Na Goriškem se je tretjina delavcev vsaj enkrat poškodovala na delu _. .^Jl 1 i^r- Goriška višješolska ponudba ne bo okrnjena Primorski dnevnik SOBOTA, 6. FEBRUARJA 2010 Št. 31 (19.738) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Za sodelovanje sta potrebna (vsaj) dva Vlasta Bernard Pripravljenost na sodelovanje ne more biti stvar ene same strani, kajti partnerja morata biti vsaj dva. Da je sodelovanje adut, da ustvarja humus, na katerem uspevajo nove ideje in da je podlaga za vzpostavljanje sistema, je bilo videti in otipati včeraj v Tržiču. Nova Seawayeva ladjedelnica je šolski primer tega, kar lahko dosežemo, če združimo moči, če sodelujemo, če se zavedamo, da smo evropski državljani. Njena ustanovitelja, poliglota in navdušenca, nedvomno pa tudi vrhunska strokovanjaka, sta ustvarila model sodelovanja, vzpostavljanja sinergij in uveljavljanja z znanjem, inovativnost-jo, zanesenjaštvom. Brata Jakopin sta bila zato zasluženo deležna številnih pohval in priznanja za svoj podjetniški pogum. Povsem drugačna zgodba se je včeraj odigravala le nekaj kilometrov stran, v Trstu, kjer je tržaški predstavnik v rimski vladi še enkrat, in tokrat za vselej, odklonil sodelovanje s Slovenijo. Na posvetu o infra-strukturnem razvoju severnega Jadrana je sicer ostal s svojimi stališči dokaj osamljen, saj se večina ljudi vendarle zaveda, da je odklanjanje sodelovanja škoda predvsem za Trst. V Tržiču o sodelovanju kot primerjalni prednosti, v Trstu pa kot o nevarnosti. Nasprotja, ki jih novinarska beležnica ne more zamolčati. Kot včeraj v Tržiču, kjer ni bilo nobenega (sicer povabljenega) institucionalnega predstavnika iz Slovenije, tako da so se Seawayevi gostje presenečeno spraševali za razloge. Z nami vred. TRST - Na posvetu o Sredozemlju predstavili projekt družbe Unicredit Italija za logistično platformo na Jadranu Povezava Trst-Tržič - Frattini za, Menia proti zavezništvu s Slovenijo TRŽIČ - Velika slovesnost v industrijski coni Lizerc Seaway uradno odprl vrata Več kot tristo gostov z vrhom Dežele FJK, Pokrajine Gorica in tržiške občinske uprave TRŽIČ - V tržiški industrijski coni Lizerc je včeraj uradno odprla vrata nova vrhunsko tehnološko opremljena ladjedelnica slovenske skupine Seaway, katere prihod v tem času gospodarske krize so domačini še posebno to- plo pozdravili. Goriška pokrajinska od-bornica Mara Černic v slovenščini, tržiški župan Gianfranco Pizzolitto in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo so bratoma Jerneju in Japcu Jakopinu in njuni mednarodni ekipi izrekli toplo do- brodošlico in izrazili veliko zadovoljstvo, da sta Jakopina za svojo novo naložbo izbrala naše ozemlje. »Nismo prišli v tujino, ampak smo ostali v Evropi,« je bil njun odgovor. Na 4. strani TRST - Italijanski zunanji minister Franco Frattini je na včerajšnjem posvetu o sredozemskem prostoru mobilnosti oz. sredozemski politiki infrastruktur in transporta podprl projekt družbe Unicredit o uresničitvi logistične platforme na severnem Jadranu, ki naj bi povezovala pristanišči v Trstu in Tržiču. Za novo polemiko je poskrbel podtajnik za okolje Roberto Menia, ki je izrazil nasprotovanje zavezništvu s Slovenijo na področju pristanišč, medtem ko se je evropski komisar za transport Antonio Tajani zavzel za integriran sistem severnojadranskih