ZELIZA1
Leto XX.	1980
JANUAR 1980	ŠT. 2
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE STORE
Življenje, ki ga je bilo vredno živeti
Zdravniški konsilij je sporočil, da je danes ob 14.35 v kliničnem centru v Ljubljani preminil član predsedstva SFR Jugoslavije'in član predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije tovariš Edvard Kardelj.
Do smrti je prišlo po dvajsetih urah kome, ki je bila zadnja faza njegove težke petletne bolezni.
Ljubljana, 10. februarja 1979
Ob obletnici smrti velikega revolucionarja, misleca, tvorca naprednih idej, velikana socialistične misli in prakse, tvorca zgodovinskih odločitev, utiralca poti revolucije in snovalca naše samouprave je prav, da se ozremo po poti, ki si jo je utiral pokojni tov. Edvard Kardelj» S tem zapisom smo objavili le drobec dela iz velikega mozaika njegovega življenja in ustvarjanja.
Pred 70 leti, 27. januarja 1910 se je v delavski družini Kardeljevih rodil sin Edvard. Starši so bili povezani z delavskim gibanjem in tako se je tudi Edo kmalu spoznal s cilji tega gibanja. Zelo zgodaj je prišel v stik z de-lavsko-prosvetnim društvom Svoboda, kjer so imeli komunisti prevladujoč vpliv. Že s 16. letom je postal član ilegalne organizacije SKOJ, kjer je bil zelo aktiven. Po dovršenem učiteljišču hi služboval kot učitelj, ker je bil zaradi revolucionarne dejavnosti aretiran kmalu po maturi. Leta 1928 je postal član mestnega komiteja SKOJ v Ljubljani, leta 1929 pa član Pokrajinskega komiteja SKOJ. Po prihodu iz zapora konec leta 1929 je' postal sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ. Toda že februarja 1930 so ga ponovno zaprli in v policijskih zaporih v Beogradu zelo mučili; po sodišču za zaščito države je bil čeprav še mladoleten, obsojen na dve leti strogega zapora, ki ga je prestal v Zabeli pri Požarevcu. V zaporu se je veliko učil, delujoč v ilegalnih krožkih zapornikov-komunistov, pa tudi samostojno.
Po vrnitvi v Ljubljano se je takoj vključil v partijsko delo. Leta 1932 se je spoznal z Borisom
Kidričem, s katerim je bil vključen v obnovljeni Pokrajinski komite. Partije in postal eden najaktivnejših dejavnikov v obnavljanju partijske organizacije v Sloveniji, ki je bila v času množičnih aretacij v letih 1929—30 razbita. Zdaj je začel tudi z ideološko in propagandno dejavnostjo, in sicer s publikacijami, kot so Nova knjiga in Književnost v Ljubljani, Ljudska pravica v Murski Soboti in druge. Poleg o-stalega dela je sodeloval tudi pri organiziranju in delu • Pokrajinske partijske konference v Goričanah pri Ljubljani leta 1934, kjer se je spoznal s tovarišem Titom, ki je konferenci prisostvoval kot odposlanec CK KPJ. Po navodilu CK KPJ je odšel konec leta 1934 v Sovjetsko zvezo, kjer. je ostal do konca 1936. leta. Učil je na Leninski šoli, potem pa je bil
predavatelj na Komunistični u-niverzi nacionalnih' manjšin Za-pada. Januarja 1937 se. je prek Pariza, kjer je bil takrat sedež Politbiroja CK KPJ, ilegalno vrnil v domovino, ker je med ostalim dobil nalogo, da s Pokrajinskim komitejem pripravi ustanovni kongres KP Slovenije, ki je bil spomladi 1937.
Ko so ga leta 1938 zopet zaprli;; je pripravil obsežno studijo »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, pod . psevdonimom Spe-rans. To je bilo veliko dejanje v zgodovini Slovencev.
S to knjigo je izpolnil tisto nalogo, ki je specifična za Zgodovinsko vedo, ki jo le-ta more in mora opraviti, namreč: obseči celoto dogajanja časovno in po področjih človekovega delovanja, združiti v svojem sintetičnem zajemanju vse vidike družboslovja, od
gospodarstva, politike, sociologije in prava do jezikoslovja, literarne vede in kulturne zgodovine. V svoji knjigi se je tov. Kardelj najbolj približal izpolnitvi te naloge.
Ogromno je bilo njegovo sodelovanje v NOB, ko .je v številnih člankih in govorih razlagal idejne osnove in cilje NO borbe sploh, sodelujoč pri vseh velikih odločitvah vodstva No vojne, posebno z graditvijo podlage nove državne skupnosti. Na prvem zasedanju AVNOJ v novembru 1942 je bil izvoljen za podpredsednika Izvršilnega odbora tega zasedanja. V decembru istega leta je napisal analizo potrebe takega zasedanja, notranje in zunanjepolitične pogoje le-tega. Sodeloval je v pripravah na drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu novembra- 1943, kjer je bil izvoljen v predsedništvo tega organa in obenem za podpredsednika Nacionalnega ’komiteja osvoboditve Jugoslavije. Veliko je sodeloval v zakonodajstvu pri organiziranju nove ljudske oblasti. Tako tudi po vojni v članku »Moč ljudskih .množic« v maju 1945 je prikazal demokratsko bistvo ljudske oblasti in najširšo množično podlago revolucionarnih procesov v deželi.
Predaleč bi prišli* če bi hoteli prikazati vse sodelovanje tovariša Kardelja v graditvi družbenega in ekonomskega sistema, ko je pri nekaterih vidikih te graditve tudi neposredno vodil delo, izvajanje. Kar je razlagal na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1943. leta, je še z večjo zagnanostjo tolmačil v prvih povojnih letih in vsa leta svojega delovanja. Že julija 1949 je v Komunistu zapisal: »Razvoj socializma ne more iti potemtakem po nobeni drugi poti, kot po poti nenehnega poglabljanja socialistične demokracije v smislu čedalje večje samouprave ljudskih množic, v smislu čedalje večjega pritegovanja ljudi k delu državnega ,stroja1 — od najnižjih organov do nj višjih, v smislu vedno večjega sodelovanja pri neposrednem upravljanju v vsakem podjetju, ustanovi...« In še je pojasnjeval: »Samoupravna demokracija ni idealna harmonija, pač pa je boj mnenj ih kritika prakse, spopad interesov«. Učil je, da je nujno, da delegatski sistem temelji čimbolj na sporazumevanju in dogovarjanju.
men v znaku stabilizacije
Vsako novo leto se začne polno dobrih upov in želja, hkrati s tem pa nas preveva občutek previdnosti pred neznankami, ki nam jih prinaša. Vse to velja v dobršni meri tudi za prizadevanja za dosledno izvajanje politike gospodarske stabilizacije — prav gotovo bo leto 1980 v njenem znamenju. Republiški organi Zveze sindikatov Slovenije so bili sredi priprav na to pomembno nalog«, ki je pred delavskim razredom Slovenije, že pred novoletnimi prazniki in tudi takoj po njih. Gospodarska stabilizacija v tem letu je bila osrednja tema razprave na sestankih z medobčinskimi in občinskimi funkcionarji zveze sindikatov, s tistimi z republiških odborov sindikatov in svetov republiškega sveta pa na sekretariatu in predsedstvu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Izhodišča resolucije
Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za-obdobja 1976—1980 v letu 1980 (takšen 'je njen polni naslov) — izšla je v Uradnem listu SRS št. 1 od 14. januarja 1980 — bo v vsakdanji rabi upravičeno poimenovana kot resolucija gospodarske stabilizacije, Saj takšna u-smeritev veje od njene prve do zadnje strani. Pritrditi moramo, da se ne srečujemo prvič s sta-
Življenje, ki ga je bilo vredno živeti
(Nadaljevanje s 1. strani)
Bil je najožji sodelavec tovariša Tita in kot tak je vedno in povsod na merodajnih mestih poudarjal, da zahtevajo nerazvite in neuvrščene dežele novo ekonomsko' ureditev sveta.
Tov. Edvard Kardelj 1 je bil svetovno znan in spoštovan politik, ki je že na pariški mirovni konferenci leta 1946 temeljito zagovarjal in branil zahteve nove Jugoslavije po pravičnih državnih mejah. Bil je in ostal velik prijatelj zamejskih Slovencev in zagovornik njihovih upravičenih zahtev.
V vsem svojem delovanju je bil dragocen vsem, ki so vsa dolga leta od njega zajemali v polno znanje, voljo in odločnost v boju za napredek, ne le delovnim ljudem Slovenije in Jugoslavije, marveč tudi: mednarodnemu delavskemu gibanju v bojii za boljšo usodo in srečo človeštva sploh. Do zadnjega -trenutka je svoje moči posvetil sreči človeka. Žal je mhogo prerano omahnil pod težo bremen in bolezni, ki ga je odtrgala iz naše srdine, ko bi ga res potrebovali. Njegovo gorečo' Šlo po napredku bomo počastili z nenehnimi prizadevanji za uresničenje njegovih zamisli,' razpetih čez ljube domače kraje, pa tudi daleč čez horizonte naše domovine.
R. Uršič
bilizacijskimi usmeritvami, vendar je ta' od prejšnjih precej strožja — tudi zato, ker pri izvajanju stabilizacije v preteklosti nismo bili dovolj strogi.
Iz resolucije povzemamo kot izhodiščne naloge: -
— večjo rast izvoza blaga, in storitev ob manjši uvozni odvisnosti (ter hitrejšem preudarnem nadomeščanju uvoza),
—	izboljšanje strukture proizvodnje in novih naložb z ugodnejšimi plačilno-bilančnimi učinki, večjo učinkovitost nalaganja v prednostne dejavnosti, večjo povezanost s surovinsko podlago,
—	manjšo energetsko odvisnost od uvoza nafte in skrbnejšo u-smeritev k domačim energetskim virom,
—	proizvodnjo, ki zaposluje več znanja in prinaša večjo kvaliteto,
—	izboljšanje lastne akumulacije tozdov in zmanjšanje odvisnosti razšir j ene repr odukci j e od posojil,
—- zajezitev neutemeljenih pritiskov na rast osebnih dohodkov in s tem v zvezi na rast sredstev splošne in skupne porabe,
—	ublažitev pritiskov na rast cen z vzpostavitvijo realnejših razmerij med cenami posameznih izdelkov (družbena kontrola cen),
administrativno urejanje vprašanj na nekaterih ključnih področjih moramo . preseči z , u-streznim samoupravnim organiziranjem in delovanjem samoupravnih organizmov.
