkov od domače obrti, če gre za ročno delo, od dohodkov, doseženih s pluženjem snega in od dohodkov, doseženih 7. opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva.
VI.	DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI
36. člen
Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti) po
dejanskem dohodku sc pbčujc po določbah in stopnjah iz 21. člena tega odloka.
Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklice dejavnosti kot postranski poklic in sc jim davek odmerja po dejanskem dohodku.
37. člen
Občinski davek iz poklicnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku), se pbčuje po stopnji 40%.
38. člen
Za priznapje ebvčnih objšav za davek iz poklicnih dejavnosti se smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki veljajo za zavezance davk-a iz gospodarskih dejavnosti.
VII.	DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC
39. člen
Občinski davek od dohoelka iz avtorskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek iz avtorskih pravic) po odbitku se pbčuje od vsakega posameznega dohodka po stopnji 20 %.
Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni Judje, ki 7. osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, pbčujejo davek po stopnji 6 %.
40. člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena se ta davek pbčujc po stopnji 40 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic:
1. od rekbmnih slik, risb in pb-stik, rekbmnih pisanih in govorjenih besedil, rekbmnih filmov, diafilmov in dbpozitivov, rekbmnc gbsbe ter od reprodukcij takih dej
2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del:
3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih (»klicev, doseženih na zabavno-gbsbenih prireditvah:
4. oddohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah.
Ce se dohodki iz avtorskih pravic iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih debvccv in njihovih čbnov. sc od takih dohodkov pbča davek iz avtorskih pravic po stopnji 20 %.
Od dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo delovni Judje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravjajo kulturno dejavnost iz
1.	do 4. točke prvega odstavka trga člena in če sc taki dohodki ne ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj kulturnih debvccv in njihovih članov, se pbča davek po stopnji 12 %.
Davek od dohodka od patentov in tehničnih izboljšav se ne pbčujc.
Vlil. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
41.	člen
Davek od dohodka iz premoženja sc pbčujc po stopnjah določenih v
21.	členu tega odloka.
42. člen
Davek od dohodka iz premoženja sc plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnih predmetov trajnejše uporabne vrednosti, katerih posamična vrednost presega 60% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Ta davek sc ne plačuje, če je preteklo več kot 3 leta, ko je bila premičnina pridobljena.
43. člen
Davek od doliodka iz premoženja sc plačuje tudi od oddajanja premičnin v najem, kot so: stroji, orodje, inventar, avtomobili (osebni in tovorni), gradbena in kmetijska mehanizacija.
Pri ugotavljanju davčne osnove se upoštevajo dejanski stroški.
44. člen
. Od celotnih dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 % stroškov od dohodkov doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hišic, pa sc prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo.
Od celotnih dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob sc odštejejo stroški v višini 60 %.
45. člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem oprcmlejnih sob se davek na dohodek iz premoženja ne plačuje, če ti dohodki ne presegajo letno 5.000 din.
Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko študentske organizacije, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način, sc prizna posebna olajšava v višini 50 %.
Priznanje olajšave po 2. odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi ob vložitvi davčne napovedi za preteklo leto. Zahtevi mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je zavezanec oddajal ■ sobe tudi na kak drug način, se olajšava ne prizna.
IX.	DAVI.K OD PREMOŽENJA
46. člen
Zavezanec za davek od premoženja je občan, kije lastnik oziroma uživalec stavbe, dela stavbe, stanovanja ali garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe).
Davek sc plačuje od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik ali uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Osnova za davek je vrednost stavite, ki se ugotovi po merilih in na način, določenih s tem odlokom.
47. člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih in načinih:
- po [»prečni gradbeni ceni za m2 koristne stanovanjske površine, upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti;
po gradbeni izvedbi stavbe; po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsega rekonstruk-
cije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino sc šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinj, hodnikov, ,vež,
, stopnišč, kopalnic, stranišč, lož, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž ter drugih zaprtih prostorov stavbe.
48. člen
Glede na gradbeno izvedbo sc na VTednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, določene v prejšnjem členu uporabi količnik:
- ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi — količnik 1,00,
— ob izvedbi, pri kateri so zidovi opečni, stropi leseni količnik 0,90,
montažne hiše količnik 0,80, ob izvedbi, pri kateri je predalčno zidovje, stropi leseni in pri brunaricah - količnik 0,60.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po 1. odstavku tega člena, sc zmanjša:
— pri kletnih prostorih za 75 %, pri ložah 30 %,
- pri masardnih prostorih za 20%,
pri garažah, kot samostojnih gradbenih objektih za 50 %.
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine poslovnih prostorov, ugotovljena po 1. odstavku tega člena, sc poveča za 25 %, ne glede na to, ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojni gradbeni objekti.
Površine neizgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
49. člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna z upoštevanjem starosti in gradbene izvedbe stavbe. Tako ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka na posest stavb ter se ista ne spreminja, razen v primerih iz 50. in 51. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
50.	člen
Davčni zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanci davka na posest stavbe, ki so med letom opravili rekonstrukcije ali dozidave ali nadzidave že obstoječih stavb, so dolžni vložiti davčno napoved najkasneje do 31. januaija )» preteku leta, ko je bila opravljena rekonstrukcija oziroma, ko so stavbo pričeli uporabljati.
Obrazec davčne napovedi predpiše uprava za družbene prihodke.