pristanišč, ki bi vključeval tudi Trst in Koper. Na 3. strani Predsednik poslanske zbornice Fini pisal SKGZ in SSO Na 2. strani V Trebčah obeležili Dan slovenske kulture Na 8. strani Predstavitev knjige Dušana Jelinčiča Na 9. strani Odprli razstavo Boris Pahor: meja kot usoda Na 12. strani Slovenci delavni, toda ne vedno pošteni Na 16. strani V Gorici nagradili mlade gledališčnike Na 15. strani NATO - Rusija proti novim širitvam Ministri zavezništva optimisti glede Afganistana CARIGRAD, MOSKVA -Obrambni ministri Nata so včeraj končali dvodnevno neformalno zasedanje v Carigradu. Izrazili so optimizem glede prihodnosti v Afganistanu in sedanjega razvoja dogodkov ter se strinjali, da bo leto 2010 odločilno. Vseh 44 držav, ki sodelujejo v silah Isaf je optimističnih, kar 34 držav pa je napovedalo tudi povečanje svojih sil za stabilizacijo države in okrepitev urjenja afganistanskih varnostnih sil, da bi lahko čimprej prevzele odgovornost za varnost. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev pa je včeraj podpisal najnovejšo različico osrednje ruske vojaške strategije. Dokument se med drugim navezuje tudi na nadaljnjo širitev zveze Nato in jo označuje kot največjo in glavno grožnjo ruski varnosti. V dokumentu, ki je dostopen tudi na uradni spletni strani Krem-lja, je kot prva na seznamu zunanjih varnostnih groženj navedena načrtovana širitev severnoatlantskega zavezništva. Snovalci strategije so ob tem še zapisali, da "namerava Nato globalizirati svoje pristojnosti na način, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom", poleg tega pa želi v bližino ruskih meja namestiti tudi svojo infrastrukturo. Na 13. strani ITALIJA Polemika med Fiatom in vlado RIM - Predsednik podjetja Fiat Luca Cordero di Monteze-molo je včeraj dejal, da sta s pooblaščenim upraviteljem Sergiom Marchionnejem v teh letih večinoma vlagala v Italiji, zatrdil pa je tudi, da Fiat pod njunim vodstvom ni nikoli prejel niti evra od države. Ta izjava je sprožila ostre reakcije, medtem pa na ministrstvu za gospodarski razvoj proučujejo, kakšna bo usoda 1658 delavcev tovarne v sicilskem kraju Termini Imerese, ki jo Fiat namerava zapreti. Na 6. strani Skgz qzmjj Svet Slovenskih organizacij 'jBJJ Confederate organizzazioni Slovene Društvo Slovensko gledališče Kulturni center Lojze Bratuž SKŠRD Tržič Glasbena Matica Kulturni dom Gorica Slovenska prosveta Trst Zveza slovenskih kulturnih društev Inštitut za slovensko kulturo SCGV Emil Komel 2 Sobota, 6. februarja 2010 ALPE-JADRAN, DEŽELA / SLOVENCI V ITALIJI - Problem financiranja manjšine CELOVEC - Javna tribuna na univerzi Predsednik poslanske zbornice Koroška ob nerešenih vprašanjih manjšine izgublja na ugledu Fini odgovoril SKGZ in SSO Drugi državni predstavniki se na poziv krovnih organizacij niso odzvali TRST - Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudi Pavšič in Drago Štoka sta sredi januarja naslovila pismo na vladnega podtajnika pri predsedstvu italijanske vlade Giannija Letto, predsednika senata Renata Schifanija in na predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija. V dopisu predstavnika manjšine opozarjata najvišje državne predstavnike na velike težave slovenske manjšine in izražata zaskrbljenost zaradi primanjkljaja 1 milijona evrov, ki ga vlada ni