Sindikati za stabilizacijo
Kakšna bo aktivnost Zveze sindikatov Slovenije ob teh nalogah? Na prvi letošnji seji predsedstva republiškega - sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je vodil predsednik Vinko Hafner) je aktivnost predstavil podpredsednik RS ZSS Miran Potrč.
Najpomembnejša naloga organizacij in organov zveze sindikatov-je, da 's politično aktivnostjo med delavci Zagotovijo, da bodo kljub naporom in odpovedovanjem zavestno sprejeli stabilizacijsko usmeritev in se odločno ter brez omahovanj zavzemali za njeno uresničevanje. Sindikat mora poznatirazmišljanja in probleme delavcev ter jim pomagati pri razreševanju odprtih vprašanj ob hkratnem zagotavljanju stabilizacijskih -usmeritev. K že naštetim :resolueij skim nalogam sodi tudi večja vloga delavcev pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov (predvsem pri združevanju dela in sredstev, svobodni menjavi dela, delitvi po delu), pri samoupravnem družbenem planiranju, gospodarjenju z družbenimi- sredstvi in vplivu na porabo sredstev družbene reprodukcije, razporejanje"ustvarjenega • in čistega dohodka, ■
Vsaka samoupravna "organizacija in skupnost sta v svoj letošnji plan dolžni vgraditi stabilizacijske ukrepe, jih odgovorno ’ in enakomerno razporediti na vse oblike družbene porabe, enako na vse delovne ljudi in občane. jŠ |
, Za uspešno uresničevanje stabilizacije je potrebna usklajena dejavnost vseth družbenopolitičnih organizacij in družbenih de-
javnikov. V občinah in republiki bo usklajevanje potekalo v okviru SZDL. Prav tako bomo skrbeli za Usklajenost dela znotraj Zveze sindikatov Slovenije.
Delavci morajo vedeti...
... kakšni so cilji, usmeritve in naloge gospodarske stabilizacije. Vedeti morajo, da se sindikat poleg naštetih nalog zavzema tudi za varčevanje pri stroških za reprezentanco in za službena potovanja, za odgovornejši odnos do nakupa tujih licenc in patentov ter pri sklepanju pogodb s tujimi partnerji, kot tudi za učinkovitejšo usmeritev domačih raziskovalnih in razvojnih projektov k posodobitvi naše tehnologije.
Osnovne organizacije zveze sindikatov so dolžne zagotavljati, da bodo delavci v tozdih mesečno, posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ocenjevali rezultate svojega gospodarjenja in pravočasno ukrepali proti motnjam ter ravnanju, ki ni v skladu s sprejeto ekonomsko politiko.
Delavci morajo vedeti tudi to, da morajo skupna sredstva za o-sebne dohodke v tozdih materialne proizvodnje letos naraščati za 25 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Tisti, ki so lani neupravičeno pohiteli s povišanjem o-sebnih dohodkov, pa se'bodo morali sprijazniti s tem, da jih bodo »nadomestili« letos. Okrog delitve osebnih dohodkov je predvidenih še nekaj odstopanja od navedenega odstotka glede na posebne o-koliščine pri pridobivanju dohodka. Sredstva za osebne dohodke delavcev v nematerialni proizvodnji se bodo oblikovala glede na gibanje osebnih-dohodkov delavcev gospodarskih organizacij združenega dela, njihova masa pa ne sme biti nad 16 odstotki sredstev za osebne dohodke v nematerialni proizvodnji v letu' 1979. Predvidenih jé še vrsta omejitev, med njimi tudi ta, da poraba sredstev skupne porabe ne sme preseči lanske za več kot T5 odstotkov. Posamezna izplačila iz sredstev skupne porabe naj se povečujejo mnogo počasneje, - ali ostanejo na ravni lanskega tri-četrtletja, le regres za prehrano med delom naj znaša 8 odstotkov od povprečnega osebnega dohod-ka v lanskem tričetrtletju.
Dogovor o politiki razporejanja sredstev za osebne dohodke in-skupno porabo mora biti sklenjen do konca' januarja. Zvezni izvršni svet naj bi- še januarja sprejel zakon, ki bo opredelil višino Sredstev za nekatere osebne prejemke iz materialnih stroškov, za reprezentanco, za znesek pogodb o delu in še nekatera druga sredstva.
Odrekanje, pa tudi rast
V razpravi na seji predsedstva je Vinko Hafner dejal, da brez odrekanja očitno ne bo šlo, vendar se, moramo boriti predvsem za boljšo produktivnost, za boljše gospodarjenje. O vsem tem pa. mora delavec povedati svojo besedo, delavec je v središču vsega dogajanja. Tudi preteklo leto.nam ni bilo lahko, vendar je realni o-sebni dohodek narastel za 4 odstotke. Napovedi za to leto so bolj črnoglede; govorijo, da bo realni osebni dohodek za 5. odStokov manjši — storiti moramo vse, da bi bili pri tem odstotku »pod ¿planom«., -
ODLIKOVANJE
član predsedstva SR Slovenije tov. Tone Bole je na posebni slovesnosti izročil tov. Gregorju Klančniku red dela z rdečo-zastavo, s katerim ga je odlikoval predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito. Tov) Gregor Klančnik je prejel to visoko odlikovanje za posebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki ifriajo pomen za socialistično izgradnjo države. Tovarišu soborcu, ki je v povojnem obdobju veliko prispeval k združitvi slovenskih železarn, so za prejeto odlikov c\- * J 't’3im čestitali tovariši . Franc Lesko-šek-Luka, Tone Kovič, Janko Smole in dr. Miha Potočnik.
čestitamo
Razpravljalci so še opozorili, da mora priti resolucija ne le do 750 tisoč zaposlenih, ampak, do vseh prebivalcev Slovenije. Ustrezneje bomo morali načrtovati delovni čas. Pred sprejetjem republiškega dogovora o cenah naj jih v občinah ne bi povečevali! Vsaka organizacija združenega dela naj bi - pripravila svoj program na področju cen.: Pri zagotavljanju discipline so ukrepi premalo, to vprašanje je treba urediti1 tudi sistemsko.' Osnovne organizacije Sindikata ne smejo obstati pri seznanjanju delavcev, morajo dati, besedo in poskrbeti, da ta pride na. pravo mesto, Tudi osnovne organizacije zveze • sindikatov morajo1 sprejeti svoje operativne programe za izvajanje stabilizacije, vplivati pa morajo .tudi na materialno stimulacijo boljšega dela. To je nekaj, poudarkov,1s seje, med katerimi bi vsak moral postati naša vsakdanja praksa.
(Iz infomacije RS ZSS za ob-
vešč. v ZD 1/IV)
DELOVNEMU KOLEKTIVU .ŽELIM V NOVEM 1980. LETU MNOGO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV!
Čestitka Franca Leskovška-Luke
Proizvodnja slovenskih železarn v novembru
tfr Močno pri koncu leta smo. Samo še za zadnji mesec nam manjkajo podatki; samo še nekaj tednov dela nas čaka, pa bomo zopet naredili črto čez eno gospodarsko leto. 'Rezultati dela iz meseca novembra, vsaj kar zadeva proizvodne dosežke, niso .prav nič doprinesli, da bi popravili-stanje po desetem mesecu. Proizvodnja surovega železa in surovega-jekla je bila celo nižja kotov oktobru,_ v . blagovni proizvodnji so edino v Železarni Štore presegli mesečni . .načrt in to za okoli 3.000 ton izdelkov, tako. da je skoraj dosežena mesečno načrtovana količina za sozd. Slovenske‘železarne v celoti.
. .Že prejšnji mesec smo .poročali m. rekordnih, .dosežkih v .izvozu in napovedovali dobre rezultate tudi za zadnja dva meseca. Napovedi so se več kot uresničile, saj so izvožene količine izdelkov .še . daleč ..višje kot pretekli mesec, in mesečna vrednost izvoza je bila nekaj nad .6,7 milijonov dolarjev. Skupno je že dosežena raven letnega načrta izvdja za 1(1. mesecev, načrtovane vrednosti pa' ne bo več. možno ujeti.. .'Posebno razveseljivo je dejstvo, da je bila dosežena vrednost izvoza ob tako visoki prekoračitvi povprečno načrtovane^ vrednosti za mesec dni samo 4 % nižja, kot je bila prekoračitev načrta za izvožene količine izdelkov.
Vrednost prodanih izdelkov je bila približno enaka mesečno načrtovani vrednosti, čeprav nekaj nižja kot je bila dosežena v oktobru.
Mesec november je bil torej ponovno mesec s slabimi proizvodnimi dosežki v večini delovnih organizacijam kje so vzroki?
¡Delovnih dni je bilo zaradi praznikov nekaj manj kot druge mesece. V lanskem novembru so bili tudi prazniki in. vendar je bila proizvodnja pri mnogih izdelkih boljša, predvsem pa pri surovem jeklu.
V	novembru dosežena proizvodnja surovega železa je bila za
okoli 800 ton nižja kot v oktobru in je bila mesečno načrtovana količina dosežena le 97 %. Na štorskem elektroplavžu so presegli mesečni načrt kar za 28 %. Nasedline na obeh jeseniških .plavžih in slaba kvaliteta koksa so bdi vzrok, da. :so izvršili le .90^0 načrta.	' .
Proizvodnja surovega jekla je bila dosežena .le.86,%_vV.jeseniški jeklarni je bila sedem dni v popravilu ASEA — električna obločna peč in v mantirani-so ves ¡mesec obratovali le s štirimi pečmi. Razen okvare na eni peči je bila glavna ovira v daljšem popravilu livnega žerjava. .	.-.