51.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, kije osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko seje gradbena vrednost 1 m2 .kosristne stanovanjske površine povečala za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) ter je novo ugotov-
ljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnjih letih. ,
Za gradbene in stanovanjske zadeve pristojni upravni organ občinske skupščine mora vsako leto do
31.	januarja za preteklo leto predložiti upravi za družbene prihodke podatke o poprečni gradbeni ceni 1 m2 koristne stanovanjske površine, brez vrednosti stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
52. člen
Davek od stavb sc ne plačuje od stavb v višinskih krajih, ki so kot taki določeni v 9. členu tega odloka.
Davka od stavb so oproščeni lastniki stavb, katerih dohodki ne presegajo na družinskega člana 10 % povprečnega letnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
Davek od stanovanjskih stavb ali stanovanja sc ne plača tudi, če vrednost ugotovljena po določbah tega odloka ne presega 500.000 dinarjev.
Določbe tega člena ne vejajo za stavbe ali prostore, ki sc v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih.
53. člen
Zavezancu za davek na posest stavb, z več kot tremi družinskimi člani, ki so stalno z njim prebivali v lastnih stanovanjskih prostorih oziroma v stanovanjskih stavbah v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana.
54. člen
Davek od premoženja na posest stavb sc plačuje od davčne osnove (vrednosti stavbe) po naslednjih stopnjah:
od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,10%
od poslovnih prostorov -0,20%
- od počitni&ih hišic - 0,20%.
X.	DAVT.K NA DOBITKI: OD IGER NA SREČO
55. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 15 %.
56.	člen
Davek na dobitke od igre na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega
10.000	din.
XI.	ODLOG PLAČILA IN OBROČNO plačevanji: davkov
57.	člen
Davčni organ lahko odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih:
l.	če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do
časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 12 mesecev;
2.	če zavezanec izkaže, da zaradi bolezni ali drugih vzrokov dalj časa ni mogel opravljati dela, sc lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje dolga največ za 6 mesecev. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog plačila po 1. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo.
Odlog plačila in obročno plačevanje davkov in prispevkov se zavezancu lahko prizna le na pismeno vlogo, v kateri mora obrazložiti razloge in predložiti ustrezna dokazila za odlog oziroma obročno plačevanje.
XII.	POROŠTVO
58.	člen
Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštva za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v 6 mesecih od dneva, ko je zapadla v plači-
lo.
Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino ali pose dujeta nepremičnine
Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10% osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnin.
V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega sc daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo.
Poroštvo je pogoj za pridobitev dovoljenja za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti v primerih, ko se na osnovi znanih dejstev lahko utemeljeno predvideva, da davčne obveznosti ne bi bile poravnane.
XIII.	PREHODNE IN KONCNF. DOLOČBE
59.	člen
Davčne olajšave priznane po dosedanjih predpisih, ki sc še niso iztekle, veljajo do njenega izteka.
60. člen
Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno na po ved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta.
Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davka in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma na način, kot je v občini v navadi. ,
61. člen
Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 30.
m
2 <—i
C/5
*
r
55
H
-j
i*
-u
N—^
K)
U>
3
Sž
sO
00
u>
DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983
o
rn
člena tega odloka sc zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982.
62. člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega otgana odloči, da se zavezancu davčni do|g v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
63. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/74, 5/75,5/76,6/77,2/78. 9/78,8/79, 10/81 in 7/82).
64. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa sc od 1. januarja 1983 dalje, razen določb
35.,	39., 40. in 56. člena, ki se uporabljajo od dneva uveljavitve tega odloka.
Številka: 422-02/69-1
Datum: 10. 3. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE, L r.
33.
Na podlagi 422. člena zakona o združenem delu in 208. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št 9/79) je skupščina občine Trebnje kot ustanovitelj Osnovne šole Šentrupert na seji družbenopolitičnega zbora dne 9. 3. 1983 ter seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10.
3.	1983 sprejela naslednjo
ODLOČBO
I.
Osnovna šola Šentrupert se poimenuje po revolucionarju dr. Pavlu LUNA CK U.
II.
S 1. majem 1983 je njen poln naslov: VIO Trebnje, TOZD Osnovna šola dr. Pavla LUNAČKA.
III.
Ta odločba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 022-5/83 10
Datum: 21. 3. 1983
Predsednik Skupščine občine Trebnje IVAN GOLI-:, I. r.
84.
Na podlagi drugega odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter republiških upravnih organov (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80 in sprememb in dopolnitev z dne 21.
10.	1982 in 23. 3. 1983) ter 245. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79) je Izvršni svet Skupščine občine Trebnje na seji dne 24. 3. 1983 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODREDBE O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA V UPRAVNIH ORGANIH
1. člen
Spremeni se 4. člen Odredbe o razporeditvi delovnega časa v občinskih upravnih organih (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/82) tako, da sc glasi:
Delovni čas v občinskih upravnih organih traja:
- v ponedeljek, torek, četrtek in petek v poletnem času od 7. - 15. ure in v zimskem času od 8. - 16. ure;
- v sredo v poletnem času od 7. - 17. ure in v zimskem času od 8. -
18.	ure.
2. člen
Spremeni se 5. člen 1. odstavka odredbe in se glasi:
Občinski upravni organi imajo uradne ure v poletnem času vsak ponedeljek in petek od 8. do 14. ure in vsako sredo od 8. do 17. ure in v zimskem času od 1. oktobra do 31. marca vsak ponedeljek in petek od
8.	do 13. ure in vsako sredo od 8. do 18. ure.
3. člen
Ta odredba se uporablja od 27. marca 1983, veljati pa začne po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 14-01/83-1
Datum: 24/3-1983
Predsednik izvršnega sveta NACE DEŽMAN, l r.
ec
b
H
, * >
K)
vo
DOLENJSKI LIST št. 13 (1754) 23. marca 1983