vključila v večnamenski odlok lanskega decembra. Pismo sta predsednika krovnih organizacij poslala v vednost tudi predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu. Pred dnevi sta pisala še zunanjemu ministru Francu Fratti-niju in ga zaprosila za krajše srečanje ob njegovem včerajšnjem obisku v Trstu. Na poziv predsednikov SKGZ in SSO se je odzval le predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki je Pavšiča in Što-ko pisno obvestil, da je njuno pismo posredoval predsedniku poslanske komisije za ustavna vprašanja, predsedstva vlade in notranje zadeve Donatu Brunu ter predsedniku poslanske komisije za kulturo in izobraževanje Valentini Apreji, da o problematiki razpravljajo v pristojnih komisijah. V uradnem dopisu predsednik poslanske zbornice Fini uporablja slovenski črkopis pri zapisu priimka predsednika SKGZ Pavšiča (glej sliko). Novost je po oceni krovnih organizacij vsekakor poziti- IL PRESIDENTE DELIA CAMERA DU DEPUTAT] Ovtile P™¡¿L¡*í4h hg Ticcmih> I j Sua corle» Iracfi In merino ullü legg.* n. 3t del 200], ¡HjhJnl'hvuL» ncllí ÜP¿T«J irnicalE n. 3Í iklTfl ÍT-WIO H0|. PKSfflC ■'.VdJirmí jCrr ia luí,-la &ÍÜ tirtfrütriftt düvrrru drfía rryjonr Wl - ftikifc CftJjrf4. Al riíUATdo. desidtM irtíuTiiniLj ifi a ver liuimw hp i ll íMIh Jíua trKcra si ftcsidc-nlt dílli ConAnabuioM AlT« lhuIiticñ^nili, i^lt. Pre*idrro» del Conngjio od Innern!, hi. Dchuiid Iíi juj, -r ■: Ptnidaict dtlk (.'OrttlBlSllMlí L ijUura, mori cd H«, raí. V-ilcnli nu Ajwrn, uJl: nchr- í dcpUMÜ CÍni[>Mnír,i; k SUÜíOí CtfininifJ Vta".! püttúfW jhrihJnrí vÉJÍttfc fj ÉniMTirn It ¡ni^JuLi', í rhe- riLím.nrvi piú rvpjvwr.mí. Me-I rir^ruUfLú pt/ Tincn/Junc rirollmi, mi t gradili l'Krailow [mi irivíbtIjv i idíei LcnliiMlL nJidi ed un jlncens iiigiinii di buiwi -ivam. FaRTVkf* t fitOxwkj íiifl F-pt WIMHtWmfPII Rudi PAVÍrC Preiidímc SXü-2 Uimnc (."ulmnlc h^úfin^ü Sbmu Vli S-h'ninwKo 2ívnr TREKSTt V CELOVEC - »Koroška v jubilejnem letu 2010 - včeraj, danes, jutri« je bila tema javne tribune v četrtek zvečer na celovški univerzi, katere so se udeležili politiki, gospodarstveniki, znanstveniki, politologi, zastopniki cerkva in - kot zastopnik t.i. »konsenzne skupine« predsednik ZSO Marjan Sturm. Udeleženci ob tem seveda nismo mogli mimo nerešenega vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, dramatičnega finančnega položaja in močno načetega ugleda dežele. Sturm je pri vprašanju postavitve dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem menil, da je rešitev v jubilejnem letu 90. obletnice koroškega plebiscita »vsekakor možna«. Ključ za rešitev pa da imajo v rokah politične stranke na Koroškem. Te naj končno izločijo to vprašanje iz dnevne politike in naj čimprej pričnejo ustvariti pozitivno vzdušje za takšno rešitev. Če bi v jubilejnem letu 2010 uspelo rešiti to vprašanje, bi bil to »velik uspeh za deželno politiko kot tudi za samo deželo«, je še pristavil Sturm. V razpravi je sodeloval tudi koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki pa je vztrajal pri znanih pozicijah: zagovarjal je rešitev nekdanjega kanclerja Bruna Kreiskega iz leta 1976 s 25-od-stotno klavzulo. Lahko pa si predstavlja tudi rešitev na občinski ravni in sicer v obliki, da bi prebivalci na neki vrsti referenduma (so)odločali, ali želijo dvojezično