V	Železarni Ravne so mesečni načrt proizvodnje surovega jekla izvršili 98 % in so glavni vzrok zaostanku — prazniki. Težave so imeli • vsekakor z vložkom, saj so os.tali na skladišču skoraj brez jeklenih ..odpadkov.
/• V ¡železarni štore nova električna obločna peč še vedno ni obratovala. Do praznikov so jo dogotovili in bi dala prvo proizvodnjo v decembru. Prva ¡peč je delala dobro in je operativni plan presegla za 1,6 %. Težave so imeli Zaradi slabše vzdržnosti dolomitnih oblog, kar je v določeni meri vseeno vplivalo. na proizvodnjo.
Zaostanek za mesečno. načrtovano blagovno proizvodnjo , znaša okoli 300 ton v železarnah in 220 ton ..pri predelovalcih. Kot .je že v uvodu omenjeno, so ¡samo v železarni štore presegli, za. 21% ¿mesečno načrtovano količino. ¡Proizvodnja traktorjev je bila dosežena 86%, kar-tudi malo zmanjša sicer dober dosežek proizvodnje za prodajo.. Predelovalci so., dosegli mesečni, načrt proizvodnje 93%, večji zaostanek so imeli v Plamenu in. znaša 15 %, kar seveda občutno vpliva na skupen ¡dosežek, čeprav so-imeli ostali manjšo zaostanke.
čez.mesec d-nij ko .bomo imeli ¡.pregled nad letnimi, ¡proizvodnimi rezultati) se bomo malo ¿več zadržali¡¡prii posameznih, proizvodih in tudi medsebojnih menjavah v okviru (Slovenskih železarn.-Medsebojne dobave oziroma pomanjkanje vložka je.pri navedbah problematike mad naj,pogoste j Šimi dejavniki in vzroki za ¡izpad proizvodnje. .Pri-predelovalcih.»so imeli, za »november--zaradi praznika _vsi..¡nekaj . nižje mesečne načr-te, katere so vu večini. temeljnih organizacij tudi .dosegli.
Mesečni' načrt izvoza je bil presežen za 39 %-,. V, železarnah so vse tri presegle mesečni načrt in gadosegl? skupno ¡1431%. Med predelovalci so presegli'načrt samo v žični in to za , 89 %, kar-je zadoščalo, da imajo tudi skupna 1100 %»izvršitev.
Vrednost izvoza je bila dosežena za železarne 135(%;-pri predelovalcih 121 %, torej za 21% .višje kot količinska izvršitev in je skupno za Slovenske železarne izvršen mesečni načrt./vrednosti izvoza >133 %.
Mesečni načrt vrednost prodaje so dosegli: V železarni Jesenice 99 %, 'v Železarni ¡Ravne 94%, v Železarni štore 122% m ..skupno železarne 103‘ %, Med predelovalci" je bila vrednost prodanih izdelkov višja iod načrtovane v vseh delovnih'organizacijah' m skupno» 18%
. višja od načrta.
... Enkratna realizacija je po ¡lil-mesecih 26 % večja od.dosežene v lanskem letu ob koncu novembra, in skoraj na .ravni načrtovane -vrednosti na- letošnje preteklo obdobje.“'
Ko boste prebirali tale prispevek o novembrskih rezultatih, ho» .le še nekaj -dni.manjkalo do konca leta. Kar je, je in nič ¡kaj. .prida ...se ne da več popraviti. Kot. že sedaj kaže, ¡raven v izvozu in razum-lljivo ipri vrednosti • prodaje, bodo-.¡ostali .rezultati za'letošnje leto komaj na ravni lanskoletnih ali bodo celo slabši. Prihodnje leto pa b.o zagotovo boljše.
Kako smo delali
SKUPNA PROIZVODNJA
Proizvedena skupna količina proizvodov na nivoju DO je. znašala 24.256 ton:
l|||i- v primerjavi z operativnim planom je bila višja za 842 ton oziroma za 3,6 %,
— v primerjavi z 1/12 letnega plana je bila višja za 1.449 ton oziroma za 6,4 %;. ;
—- v primerjavi z dinamičnim planom pa je bila višja ža 959 ton oziroma za 4,1 %.
Po .obratih je. potekala proizvodnja. takole:
ELEKTROPLAVŽ
Proizvodnja aglomerata in grod-lja ¡je bila nižja,:od predvidevanj.v operativnem. planu zaradi 'slabšega mineraloškega sestava-hematita iz Mavretanije,, ki se ¡.uporablja za proizvodnjo: specialnega grodlja za nodulacijo. Tako” je bila proizvodnja. aglomerata realizirana v Višini 3.642 ton, kar j e. za 84 ton oziroma
kar je ža 138 ton oziroma za 5,6 % več: od predvidevanj v operativnem planu.
VALJARNA II
Operativni plan valjarne II je bil postavljen v višini 8.470 ton, proizvedeno pa je bilo za 339 ton oziroma za -4 % več kot- je bilo pred-... videno v operativnem planu, za 634 ton oziroma za 7,9 % več kot je. hilo predvideno v 1/12 letnega . plana in za 79 ,ton oziroma za 0,9 % več kot. je bilo predvideno v dinamičnem planu.
- JEKLOVLEK
.Proizvedeno je bilo 705 ton hladno predelanih, valjanih.. profilov, . kar je za 20 ton oziroma, za 2,9 % več od.planirane količine v opera-. tivnem planu. Proizvodnja brušenih profilov je bila planirana v. višini ■ 395 ton, realizirana pa v višini 373 f ton: Nižja proizvodnja: je posledi-
Skupina naših delavcev v Libiji — posnetek pred valjarno Tripoli
za 2,2 % manj od .operativnega plana, proizvodnja-grodlja pa v .višini 3.959 ton,, kar je za 91 ton oziroma za 2,2 % manj od operativnega plana.
JEKLARNA
Skupna'proizvodnja gredic, ki je . bila' planirana v. višMi 5.400 ton, ¡P® znašala' 5.480' tort ali 1,5»% več kot 'je bilo predvideno v operativnem planu. ' Težave so bile zaradi neustrezne' preskrbe rt kvalitetnim Si metalom in z ognjeodpornimi materiali, pbieg tega pa je padala tudi kvaliteta starega železa.
VALJARNA I
■Skupna proizvodnja’ valjanih izdelkov je znašala 2.618 ton, kar je za 268 'ton oziroma' za 11,4% več od operativnega plana. Proizvodnja - .je bila'višja tudi v primerjavi z 1/1-2: letnega plana in dinamičnim .planom, in sicer je bila 1/12 -letnega plana realizirana, v višini 2.167 ton, kar je za 451 ton oziroma za 20,8 % .več od .predvidevanj v operativnem planu; dinamični plan pa je bil realiziran v višini 2.480 ton,
ca-okvare na pogonu vodilne plošče brusilnih. strojev MC-50 I in II ter. Jbtes II.
-	Proizvodnja vlečenih profilov je bila planirana v višifir 290 ton, realizirana pa. v višini 332 ton zaradi večje storilnosti in delne spremembe programa.
LIVARNA I
-	Skupna dosežena proizvodnja je znašala 2.081 ton, kar je: v primerjavi-z operativnim planom za 226 ton oziroma za 12,2% več; v primerjavi z 1/12 letnega-;plana ža 412 ton oziroma za 24r7--% »več in -v primerjavi z dinamičnim "planom za 459 ton. oziroma za 28,3% več.
■ z Proizvodnja hi hila ;še večja, če ne bi prišlo do izpada proizvodnje 50 ton:kokil in 25 ton .metalurške litine zaradi okvare skipa in mešalca priprave peska, poleg tega pa žarilna peč Radlje ni obratovala 3 dni.
LIVARNA II
Proizvedeno je bilo 604 ton litine, kar predstavlja 10Q % realiza-
PREDSTAVLJAMO VAM
Na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta je bil izvoljen za predsednika TOMO MAJER.
Tov. Majer je prišel v delovno, organizacijo 20. 9. 1971. leta, ko je kot štipendist Železarne štore zaključil šolanje na ŠKIMC Štore kot kovinostrugar.
Razporejen je bil na dela in naloge strugarja v TOZD mehanska obdelava. Vsa ta leta si je z znanjem in delom pridobival praktične izkušnje in danes o-pravlja dela in naloge univerzalnega rezkalca. V lanskem letu je uspešno zaključil izredno šolanje na delovodski šoli strojne stroke v Mariboru.
Ob izvolitvi na tako pomembno dolžnost smo mu zastavili dvoje vprašanj, na kateri je kratko, toda jedrnato odgovoril.
Vprašanje: Tov. Majer, v delovni organizaciji, predvsem pa v vaši TOZD, si opravljal že vrsto pomembnih dolžnosti — funkcij. Kaj ti pomeni funkoija predsednika delavskega sveta delovne organizacije?
Odgovor: Moje dosedanje družbenopolitično delo v TOZD, v občinskih in republiških organih je bilo vezano na mnoge funkcije in dolžnosti. Zadnja zadolžitev, pa pomeni, da bom moral svoje znanje in izkušnje povezati v celotno družbenopolitično in samoupravno delovanje.
Menim, da brez aktivnega sodelovanja delegatov, družbenopolitičnih organizacij in ostalih, povezanih z delom delavskega sveta, ne more biti delo predsednika kvalitetno in uspešno. Zavedati se moramo, da je uspešno in koristno delo lahko samo takrat, ko v njem sodelujemo vsi in je naloga nas vseh.
Vprašanje: V tem mandatnem obdobju bodo pred samoupravne organe postavljene zelo zahtevne in odgovorne naloge. Katere izmed njih bi' bile po tvojem mnenju najpomembnejše?
Odgovor: Poslovno leto, v katerega vstopamo, bo za našo delovno organizacijo eno izmed najtežjih v zadnjih nekaj letih. Gospodarske težave v svetu in v domovini se bodo odražale tudi v naši DO.