krajevno tablo za ta ali oni kraj v občini ali ne ... Drugače kot Dörfler, namreč za široko zasnovano in manjšini naklonjeno rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem še v jubilejnem letu 2010, se je izrekel predstavnik evangeličanske cerkve na Koroškem Manfred Sauer. Predstavniki gospodarstva in znanosti pa so vnovič poudarili svoje nerazumevanje, da to vprašanje na Koroškem še vedno ni rešeno. Koroška tako zaradi najnovejših gospodarskih afer kot tudi zaradi skozi desetletja nerešenega manjšinskega vprašanja iz dneva v dan izgublja na ugledu ne le v ostalih avstrijskih deželah, temveč tudi v prostoru Alpe Jadran in v mednarodni javnosti. Če ne bo prišlo do korenitih sprememb, predvsem v deželni politiki, Koroška v jubilejnem letu 2010 ne bo imela kaj praznovati, je bilo še izpostavljeno na javni tribuni. Na potrebo po korenitih spremembah v deželni politiki so včeraj popoldne - medtem že četrtič - opozorili s petkovim protestnim shodom tudi koroški Zeleni, ki so zahtevali odstop vseh članov koroške deželne vlade iz vrst FPK (prej BZÖ) in tudi ljudske stranke (ÖVP) ter predčasne volitve na Koroškem. ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina Na srečanju bodo obravnavani razpisi, ki jih je v prejšnjih tednih izdala deželna uprava v zvezi s prispevki za gorska območja. Podrobneje bosta obravnavana razpisa o razpršenem hotelu (v obliki novih pobud in utrjevanja že obstoječih struktur) ter razpisa za obnovo in ponovno pridobitev enot gradbene dediščine ter za obnovitvene posege in/ali prekvalifikacijo infrastruktur. TOREK, 9. FEBRUARJA 2010 - OB 9.30 V DEŽELNEM AVDITORIJU V VIDMU, UL. SABBADINI, 31 Na srečanju bodo spregovorili: Predsednik dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo Namestnik glavnega direktorja Glavne direkcije za mednarodne odnose in odnose z EU Giuseppe Napoli Direktor Službe za koordiniranje politik v gorskem območju Emanuela Blancuzzi NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST / ALPE-JADRAN Sobota, 6. februarja 2010 3 TRST - Včeraj drugi dan posveta na temo Sredozemski prostor mobilnosti Italija podpira logistično platformo Menia: Nikoli zavezništva s Slovenijo Frattini: Pomen Unije za Sredozemlje - Tajani za integriran sistem pristanišč skupaj s Koprom - Rešiti je treba več vprašanj TRST - »Prijatelji iz Kopra so od vedno bili potencialni konkurenti tega projekta. Tekmovanje mora biti in je svobodno, zdaj pa se mi ukvarjamo s to platformo.« Tako je italijanski zunanji minister Franco Frattini včeraj popoldne odgovoril na novinarsko vprašanje o morebitnem sodelovanju med pristaniščema v Trstu in Kopru oz. o morebitnem tekmovanju med lukama v luči uresničevanja logistične platforme na severnem Jadranu, o kateri je bil govor na dvodnevnem posvetu na temo Sredozemski prostor mobilnosti oz. sredozemska politika infrastruktur in transporta, ki je včeraj in v četrtek potekal v prostorih hotela Savoia Excelsior v Trstu. Kaže, da Frat-tini ni želel sodelovati v polemiki, ki so jo izzvale izjave podtajnika za okolje Roberta Menie, ki je dejal, da glede pristanišč ne bo nikoli zavezništva s Slovenijo. Posredno pa je podtajnika za okolje v svojem posegu na tržaškem posvetu de-mantiral podpredsednik Evropske komisije in evropski komisar za transport Antonio Tajani, ki se je zavzel za oblikovanje integriranega sistema oz. mreže se-vernojadranskih pristanišč med Raven-no, Benetkami, Trstom in Koprom, ki bo predstavljal izhodišče za pomorske avtoceste, ki morajo povezovati Evropsko unijo z Bližnjim vzhodom in Afriko, saj evropsko tržišče presega meje EU. Včerajšnji del posveta se je namreč začel prav z izjavami Menie, ki je predsedoval dopoldanskemu zasedanju. Pod-tajnik za okolje je namreč glede sodelovanja oz. zavezništva s Slovenijo na področju pristanišč dejal, da tega zavezništva nikoli ne bo: »Delati moramo za izgradnjo sistema med našimi pristanišči (Trstom in Tržičem, op. p.), da bi postala močnejša od Kopra. S Slovenci je treba najti neko sožitje, kar je logično. Stalno pa moramo imeti pred seboj naše življenjske interese v prepričanju, da so Slovenci naši konkurenti,« je dejal Menia, ki je svoje prepričanje o iluzornosti zavezništva s Slovenijo podkrepil z nekdanjim propadom sodelovanja med koprsko in tržaško luko glede upravljanja tržaškega sedmega pomola ter z različnimi pogledi Slovenije in Italije na peti koridor. S tem je ob robu tržaškega posveta izzval polemiko, na katero sta se odzvala npr. evropska poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani in predsednik beneške pristaniške oblasti Paolo Costa, ki je v svojem prepričanju o potrebi po oblikovanju integriranega sistema severno-jadranskih pristanišč za učinkovito konkuriranje lukam severne Evrope opozoril, da sami ni mogoče iti nikamor. Vendar včerajšnji del posveta ni bil posvečen polemiki o sodelovanju oz. ne-sodelovanju s Slovenijo, ampak razgovoru o projektu družbe Unicredit za uresničitev logistične platforme na severnem Jadranu, ki bi jo tvorili pristanišči v Trstu in Tržiču. Projekt, vreden poldrugo milijardo evrov in usmerjen v povečanje pre-tovora števila zabojnikov na 3,2 milijona, je predstavil pooblaščeni upravitelj družbe Alessandro Profumo, minister Fratti-ni, ki je posegel v popoldanskem delu posveta, pa je zagotovil, da ga italijanska država podpira, saj je, kot je dejal, zgled sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, pri čemer je minister poudaril potrebo po sodelovanju v prvi vrsti med državo in deželo ter drugimi ustanovami in krajevnimi upravami, pa tudi potrebo po jasnih pravilih in časovnih rokih. Frattini je tudi poudaril pomen Unije za Sredozemlje: gre za veliko zamisel, ki pa ni še polno zaživela, zato je po njegovem mnenju potreben bolj pragmatičen pristop z uresničevanjem konkretnih stvari, ki so zdaj izvedljive, kot je prav uresničitev logistične platforme. Potrebno je tudi ustanoviti evro-mediteransko agencijo za pomoč malim in srednjim podjetjem, Italija pa bo vedno nasprotovala preusmeritvi sredstev, ki so namenjena sredozemskemu območju, na druga območja, je dejal Frat-tini, ki je tudi podprl zamisel o osi med Jadranskim in Baltskim morjem. Zunanji minister Frattini je prinesel podporo italijanske vlade projektu družbe Unicredit za uresničitev logistične platforme na severnem Jadranu kroma Po mnenju evropskega komisarja Tajanija evropsko notranje tržišče presega meje Evropske unije in mora zaobjeti za zdaj območje Sredozemlja in severne Afrike, kar je mogoče uresničiti z učinkovitim sistemom infrastruktur. Pri tem ima lahko Trst svetlo