Vezani oz. odvisni smo v precejšnji meri od uvoza, zato mora biti vsa aktivnost usmerjena v povečanje izvoza. Veljalo bi'tudi poiskati 'možnosti nadaljnje fi-nalizacije naših proizvodov.
.Vključitev akcije varčevanja, v gospodarski načrt, na.vseh področjih naj ne ostane zgolj parola, ampak obveza slehernega zaposlenega. Odgovoren in uspešen odnos do sprejetih nalog in njih izvajanje bo pokazatelj naše organizacij sko-akcij ske sposobnosti.
Ob vsem tem bi omenil s tudi nadaljnje poglabljanje delovanja
delegatskega sistema pri odločanju na sejah delavskega sveta DO.
Mnenja sem, da bi se 'bilo potrebno o gradivih za seje DS DO bolj temeljito posvetovati v vseh delovnih sredinah. Nosilci teh posvetovanj bi morali 'biti delegati. Le talko bi dosegli še večjo kvalitetno raven razprav in odločanja na sejah delavskega sveta. To velja tudi za ostale oblike delovanja tako samoupravnih organov kot v delegacijah SIS.
Navedel sem le del problematike. in- potrebne aktivnosti. Pravočasno in aktivno reševanje porajajočih se problemov pa mora dalt-i tudi uspešne rezultate.
Uredništvo
(Nadaljevanje s 3. strani)
cijo operativnega plana. Presežen je bil tudi dinamični plan in sicer za 4 tone oziroma za 0,7 %, medtem ko je bila dosežena proizvodnja v primerjavi z 1/12 letnega plana nižja za 41 ton' oziroma za 6,4%.
OBDELOVALNICA VALJEV
Operativni plan, ki je bil postavljen v višini 305 ton, je bil presežen za 9 ton oziroma za 3 % obdelanih valjev. Presežena sta bila tudi 1/12. letnega plana in dinamični plan, in sicer je bila 1/12 letnega plana presežena za 22 ton oziroma za. 7,5%, dinamični plan pa za 14 ton oziroma za 4,7 %.
OBDELOVALNICA LITINE
Proizvodnja obdelane litine je bila precej nižja od planirane proizvodnje v operativnem planu, in Sicer je bilo od planiranih 77 ton proizvedenih le 59 ton litine (i —, 76,6).
Glavni vzrok za nedoseganje proizvodnje je v dobavah oziroma nepopolnih dobavah predvsem težjih surovcev.
TOVARNA TRAKTORJEV
Operativni plan, ki je bil postavljen v višini 500 kom. traktorjev, je bil 100 % izvršen, čeprav je bila še vedno prisotna problematika pomanjkanja oziroma nepravočasnih dobav nekaterih vrst materiala, pojavili so se tudi krajši zastoji zaradi okvare VEDA dvigala za snemanje traktorjev, težave pri vžiganju motorjev tipa 300 in prehoda iz tipa 402 na tip 300.
ZAPOSLENI
V novembru je bilo na nivoju DO zaposlenih 3.473 delavcev, kar je za 3,2% manj v primerjavi z letnim planom. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela se poveča število zaposlenih na 3.678, kar predstavlja 99,8 % realizacijo letnega plana.
PRODUKTIVNOST
Produktivnost na nivoju DO je bila za 3,3 % višja od predvidene v letnem pianu. Najvišjo produktivnost so dosegli v TOZD livarna I (i = 118,6), najnižjo pa v TOZD livarna II (i = 86,5).
slovenske
železarne
(jubljana
Pričevanje iz NOB	28
TRN V PETI
nekega Cirila iz Palčja, ki so ga tisti dan Nedičevci ujeli med svojim ha j kanj em v bližini njegove vasi. Jokal je in se tolkel po glavi, češ, kako je bil bedast, da se ni bolje skril ali pa ostal doma v svojem bunkerju, ker ga' gotovo ne bi našli. Tako pa so ga ujeli in doma je ostala sama mlada žena in dveletna hčerkica. Lahko je bilo oceniti, da je labilen značaj in da mu ne gre zaupati, zato so se vsi zaporniki zaprli vaše in nihče skoraj govoriti, ni hotel z. njim. Kmalu se je pokazalo, da so imeli prav. Kot takšnega so Cirila namreč ocenili tudi zasliševalci s poročnikom Batom in Stevom na čelu ter ga hoteli uporabiti kot provokatorja in izdajalca, ne da bi se tega zavedal. Bili so z njim silno prijazni in dobrodušni. Govorili so, kako ga razumejo in sočustvujejo z njim in njegovo družinico. Da mu dokažejo, kako dobri so, bo lahko dobil dva dni'dopusta in prepustnico, da bo lahko obiskal družino, kar se je tudi fes zgodilo.
Medtem so tudi v ravnanju Ne-dičevcev nastale nekatere spremembe, verjetno kot posledica
protestov domačinov zoper njihovo ravnanje - z zaporniki pri Nemcih. /Nekaj dni zaporedoma so jih zato v glavnem zasliševali brez prevelikega pretepanja' kar na dvorišču, le Bliska in njegovo dva tovariša, so vodili iz Šempetra na Krasu (Pivke) v kilometer oddaljeno Radohovo vas, kjer so jih ob strahovitem mučenju zasliševali na dvorišču skoraj zapuščene Morelove domačije. Obešali'so-jih na drevo, privezovali z Verigami in jih z verigami tudi pretepali po golem telesu, da so izgubljali zavest in so jih morali s polivanjem V. vodo spet spravljati k življenju.
Vmes pa'se je pripetil dogodek, . ki je zagotovo rešil, številna življenja še drugih obveščevalnih o-iicirjey iz: skupine kapetana Ste-va. Zjutraj v sredo, 28. marca, se je namreč pred nedičevski štab pripeljala skupina treh gestapovcev v zloglasnih črnih uniformah, kmalu nato pa so 'srbski stražarji prišli iskat v zapor Janeza in ga odpeljali v štab. Najprej je Blisk s tovarišema pomislil, da je morda kapetan Stevo spremenil načrt in jih prišel iskat sredi be-
lega dne, ko pa so odpeljali samo Janeza, so kmalu' vsi vedeli, da gre. za resnične gestapovce. Medtem ko je na Primčevem dvorišču teklo zaslišanje glavnine zapornikov in so Bliska, in Albina odpeljali spet k Morelu v Radohovo vas, so gestapovci in nedičevci vse dopoldne obdelovali Janeza in hoteli odgovore na vsa že znana vprašanja. Seveda je bil Janez pri. tem deležen toliko udarcev in drugega mučenja, da je postal za vse že domala popolnoma apatičen. Ves čas je bil skoraj v nezavestnem stanju, priznal pa ni nič drugega kot tisto, kar je povedal že na/prejšnjih zaslišanjih.
Toda ob teni je slišal dragoceno novico, podatek, ki je pomenil rešitev za tovariše, ki. naj bi jih prišli reševat v zapor naslednjo noč. Novico namreč, da komandant nedičevcev, podpolkovnik te srbske izdajalske vojske, ni popustil, niti pred tako avtoritativno zahtevo gestapovcev, da bi jim izročil Janeza, kakor so to zahtevali. To je seveda pomenilo samo eno, da bi se uprl tudi v gestapovske - uniforme preoblečenim partizanom, če bi prišli po svoje zaprte tovariše in jih hoteli osvoboditi.
Ko so popOldne. bili sicer skoraj napol mrtvi spet vsi zbrani v zaporu ;in so s skrajnim naporom pojedli nekaj hrane, ki so jim jo prinesle žene s terena, je Janez poročal Blisku, kako je končalo srečanje gestapovcev z nedičevci
in kako je poteklo njegovo zaslišanje. Vsi. so tako uvideli velikansko nevarnost, ki jim je pretila naslednji večer in bi utegnila pomeniti gotovo pogubo tudi za vse reševalce. Treba je bilo kar najbolj naglo ukrenati. Blisk je kar na konček papirja v naglici načečkal /sporočilo za kapetana Sfeva in ga skoraj po vseh štirih odnesel na dogovorjeno mesto v stranišču. Pri tem je imel. še to srečo, da sta bili prav takrat v sosedni pralnici Primčevi dekleti in Blisk je s kretnjo glave in očmi dal vedeti Jožici, naj pohiti. Po napotilih načelnika Steva pa sta dekleti tako: in tako domala nenehno dežurali v pralnici in kar čakali na morebitna sporočila zaprte, trojke in drugih jetnikov, zato se je Jožica z Blisko-virh sporočilom o nevarnosti, če bi vztrajali pri predlaganem načrtu rešitve, takoj odpravila | v Brkine.; Čeprav je vsepovsod kar mrgolelo sovražnikov, se je srečno prebila do načelnika Steva iri mu izročila Bliskovo sporočilo.
Seveda pa tega naši zaporniki niso mogli vedeti in še ves ta in naslednji dan so bili med zaslišanji in pretepanjem in potem v zaporu, nenehno v skrbeh, kdaj se bodo V zaporu oglasili streli. Niso bili nič kaj prepričani, da se bo spričo, gostote sovražnikov dekletoma posrečilo pravočasno spraviti Bliskovo obvestilo v roke kapetanu Stevu.
Aktualne naloge...
AKTUALNE NALOGE	ali celo sredstvo izkoriščanja. Gle-
S PODROČJA DELA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI .	.
OBČINE CELJE V LETU 1980
V posredovanem članku, ki je med drugim povzetek dveh samoupravnih sporazumov s področja urejanja širše stanovanjske problematike, želimo informirati člape delovnega kolektiva o novostih, ki jih ti sporazumi prinašajo na pod-rbčj e s tanovanj ske izgradnj e.
—	Prvo področje je uvajanje ekonomskih stanarin in s tem v zvezi osnutek pravilnika' o delni nadomestitvi stanarine.•
—	Drugo področje predstavlja predlog samoupravnega sporazuma o lastni udeležbi za pridobitev družbenega najemnega stanovanja.'