prihodnost, če postane središče integriranega sistema pristanišč skupaj z Ravenno, Benetkami in Koprom ter izhodišče pomorskih avtocest, ki naj povezujejo z Bližnjim Vzhodom in Afriko. Na tak način ter z okrepitvijo avtocestne in železniške mreže lahko Trst postane tudi železniški terminal za osi, ki ga bi povezovale z Rusijo in Ukrajino, je dejal Tajani, ki je tudi spomnil, da je svojčas že prišlo tudi do dogovora o izgradnji čezmejnega odseka bodoče hitre železniške proge med Trstom in Divačo. Seveda brez težav ne bo šlo. Nekaj jih je včeraj napovedal, kljub Frat-tinijevi podpori, drug član italijanske vlade, podminister za infrastrukture Roberto Castelli, ki je opozoril na pravni problem glede morebitnega imenovanja komisarja za bodočo strukturo, dalje na politično-finančni aspekt glede potrebe, da se o projektu izreče tudi deželna uprava, ter na okoljski problem, saj gre za strukturo, ki bo imela določen vpliv na okolje in se bo tako pridružila drugim invazivnim projektom, kot sta npr. gradnja uplinjevalni-ka pri Žavljah in proge Trst-Divača. Glede vloge dežele FJK je predsednik deželne vlade Renzo Tondo zagotovil, da je njegova uprava pripravljena narediti svoje, od podvojitve tržaškega sedmega pomola do izgradnje novega tržiškega terminala, saj je po njegovem mnenju nova logistična platforma priložnost za Italijo in Evropo, predpogoj je seveda, da bodo vsi sodelovali. So pa tudi druge težave, ki so vezane bolj na »sistem-Italija« kot tak oz. na njegove predpise, ki, kot je na včerajšnjem posvetu dejal predsednik družbe Italia Marittima Pierluigi Maneschi, ne dopuščajo razmišljanja na evropski način. Zasebniki ne vlagajo v pristanišča, zato jim je treba npr. omogočiti, da bodo v pristaniških terminalih lahko delali z lastnim osebjem in ne z osebjem pristanišča. Pooblaščeni upravitelj italijanskih železnic Mauro Moretti pa je glede izgradnje povezav, kot je npr. peti koridor, opozoril, da, če ne bo težav, bo potrebnih od deset do petnajst let za izgradnjo infrastruktur, težave pa so tudi glede pomanjkanja inovativnosti in vprašanja vodenja. (iž) SKGZ - Vodstvo krovne organizacije ocenilo položaj Stalnega slovenskega gledališča Finančno poglavje SSG ostaja odprto Glede finančnih virov ni razčiščeno, kateri bodo stalni viri - Nerešeno je tudi vprašanje Kulturnega doma TRST - Vodstvo Slovenske kul-turno-gospodarske zveze se je sestalo, da bi razpravljalo o položaju Slovenskega stalnega gledališča, potem ko je skupščina ustanove odobrila proračun za leto 2010 in po odstopu dosedanjega ravnatelja Tomaža Bana. Po statutu je direktor organ gledališča s svojimi specifičnimi pristojnostmi. Po Banovem odstopu sta sedaj edina pooblaščena upravitelja SSG Paolo Marchesi in Andrej Berdon. Njun mandat zapade 30. junija. SKGZ opozarja, da ju bo moral, po odstopu, nadomestiti redni upravni odbor, ki ga bo imenovala Skupščina SSG. Slednja bo morala imenovati tudi novega predsednika gledališča, upravni odbor pa novega ravnatelja. Po zahtevi krajevnih uprav, to je Občine Trst, Pokrajine Trst in Dežele FJK, ki so nujni člani gledališča (brez njih ni stalnega gledališča), naj bi bila imenovanja novih upravnih organov podrejena sprejetju novega statuta. Društvo slovensko gledališče, ki predstavlja slovensko manjšino v SSG, je omenjenim