O aktualnih vprašanjih s področja uveljavljanja ekonomskih stanarin smo. bili! v drugem polletju leta 1979 najširše seznanjeni po sredstvih obveščanja, zato glede tega samo informacija, da je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje po večmesečni javni razpravi na četrti redni seji skupščine dne 26. 12. 1979 potrdila predlagani sporazum.
Sporazum stopi v veljavo po zaključenem podpisovanju udeležen-cev (27. 12. 1979 do 15. 1. 1980). Podpisati ga .Sidra več kot polovi-, ca udeležencev; s tem bodo dani pogoji, da se prične z novim načinom obračunavanja stanarin 1. marca 1980.
Z : uvedbo ekonomskih stanarin se postavi vprašanje zavarovanja, življenskega standarda občanov z nizkimi družinskimi cjphodki oziroma zagotovitev njihove socialne varnosti.
To področje obravnava pravilnik o delni nadomestitvi stanarine, v katerem so zajeti natančni pogoji in merila za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarine ter: jfoMam, ki o tem odločajo.
Do delne nadomestitve stanarine bo upravičen- imetnik j Stanovanj Ske pravice, če on ih člani gospodinjstva uporabljajo stanovanje, ki je po veljavnem točkovnem sistemu ocenjeno do 160 točk; ki po površini he presega določenih normativov ter v primeru, če je višina -letnega dokazljivega dohodka,gospodinjstva glede na njegovo število' članov žmanj ša od mejnih vrednosti v tabeli znosnih izdatkov za sta--narino.
Lestvica za ugotavljanje znosnih izdatkov stanarihe za posamezne tipe, gospodinjstva bi se po dohodkovnih razredih' spreminj ala V skladu jz ras tj o življenjskih stroškov, ki jih za vsako, leto objavi Zavod za istatistiko SR Slovenije..
■Doslej se je oblika pravice do delne nadomestitve stanarihe le malo uporabljala ih jo je prejemalo majhno število družin — v letu 1979 je bilo npr. od 61. vlog, ki so prispele, ugodno rešenih 45,. ker jih je 11 odstopilo,‘5 pa jih ni izpolnjevalo pogojev'.
Majhno število je posledica relativno nizkih stanarin>Z uvelja-. vitvijd> samoupravnega sporazuma, o prehodu na ekonomske stanarihe bo „gotovo potreba po delni na-. domestivti stanarine!,večja. "•"Stanovanje naj zagotavlja posamezniku in družirii primerne pogoje Za življenje, ne pa vir dohodka
de na to delne nadomestitve stanarine ne morejo 1 sprejemati tisti imetniki stanovanjske pravice, ■ ki oddajajo stanovanje ali del stanovanja V podnajem, ali v stanovanju opravljajo poslovno ali obrtno dejavnost ter tisti, ki so lastniki vseljivega - stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hiše. Iz podobnih razlogov ne morejo prejemati delne nadomestitve stanarine imetniki stanovanjske pravice, če so on ali drugi .člani gospodinjstva lastniki motornega čolna, kamp prikolico,- osebnega avtomobila ali, ali drugih nepremičnin v vrednosti nad 100.000,— din. Pri tem je treba povedati, da ima imetnik stanovanjske pravice možnost uveljaviti delno nadomestitev stanarine tudi, če jë on ali član gospodinjstva lastnik osebnega avtomobila, če le-tega potrebuje- invalidna oseba — paraplegik,' ali ki ima nad 60%- in-, validno okvaro spodnjih okončin.
Imetnik stanovanjske pravice -in člani gospodinjstva thdi ne smejo biti brez. upravičenih razlogov nezaposleni, ker sicer ne morejo biti Upravičenci do delne nadomestitve stanarine,
O pravici do delne nadomestitve stanarine bo odločal 5-člans.ki odbor, sestavljen iz predstavnikov Samoupravno stanovanjsko skupnosti občine Celjë, Skupnosti socialnega varstva in Centra, za socialno delo.
Da bi bila presoj a : pravice do delne nadomestitve' stanarine čim realnejša, sodelujejo z odborom tudi komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer Stanuje prosilec za delno nadomestitev stanarine.
Pravilnik je v razpravi do prve naslednje seje skupščine, projoli so ga tudi vodje delegacij v naši DO, tako da lahko potrebne informacije ali pravilnik sam zainteresirani dobijo pri svojih delegatih. V tem času javne razprave šo možne spremembe pravilnika, zato bi morali vse pripombe posredovati preko .delegacij na SSS občine Celje.
Drúgo področje, katerega Osnutek je tudi v, razpravi, predstavlja samoupravni sporazum ó lastni udeležbi za pridobitev družbenega naj emnega stanovanj a.
Namen samoupravnega sporazuma je upoštevati ènotna . merila lastne udeležbe za vse podpisnike tega dogovora znotraj SSS občine Celje, .	.
Lastno udeležbo bodo delavni ljudje in občani zagotavljali na osnovi namenskega. varčevanja za stanovanje, kar bo potrebno spodbujali. že. pri mladini ter predvsem pri vseh zaposlenih. -- Osnovno izhodišče udeležencev sporazuma, je dejstvo, da mora vsak posameznik , ali družina prispevati k reševanju, svojega stanovanjskega vprašanja. Lastna udeležba predstavlja tudi poseben vir financiranja v novem sistemu lastnih sredstev občanov.
V bodoče naj bi delavec že Ob vložitvi prošnje . za stanovanje predložil varčevalno pogodbo, ki jo je sklenil z banko, ali dal pismeno izjavo, da bo zagotovil znesek, ki' ga bp v skladu : s kriteriji za lastno udeležbo po predloženem samoupravnem- sporazumu dolžan prispevati za pridobitev družbenega najemnega stanovanja.
'•■Višina lastne udeležbe se določa glede na povprečni mesečni dohodek na člana- gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SRS v letu pred pridobitvijo družbenega stanovanja. Pri tem se šteje za člana gospodinjstva zakonec-, otroci in starši,, če živijo v skupnem gospodinjstvu z imetnikom stanovanjske pravice in osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice po zakonskih predpisih dolžan vzdrževati.
Vsak občan bo moral plačati lastno udeležbo pred vselitvijo oziroma ob vselitvi v novo ali Več-
CLOVEK — ČLOVEKU — ČLOVEK!
Pod tem naslovom je bil v 14. številki 'štonskega, železar-ja objavljen članek o delu in uspehih aktiva krvodajalcev v Štorah. V posebni tabeli je bilo prikazano, koliko krvodajalcev je v času od le.ta 1970 do 1979 prejelo določena priznanja. 'Poleg tabele o celotnem 'številu odlikovancev je bil objavljen seznam tistih, ki so za 50-kratno darovanje krvi prejeli spominsko uro. Med nagrajenci je imenovana tudi tov. Ivanka Rezar, Štore št. 10, ki pa spominske ure ni prejela.
Pri pregledu evidence je prišlo do neljube pomote, ker so prvotno krvodajalci, za 50-kratno darovanje krvi prejeli le pismeno priznanje, medtem ko je Občinski odbor Rdečega križa Celje ■ uvedel spominske ure šele v zadnjem obdobju.
Z zgornjo obrazložitvijo se tov. Rezarjev! ,,za netočno informacijo opravičujemo.
Komisija za krvodajalstvo
vredno (prenovljeno) ali večje stanovanje z višjim stanovanjskim standardom.
■ Z zakonom o stanovanjskem .gospodarstvu bo določena le najnižja udeležba, ki znaša od 1—4% za solidarnostna stanovanja ter najmanj ■ 5.% in največ 20 % za vsa ostala družbeno-najemna stanovanja. r
Obe obravnavani področji predstavljata določeno novost pri stanovanjski problematiki, zato je nujna širša informiranost in aktivnost v času, ko sta oba sporazuma dana v javno razpravo.
Stane Verbič
Izgradnja zdravstvene postaje v Štorah kasni
Ko smo obveščali- bralce o poteku izgradnje zdravstvene postaje štore, smo verjeiiSv zagotovilo, ida bo izgradnja zaključena do 29. novembra 1979, kot je obveza Ingrada po pogodbi. Ko se je bližal ta ¡rolk, je izvajalec, to je Ingrad, našel Več. izgovorov za kasnitev in podaljšanje roka.
Gradbeni odbor je tekoče spremljal izvajanje del in ¡kritično ocenil obnašanje izvajalcev do spoštovanja pogodbenega roka. Sestajal se je tedensko z namenom, da; spremlja obnašanje izvajalcev -del do obvez, ki so jih sami zagotovili s podaljšanimi roki, Ko se je ugotovilo, da tudi te obveze ne drže, je gradbeni odbor zahteval od izvajalca, da zimsko, obdobje he -sme vplivati na. kvaliteto del.
Zaradi teh ugotovitev računamo, da bo 'zdravstvena postaja dograjena in pripravljena za vselitev- šele spomladi, saj prej ne bo možno urediti okolice,
Ivan Žrnahar
PRIZNANJE
1 i NILA
„’'V	^	' 1 *	• Jfa, *,	• :	/V:
- • . - 1 , : . - ■ • ■ ■
.	. -J;;-	T:.-. ■■	.	. -J': ......J
Zadnja krvodajalska akcija je bila ena izmed najuspešnejših, odkar poteka odvzem krvi v Štorah, saj se je odzvalo vabilu kar 230 krvodajalcev iz železarne in 5 iz terena. Humanost in solidarnost do sočloveka je prisotna povsod, tudi na letnem dopustu. Dokaz temu so priznanja, ki sta,jih prejela člana našega kolektiva tov. Albin Klajnšek in Stane Leskošek, ko sta se med letovanjem na Rabu odzvala pozivu Rdečega križa k odvzemu krvi. čestitamo!
Strokovno posvetovanje slovenskih metalurgov
V	dneh 18- in. 19. oktobra so se-zbrali 1.03 udeleženci strokovnega posvetovanja slovenskih metalurgov. Letošnje posvetovanje je obravnavalo vrsto raziskav; za. reševanje, vprašanj, ki se nanašajo predvsem na potrebe predelovalcev kovin. Prav. zato so bili prisotni številni raziskovalci iz delovnih organizacij, ki kupujejo proizvode metalurgije za nadaljnjo predelavo. Številni soudeleženci so bili tudi S področij vzgoje kadrov,, predstavniki raznih ustanov, predstavniki Splošnega združenja črne metalurgije. Jugoslavije, Splošnega združenja črne, barvne metalurgije'in livarn Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije in drugi. Razumljivo so bili_metalurgi v večini, vendar jih je bilo skupno z'udeleženci organizatorja, to je Metalurškega inštituta Ljubljana, 62 irt od tega za' področje železarstva 37.
•V uvodnem predavanju je podal predsednik odbora za znanstveno raziskovalno delo Slovenskih železarn lep pregled organiziranosti raziskovalnega dela v SOZD SŽ, p .rezultatih.-raziskovalnega dela v preteklih dveh letih .in danes. Dobršen del predavanja je bil posvečen nalogam v'bodoče,, posebno raziskovalnemu programu kot osnovi ■ srednjeročnega 'plana razvoja za obdobje 1981—1985.
■V dveh dneh se je zvrstilo še .14 zanimivih predavanj, ki šo seznanjala udeležence o Uvajanju novih tehnologij, o novih proizvodih ■in kvalitetah,-o predelavnih lastnostih, o napakah, ki nastopajo v materialih. zaradi napačne, tehnologije v predelavi, o možnostih izkoriščanja odpadnih materialov, o varčevanju zr energijo1 in izkoriščanju toplote'ter o izkušnjah z delom nekaterih naprav za zaščito okolja. Pester program je torej obravnaval razna področja raziskovalnega dela in nakazal tudi potrebo, usmeritve programa raziskav v bodoče.
Čeprav je bil program predavanj po številu-dokaj manjši kot pretekla leta,--je še vedno zmanjkovalo časa za razprave, ki so bile pri več referatih žive in koristne in bi bile gotovo še širše, če bi bilo nekaj več časa.
Pomembno mesto v programu dvodnevnega posvetovanja je imela javna obravnava predlogov raziskovalnih nalog za prihodnje Obdobje. in za leto 1980. Predsedniki vsehr treh projektnih svetov, 'to je za področje črne metalurgije, za področje barvne metalurgije in za področje .livarn,rsp' pred zbranimi udeleženci obrazložili programe vsak za-Svoje področje raziskovalnega dela in vsako nalogo posebej. Zaradi številne prisotnosti koristnikov in naročnikov raziskav je bila obravnava živahna, tehtna in je vnesla več sprememb in zahtev za dopolnitev-programov pa. tudi zahtev za črtanje-nekaterih nalog,- ki- so bile-predlagane s-podobno, ali- skoraj: istovetno, vsebino za program raziskav v prihodnjem-letu.
Letošnji raziskovalni program- oziroma program za prihodnje letuje že pripravljen v-smislu novega zakona o raziskovalni dejav-■ nos-ti in- obsega za področje črne metalurgije usmerjen raziskovalni projekt za obdobje 1980 do-1983, ki se hanaša na uvajanje novih tehnoloških postopkov izvenpečne metalurgije in ta obsega 25 tein.
—i ■ Dalje na usmerjenauaziskovalna programa:
-	— »Raziskava izoblikovanja in lastnosti mikrostrukture pri pte-
del&vi jekel«- ter-v njem 16 predvidenih tem in
— »Intenziviranje-proizvodnje preoblikovalnih obratov« obsega 11 različnih- podnaslovov.
. ■ Za, program leta 1980 Za črno metalurgijo je bilo obravnavano še 32 individualnih nalog.
Iz tehnologije pridobivanja barvnih kovin in ferozlitin je program raziskovalnih nalog skromnejši in obsega; 15 nalog in od teh jc bilo ugotovljeno,-da sta dve zajeti že pod drugimi naslovi. Za livarstvo je bilo obravnavano 11 nalog, vendar so pri tej obravnavi nastopile še spremembe.
Po zaključni javni obravnavi predlogov je predstavnik Raziskovalne skupnosti Slovenije-obrazložil, kako je -treba v prihodnje pripravljati programe raziskovalnega- dela, pri katerem bo s sofinanciranjem udeležena RSS. Pohvalil je vsebino delai mu organizacijo strokovnega posvetovanja, o javni obravnavi-je pa dal oceno, da lahko i služi ža vzgled -vsem . drugim raziskovalnim področjem iz gospo-darstva.	>
Iz vsebine strokovnega posvetovanja,- ki se je -nanašalo ha železarstvo, lahko povzamem naslednje zaključke:
V	slovenskih jeklarnah dobro sledijo spremembam v tehnologiji proizvodnje jekla v svetu. V prenešene novo uvedene tehnolpške spremembe je vloženo veliko lastnega znanja-in ni- vzrok v znanju, -da posodabljanje tehnologije še ni uvedeno polno v proizvodnjo. Investicije, ki so neobhodne’za gradnjo- potrebnih naprav in posodabljanje obstoječih, so v veliki kasnitvi, ki znaša že več kot dve leti in ki je v veliki meri posledica pomanjkanja finančnih sredstev.
Današnje zahteve industrije predelave: jekla so daleč večje, kot so bile še pred desetletji ali čelo pred nekaj leti. Predelovalci zahtevajo material; ki po Svojih lastnostih čimbolj ustreza tehničnim in gospodarnim pogojem predelave in zahtevam končne uporabnosti izdelkov. Jekla morajo razen kemičnih, mehanskih in fizikalnih lastnosti ustrezati še namembnim zahtevam porabe tudi po svojih lastnostih in obliki, čeprav je v slovenskih jeklarnah v rednem proizvodnem programu nekaj sto različnih kvalitet, bo treba uvajati še nove ob tem, da bo vredno nekatere tudi opustiti. Nekatera jekla, za katera so bile doslej zahteve take, da -so bila uvrščena v kvalitetna jekla, šo danes zaradi velike stopnje predelave na avtomatih za koatinuirno masivno preoblikovanje-zahtevane lastnosti, ki narekujejo uvedbo dodatne tehnološke obdelave in sodobne tehnologije, da bi zahtevam lahko zadostili.
Ob tem, da je proizvodnja jekel vše bolj specializirana po' načinu in da poraba po namenu' zahteva vse ožjo specializacijo lastnosti, se nehote spomnim na pogoste izjave: »Kako da danes ne znajo
več .delati kvalitetnih jekel, včasih smo znali to drugače«. .To. je po mojem mnenju podobna primerjava kot z avtomobili izpred 30 ali več let. Tudi ti so bili za takratne razmere zelo kvalitetni, danes pa zahtevamo mnogo več.
Spremembe v možnostih oskrbe z osnovnimi surovinami in_.ener-getskimi mediji po virih in cenah narekujejo iskahje možnosti uporabe vseh domačih virov surovin, tudi iz . odpadnih materialov. Raziskave morajo biti usmerjene na razreševanje oziroma zmanjševanje potrebe uvoza.
Zaščita okolja in izboljšanje delovnih pogojev je doprinos in zahteva, poleg zakonskih predpisov, ki pomeni tudi znižanje fluktu-acije delovne sile.
Po njih se pretaka energija
Vse to. so dejavniki-in-naloge razvoja.; v Slovenskih železarnah in tem potrebam mora biti namenjeno raziskovalno delo.
Po 'kbncanein delovnem programu šo udeležencem predložili v potrditev s'klepe; ki so bili po obravnavi ih nekaj dopolnilih tudi sprejeti;'Sklepi obsegajo tudi zaključke javne obravnave programa-'raziskav. Projektni sveti' mora jo upoštevati vse dane utemeljene pripombe in predlaganim' halogam odrediti nove roke oziroma prioritetni vrstni red tam, kjer obstaja nevarnost, da raziskav ne bi bilq možno izvršiti v zahtevanih rokih naročnikov.
- V sklepih' je tudi ugotovitev, da sta področji barvnih'kovin in livarstva glede tla njuno važnost in vlogo za oskrbo predelovalne industrije in v izvozu, premalo zastopani v programu raziskav.
Iz podatkov; o višini sredstev, ki « jih-tozdi metalurgije, predvsem pa železarn, namenjajo za raziskovalno delo, izhaja; da se v ¡tozdih polno zavedajo pomembnosti raziskovalnega dela kot osnove-za1 razvoj in zagotovitev kvalitetne proizvodnje in mu tudi namenjajo’primerno materialno Osnovo-, Kljub- temu je; sprejeto mnenje, da je za-Organizirano in usmerjeno raziskovalno delo potrebno več-stabilnosti v politiki financiranja raziskav.
Raziskovalno delo v metalurgiji mora biti osnova razvoja in mora shfžiti predvsem potrebam predelovalne industrij ¿.nadomeščanju uvoza, izkoriščanju odpadnih materialov in ne nazadnje tudi prenosu/, lastnega znanja drugim interesentom.
V programih raziskovalnega dela morajo biti obsežene'nadalje naloge o smotrni uporabi energije za potrebe metalurgije in naloge, ki zadevajo varstvo okolja.
Usklajen program raziskovalnega dela naj išče načine in pota Za preusmeritev, predelovalnega kompleksa Slovenije v povečan delež uporabe kvalitetnih in plemenitih vrst jekla iz proizvodnje Slovenskih železarn. Na. ta način, z usvajahjem novih kvalitet, ki pomenijo nadomestitev uvoza za predelovalce in stalnostjo proizvodnje kvalitetnih jekel, bo možno boljše pokrivanje potreb predelovalcev in s tem zmanjšanje razkoraka med proizvodnjo in porabo jekla v Sloveniji.
Izvršilni organi delavskega sveta
V
DO železarne Store
Na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta. Železarne Štore dne 11. januarja 1980 so bile na predlog kadrovske komisije pri svetu konference osnovnih organizacij Železarne Štore imenovane komisije v spodnji sestavi..
KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD IN STANOVANJSKE ZADEVE
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Dne 18. decembra je v gasilskem domu v Štorah zasedala Skupščina krajevne skupnosti, ki jo je Skli-. cal njen predsednik ing. Opaka. Člani skupščine 'so obravnavali ma-terjale, ki so že prej bili v razpravi na: seji -sveta 'skupščine.