članom lansko jesen poslalo predlog novega statuta. Ker gre za predlog, bi se morali vsi člani SSG-ja razjasniti in na Skupščini sprejeti nov statut. Doslej se ostali člani SSG niso odzvali na predlog Društva. Jasno je, da imajo danes besedo krajevne uprave, ki naj bi predlog novega statuta Društva slovensko gledališče sprejele, spremenile ali odklonile oziroma predlagale nov osnutek. Statut ostaja bistven korak za bodočnost SSG. Po besedah krajevnih upraviteljev so namreč tudi dodatna in redna sredstva vezana na statutarne spremembe. Težko je razumeti, koliko resnice je v tem, ostaja pa dejstvo, da sta pooblaščenca predstavila proračun, ki vsebuje za sedaj kar nekaj enkratnih in ne strukturnih postavk. Dejansko sta pooblaščenca, ki sta nadomestila upravni odbor po odstopu, razpolagala z več sredstvi kot odbor, ki ni imel več nič. Dodatki so ali bodo prišli s strani Ob- čine Trst, s Pokrajine Trst, krovnih, iz Slovenije, Dežela pa je spremenila postavke slovenskim organizacijam iz zaščitnega zakona št. 38/01 ter zvišala sredstva gledališču za več kot sto tisoč evrov na račun ostalih prejemnikov. Glede finančnih virov torej ni še razčiščeno, kateri bodo stalni priliv in kateri enkratna pomoč. Ni znano, koliko bosta komisarja uporabila za tekočo sezono in kaj bo ostalo za priče-tek naslednje. Pooblaščenca imata pač nalogo, da izpeljeta sezono, ki je v teku. Finančno poglavje SSG ostaja torej odprto. SKGZ pa meni, da je spričo nižanja sredstev manjšini in glede na splošno situacijo sam proračun za leto 2010 "optimističen" in bo težko v bodoče ohraniti predvideno vsoto, razen če ne pride do novih in tokrat resnično trajnih dodatkov. Nerešeno je tudi vprašanje Kulturnega doma, ki bremeni SSG za dobrih Predsednik SKGZ Rudi Pavšič kroma 300.000 evrov. S strani javnih uprav ni bila izražena volja, da bi poskrbele za ta zalogaj, kot to zahteva zakon. Tržaški Kulturni dom ostaja še vedno v finančnih postavkah SSG, kar jemlje gledališču sredstva za dejavnost. Glede doma in dvorane pa ni na obzorju kake rešitve. Ostaja še dodatno vprašanje, če bosta pooblaščena upravitelja poskrbela za novo sezono, saj se gledališke sezone pripravljajo več mesecev ali celo leta pred pričetkom nove. Pooblaščenca sta imela "v rokah" vsaj delni načrt, ki ga je pripravil umetniški vodja, o njem pa razpravljal že prejšnji odbor, ki je poskrbel, da ni ostala po odhodu umetniškega vodje Marka Sosiča praznina. S čim bo razpolagal novi odbor, ko bo imenovan po 30. juniju? Gre za nemajhna vprašanja. Slovenska kulturno-gospodarska zveza sledi dogajanju v SSG in je želela opozoriti na nekatera vprašanja brez kakih polemičnih namenov. Kot kaže, pa leto 2010 ne bo lahko ne za SSG ter niti za ostale slovenske ustanove in organizacije Slovencev v Italiji. Realna možnost je, da bo "trpela" vsa organizirana manjšinska stvarnost, kar pomeni v prvi vrsti ljudje in delo. SKGZ, ki tudi sama ni izvzeta iz težav, bo z vsemi silami skušala omiliti morebitno krizno stanje manjšinske organiziranosti, kar pomeni, da se bo morala posvečati vsem in ne le eni organizaciji. DEŽELNI SVET - Poseg deželnega svetnika Gabrovca Podzemni elektrovod zagotoviti tudi na trasi Tržič-Padriče V svojem posegu v deželni avli je svetnik Gabrovec opozoril na dejstvo, da se vprašanje gradnje ali