Burič Alojz, predsednik	jeklarna, ,	
Gajšek Mirko, namestnik	valjarna II	
Sedlar Bojan	plavž	
Sajovic Vlado- ■	GKSG	m ' | £¿¿4 & |
Peter Anton,	, livarna. valj ev. •	^ ^ %,V -i , * I
Trobiš Ignac	TT	M si
Žibret Anton	vzdrževanje	b.dU 'Z*'-
Knez Jože	kontrola, kakovosti	
Veber TineT r	DS za kadre ih splošne zadeve ,	>4 X > tV wiRSilfwi :
KOMISIJA ZA GOSPODARJENJE		- ¡5 V
Strohmaier Mirko, predsednik •	/livarna -strojne litine	¡U | m
Janžekovič Srečko, namestnik	plavž	¡¡1 v i
Kavčič Franc ■	valj ar ha 11	
Kunštek Milah	valjarna I	* i	 g m k i s n
Košenina Rudi	TT	
Ožek Franc	vzdrževanje	
Ravnikar Ivan.	energetika	
Kolšek Rado	GKSG	
Gerkeš Štefan	DS za*.komerciailhe posle' t	
KOMISIJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
Čagalj Josip, predsednik Preskar Riko, namestnik Mramor Alojz <
Cizelj Jože Jazbinšek Marija Ošlak Marjan.' i Štefančič' Vlado Žumer Mafija -Povalej Jože
vzdrževanje.
DS", za kadre im .splošne zadeve
jeklarna..
valjarna 1
livarna, valj ev .
livarna strojne litine
mehanska obdelava
kontrola kakovosti
DPG
’V	• SSMÏ
Zimska idila ob cesti na Pečovju
Na Zboru so govorili- o. osnutku statuta naše krajevne skupnosti, o smernicah razvoja, finančnem planu za leto 1980, dolu delegacij in akcij NNNP. -
V vlogi razlagalcev so nastopili ■ tovariši Jože 'Gaberšček, Viktor Opaka, Franc Zelifr in Srečko Janžekovič. Ne bi navajali podrobnosti-o materialih, ker je bilo to opisano v .prejšnji številki Železarja.
: Ugotovitev članov skupščine je bila, da je plan za bodočnost dobro zastavljen v naši. krajevni skupno-' • sti, statut z manjšimi-popravki ozb-roma dopolnitvami pa lahko-gre v potrditev na zbore občanov, ki bodo'sklicani -po območjih;
Iz 'splošne- -: diskusije - (Starc,' Ocvirk, Plankova, Žoharjeva, Korošec) bi omenil obrazložitev' tov.
. Milana Žibreta; o organiziranju ak-. cij: na -komunalnem področju. Po-- vzetek iz razprave ing. Žibreta: »Po . preizkušeni' in ustaljeni navadi ife vajamo majhne; in večje komunal-. ne dejavnosti predvsem tam, kjer i so na voljo režijski odbori in pri-.
; pravljenost prebivalcev pomagati pri akcijah«.
Ena to.d zanimivosti. druge seje skupščine , j e bila tudi ta, da nas je . od 87 delegatov,, kolikor; jih šteje skupščina, bilo. na seji. le,25.
Jože Kragelj
Borci ocenili delo
. Ob tej objavi naj sporočimo še spremembo, ki je nastala pri objavi'članov delavskega sveta,..in sicer je član delavskega sveta Cizelj Jože in ee-Borovšak Franc iz TOZD valjarne I, kot je bilo to objavljeno v prvi številki Železarja.
Uredništvo ŠŽ
■NA CESTI
NISI SAM
(Nadaljevanje s 6. strani)
Za pregled o rezultatih preteklega dela so vsi udeleženci strokovnega posvetovanja dobili v posebni knjižici tudi' »Kvantifikacijo rezultatov raziskovalnega dela iz metalurškega področja v raziskovalnem letu 1977—-1978«. V tem obdobju so raziskovalci Metalurškega inštituta, VTO Montanistika skupno s sodelavci in raziskovalci iz metalurških delovnih organizacij Slovenije, reševali skupno 155 nalog ter terminsko rešili in oddali ostrena poročila ■ za 96 nalog. 59 je bilo pa prenešenih v letošnje leto, vendar so že vse dogotov-Ijene. Rezultat teh raziskav je vrsta novih kvalitet in novih izdelkov. Uvedem so novi postopki in 52 % raziskovalnih rezultatov je že v uporabi- ali vsaj-, v fazi preizkušanja, uvajanja pri neposrednih uporabnikih. Vrsta teh novitet ima značaj inovacij, ki so bile izvršene sicer po službeni dolžnosti in z družbenimi sredstvi,-vendar predstavljajo za tozd oziroma delovno organizacijo industrijsko svojino; ki; jo je vredno kot tako vsaj interno registrirati. Med sklepi je rečeno, da naj bo z raziskavami, omogočena ne samo prodaja kvalitetnih izdelkov,, temveč tudi prenos znanja, za katerega je pokazalo letošnje posvetovanje in rezultati raziskovalnega dela v industriji, da je na dostojni ravni in da. bi ga bilo moč koristno prenašati zainteresiranim.	Milan Marolt
Aktiv ZB NOV Železarne je i-mel v decembru letno delovno konferenco,- kjer' -so pregledali svoje delo in sprejeli program dela za leto 1980.
Anketa je-pokazala, da .so borci NOV aktivni na raznih področjih družbenega dela, v samoupravnih organih, odborih. in .komisijah v odborih za LO in družbeno samozaščito, v sindikatih, v delegacijah združenega dela in SIS in v drugih - .organizacijah ter' društvih; Borci so mnogo, prispevali k razvoju delegatskih odnosov.. Aktiv nima . svojega programa širše družbene dejavnosti,..ampak kot politična organizacija ..sodeluje pri kreiranju programov organizacije, ZK, in sveta sindikata, ter se aktivno zavzema za realizacijo dogovorjenih sklepov. Svoj program ima le za tisti, del, ki se .nanaša, izključno na borčevske probleme. .
V preteklem letu je bil osnovna zadolžitev organizacija in izvedba VII, srečanja borcev NOV SŽ, ki. je bila na: Svetini.- Koordinacijski odbor ZB NOV SŽ je dal priznanje' aktivu za uspešno izvedene ■priprave in . intenzivno prizadevanje: pri organizaciji VII. sréca-jnja borcev NOV SOZD dne 25. .avgusta 1979 na Svetini.
Zelo živahna je bila razpraya o inekaterih -aktualnih problemih, ki se nanašajo- pri .podružbljanju skrbi za socialni in zdravstveni ■položaj borcev in .vojaških, invalidov. Poudarjeno je bilo, da aktiv ZZB NOV Železarne mora bedeti nâd počutjem borcev NOV, biti tankočutna in uspešna pri
obveščanju odgovornih za reševanje težav posameznika,: da morajo jodgovomi bolj prisluhniti predlogom aktiva in osnovne organizacije ZB.
Kritične pripombe so bile na račun obračuna OD za tiste borce, ki ne dosegajo povprečja OD DO, ker se upoštevajo vsi dodat-.ki in sb prikrajšani .tisti, ki delajo na izmene, zato je predlog, da se sistem prouči in spremeni. V devetih mesecih je 27 borcev prejemalo povprečje OD, ki je bilo doseženo v DO. V zvezi g tem je bilo več pripomb na račun ugodnosti pri izobraževanju ob delu, ko šo te ugodnosti deležni delavci, ki še niso nič naredili za železarno in tudi ne kažejo pripravljenosti,' dočim so; bili borci prikrajšani v preteklosti za te ugodnosti in se sprašujejo, kje je njihovo minulo delo.: Pri tem je tudi vprašanje kadrovanja in izvajanje kadrovske politike, saj večkrat odstopamo od dogovora o e-■ notnem izvajanju.
Prav sedaj, ko je osrednja samoupravna "aktivnost in aktivnost poslovodnih organov usmerjena. v. probleme, v zvezi z letnhn in srednjeročnim planom ter sanacijo izgub, so borci podprli prizadevanja družbenopolitičnih organizacij, zlasti pa prizadevanja članov KPO za. rešitev istih. Smatraj o,, da je treba takoj energično pristopiti k zapstritvi individualne odgovornosti, zlasti na tistih področjih, kjer preveč odstopamo • od začrtanih smernic.;
KADROVSKE VESTI
V mesecu decembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Šket Anton, NK delavec: — livarna II; Kravarič Jože, voznik motornih vozil — transport; Lup-sina Franc, NK delavec — transport; -Bojami Brane, NK delavec — jeklarna; Pasarič Drago, NK delavec — livarna II; Beg Drago, strojili tehnik gj| valjarna II; Sarajlija Milorad, NK delavec
—	valjarna !I; Cerič Mus-tafa, PK livar-kalupar —livarna I; Rezec Emil, KV kmetovalec — elektro-plavž; Džulič Rifet, NK delavec
—	elaktroplavž; ¡Matič Ratko, dipl. met. ing. — livarna I; Žagar Srečko, KV strojni ključavničar — valjarna II; Levstik Štefan, NK delavec — TOZD DPG; Cinac Šemzo ,NK delavec — valjarna I; Župnek Božidar, KV kuhar — TOZD DPG; So tovsck Avgust, metalurški tehnik — DS komerciala; Peharec Ivan, NK delavep — valjarna I; Julafič Vinka; NK delavka — komunala; Mihevc Irena, ekonomski telmik
—	DS za finance; štamol Srečko, gostinski ‘tehnik — TT -montaža; Blatnik Zvonka, maturant gimnazije — DS za finance; Milanovih Dragiša, PK rezkaJec — TT obdelava; Vodeb Anton, NK delavec — DS za komercialne posle; Korez Anton, KV strojni ključavničar — mehanična.
jl3S:¿ÍA\S¡$/SE VRjtfDLJI
Ljubej Vinko, obratni elektrikar — elektroobrat; Malič Savo, NK
delavec------jeklarna; Koprivc
Marjan, NK delavec — jeMovlek; Vavričuk Anton, elektrikar — elektroobrat; škornik Srečko, KV strojni kalupar — -livarna II; Gligorič Čedo, NK delavec — livarna II; Pinter Maks, KV mehanik kmetijskih strojev — TT montaža; Cmok Branislav, KV strugar — mehanična; Berk Janko, KV elektromehanik — .elektroobrat; Grobin Cveto, KV avtomehanik — TOZD kontrola kakovosti. ■
ODŠLI PÔ LASTNI
Urbančič Jože, dipl,’ met. ing. — DS za IR; Reberšak Drago, NK delavec -— livarna II; Gobec Silvester, KV strugar — obdelo-valnica valjev; Gajšek Srečko, NK delavec — TT skladišče; Pihler Martin — KV strojni klju-
čavničar; Bajde Frančiška, NK delavka — komunala; Gračnar Edi,' NK delavec —’ valjarna I; Zame Jože, KV strojni ključavničar — valjarna lit Kankovič En-ver, NK delavec — livarna II; Plahuta Zvonko, NK delavec — jeklovlek; Šahinovic Ibrahim, NK delavec — jeklarna; Djerič Seku-la, NK delavec — valjarna I; Vasiljevič. Nikola, NK delavec — valjarna I; Šrimf Silvester, KV strugar r— obdelovalnica litine; Mužerlin Franc, PK’ avtogeni rezalec — jeklarna; Videc Jožef, žerjavovodja — valjarna II; Kurent Magdalena, ekonomist. — DS za finance; Vrban Nikola, NK delavec — livarna II; Habot Jože, KV inštalater — ObdeJovalni-ca . valjev; Podgoršek Ivan, KV modelni mizar — modelna | mizama; Pušnik Emil, PK strugar
—	TT obdelava; Delibašič Tomislav, KV mehanik kmetijskih strojev — TT montaža; Hrovat Franc, KV avtomehanik — TT montaža; Jezovšek Slavica, KV natakarica — komerciala TT; Podbregar Vladimir, ing. I. stop.
DS komerciala; Berginc Alojz, KV avtomehanik — TOZD KK; Šurbek Ivan, NK delavec — valjarna I; Abmeti ‘Sokol, NK delavec — elektroplavž; Polak Franc, žerjavovodja— služba zavarovanja; Čadej Gvido, modelni mizar
—	modelna mizama; Guček Danica, KV cvetličar — DPG.
Iz DO so bili izključeni:
Gologranc Franc, NK delavec
—	jsklovlek; Ruhovci Fahrli, NK delavec — jeklarna; Grajžl Stanislav, kurjač pl. peči — elektroplavž; Bajrič Ferid, valjar — valjarna I; Ahmetovič Mehmedalija, NK delavec — livarna II.
ODŠLI V JLA
Duranovič Sead, NK delavec — livarna TI; Borlak Andrej, elektrotehnik — DS za EO; Starlekar Danilo, KV strugar — obdelovalnica Valjev; Drofenik Herman, KV valj. prof. — valjarna II; Slomšek Jurij, KV strugar — MO orodjarna; Petrovič Milutin, KV strojni Mjučavničar — mehanična; čater Branislav, KV strojni ključavničar — mehanična; Štuk-lek Ivanko, KV rezkalec — mehanična; Porič Mirko, KV strojni ključavničar — vzdrževalec transportnih sredstev; Šepec Anton, KV obratni elektrikar — elektroobrat; Kink Mirko, NK delavec
—	valjarna JI; Čepin Miloš; NK delavec — livarna I; Delfahro Milan, KV finomehanik — energetika; Vlahovič Zlatko, NK delavec
—	TT montaža; Pirš Branko, NK delavec — TT obdelava; Cvetko Zvonko, NK delavec — livarnall; Pongrac Zdravko, NK delavec — livarna II; Petrinšek Zvonko, NK delavec — livarna II; Sporič Ivan, NK delavec — livarna II;
Leskovšek Željko, strojni tehnik — priprava ' vzdrževanja; Huško Stjepan, NK delavec — livarna I.
!S|ŽI\TiiJENJS
I SO STOPILI ’
Herman Milan iz DS- za kom. posle; Skok Anka jz DS za kom. posle; Horvat' Vlado iz mehanične delavnice; Vipotnik Dragica iz TOZD DPG; šuč Jernej iz. mehanične delavnice; Blažun Niko iz MRA; Maloiku Isak iz valjarne I; Knafilc Dani iz mehanične delavnice; Hrastnik Mohor iz TT montaže; Slakan Milan iz mehanične delavnice; Kavka Aleš iz DS za kom., posle; Korošec Jožica iž službe zavarovanja; Krivanik Dragica iz DS za finance; Kram-pršek Drago iz žerjavnega oddelka; Krajnc Olga iz priprave vzdrževanja; Strašek Marjan iz valjarne II; ing. Hebar Jože iz TOZD KK; Capin Stanko iz livarne I; Krajnčan Marjan iz TT — MO.
Vsem želimo obilo družinske sreče!
IBBSj .
^Družini so dobili
Hrovat Jože iz eiletotroobrata; Stojan Jože -iz elektrojeMame; Štefauec Stanko iž mehanične delavnice; Leskovšek Milan iz vzdrževanja; Hrastnik Mohor iz TT montaža; Bezgovšek Cveto iz kem. laboratorija; Markovič Rodoljub iz jeMarne; Ivanuša Marjah iz PP 114 p.; Strnad Jakob iz TOZD KK; Jazbinšek Silvo iz obdelave litin; Bovha Rudi iz ob-delovalnice valjev; Verk Marjan iz valjarne I; Jošt Vinko iz valjarne II; Boršič Jože iz eleklro-obrata; Pungeršek Franc iz TOZD KK; Knežčvič Mile iz livarne I; Polšak, Roman iz livarne I; Škoberne Marjan iz valjarne II; Kolar Srečko iz TT montaže; Tahiri Bejtush iz livarne II.
Vsem iskreno čestitamo!
D. Mernik
Prometna varnost
UREDITEV PROMETNIH RAZMER V ŠTORAH
V začetku januarja je bil sestanek o prometni ureditvi Štor, kjer so sodelovali poleg predstavnikov železarne Iše predstavniki Skupščine občine Celje, odgovorni za promet; podjetja Ceste-ka-nalizacije in Krajevne skupnosti Štore.
Dogovorjeno je bilo naslednje: SJ Avtobusno postajališče Po-cajt se prestavi na drugo strah.' mostu med železnico in cesto. Nasip za desni obvoz uredi železarna, tov. Zagoričnik. Istočasno se zgradi vhod v železarno z. betonskimi. elementi.
2.	Pri vratarju na mostu Štore I se označi prehod za pešce in postavijo ustrezni znaki.
3.	Avtobusno postajališče Štore: nujna je prestavitev otoka zaradi parkiranja avtobusov.
4.	Zaradi varnosti delavcev se uvede znak omejitev hitrosti pri Godcu na 40 km/h in namesti svetlobno signalizacijo pri. postajališču Godec. Prav tako je^ nujno namestiti močnejše luči za
STORSKI 2ELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
osvetlitev. Zadolžčni: KS štore, železarna, .ih Komunalna' skupnost Colje.
5.	; Na cesti skozi Štore II Go-. dec—Pbcaj t se nagneš ti prometne znake z ' dovoljeno hitrostjo 40 km/h, znotraj avorišča pa >10 km/h; pri vratarnici Godec se o-znači križišče s prednoslno cesto.
6.	KS štore in železarna zahtevata, da se oib tehničnem prevzemu zdravstvenega doma in ostalih objektov na Lipi uredi pro-metni režim in razsvetljava na celotnem področju Lipa.
7.	Prometno ogledalo, ki ga je namestilo podjetje CK, je 'bilo dvakrat razbito, zato ga ne bodo več postavili.
8.	Zaradi prometne obremenitve ceste skozi Lipo je nujno, da železarna oimprej svoj promet preusmeri na industrijsko cesto ob Voglajni.
9.	Opozori se upravljalce cest, da pregledajo cestišče in takoj zakrpajo udorne jahte, uredijo asfaltne površine in ibahkine. Komunalna skupnost;naj bredi zimsko čiščenje snaga.
S tem ko smo uredili parkirni prostor za osebna vozila med cesto in železnico, s C ukine parkirni prostor pri zdravstveni postaji. 0 tem smo že obvestili voznb ke, vendar nismo bili dovolj uspešni. Zlasti moramo opozoriti tiste, ki so začeli postavljati svoje avtomobile znotraj zavarovanega območja pri generatorjih in ob stavbi OTK. Ker dosedanja opozorila niso lbila učinkovita, ima služba zavarovanja nalog, da postopa po pravilniku o delovnem redu.
Skupaj s Krajevno skupnostjo Štore smo izposlovali pri ŽTP Celje, da je odprta čakalnica na železniški postaji za potrebe delavcev. Ugotavljamo pa, da se tega prostora poslužuje zelo malo ljudi, četudi je slabo vreme in so prihodi vlakov in avtobusov neredni.
Ivan žmahar
(Nadaljevanje s 7. strani)
Ker so posledice vojne Vse bolj prisotne, borci tudi vedno starejši, je v programu dela poudarjena skrb, da se omogoči v TOZD ZP Štore zdravstvene preglede in njihovo zdravljenje.
Poleg udeležbe na VIII. srečanju borcev NOV SZ, katerega organizatorji so letos predelovalci, načrtujejo izlet v partizanske kraje. Vodstvo aktiva so zadolžili, da skupaj z osnovno in občinsko organizacijo ter združenjem aktivov ZB NOV aktivno rešuje tiste probleme borčev, ki so vezani za nov pokojninski zakon in drugo zakonodajo ter borce sproti obvešča o rezultatih.
Ivan 2mahar
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi moža in očeta
JOŽETA VENGUSTA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, 'Posebna zahvala . sorodnikom, sosedom, znancem ¡ter 'kolektivu Železarne Štore. ,
Žalujoči žena Tončka in hčerka Irma