obnove elek-trovodov postavlja ne le na relaciji Re-dipulja-Videm, temveč tudi drugje na deželnem teritoriju. Posebej je opozoril na načrtovano posodobitev elektro-voda med Tržičem in Padričami, za katero je sam priklical pozornost deželne skupščine že poleti 2008. »Problem je skoraj izključno finančnega značaja, saj je tehnologija že omogočila vkopa-vanje tudi visokonapetostnih kablov« je dejal Gabrovec in svoje izvajanje oprl na vrsto konkretnih podatkov. Občina Imbruneta pri Firencah - tako Gabro- vec - je že leta 2003 prisilila podjetje Enel, da je v končni fazi ubralo pot vkopanega elektrovoda. Nadalje je Gabro-vec navedel primer Občine Ancona, ki je v načrt za vkopavanje vseh elektro-vodov investirala preko štiri milijone lastnih sredstev. »Take izbire so torej možne, le da morajo vladajoči kadri primerno ovrednotiti pomen zdravja občanov in ohranjevanja krajinskih značilnosti teritorija. Z drugimi besedami: zdravje ljudi in okolje nekaj stane, a to moramo razumeti kot investicijo v bodočnost, ne pa kot strošek, ki naj bi bil sad kaprica in torej sam sebi namen« je še dejal deželni svetnik. Glede zdravja je dovolj zgovoren podatek, da je sevanje vkopanega elektrovoda približno deset krat manjše od zračnega. Predsednik Renzo Tondo je včeraj nagovoril deželne svetnike in jih prosil, da umaknejo predložene dokumente. V zameno se je Tondo obvezal, da se bo resno potrudil, da se pri gradnji novega elektrovoda vsekakor prvenstveno upošteva možnost vkopane trase. »Za opozicijo to ni nobena garancija, zato smo ostali na naših pozicijah, Tondovo upravo pa bomo sodili na osnovi končnega rezultata in torej izida obljubljenih prizadevanj« je zaključno glasovanje komentiral svetnik Gabrovec. 4 Četrtek, 4. februarja 2010 GOSPODARSTVO NALOŽBE - V tržiški industrijski coni so včeraj uradno odprli novo ladjedelnico Vrhunske tehnološke barke in obilica podjetniškega poguma Predstavniki institucij so bratoma Jakopin čestitali za podjetniški pogum Brata Jernej in Japec Jakopin sta bila včeraj deležna številnih čestitk; spodaj kobilica, na kateri se je raztreščila steklenica penine TRŽIČ - »Tisti, ki je dvojezičen ima očitno prednost. Jakopini nam pomagajo razumeti pomen sinergije v širšem prostoru, ki obsega tudi Slovenijo, saj je sodelovanje z njo zmagoviti model,« je na slovesnosti ob uradnem odprtju nove ladjedelnice slovenske družbe Seaway dejal tržiški župan Gianfranco Pizzolitto in v teh besedah strnil bistvo pobude, ki presega zgolj gospodarsko vrednost naložbe bratov Jakopin. V tržiški industrijski coni Lizerc je v komaj letu in pol zrasla 18 tisoč kvadratnih metrov velika proizvodno-poslo-vna hala, ki se razprostira v treh etažah in ponaša z najsodobnejšo tehnološko opremo. Uradne slovesnosti se je udeležilo več kot tristo povabljenih gostov, med njimi sedanji in prejšnji predsednik deželnega odbora FJK Renzo Tondo in Riccardo Illy, podpredsednik Dežele Luca Ciriani, predsednik Pokrajine Gorica Enrico Gherghetta z odbornikoma Maro Čenic in Markom Marinčičem, tržiški župan Giafranco Pizzolitto in devinsko-nabre-žinski župan Giorgio Ret, slovenska senatorka Tamara Blažina, deželni svetniki, predstavniki slovenskega gospodarstva v Italiji in njihovi italijanski kolegi, med katerimi je bil tudi predsednik deželne finančne družbe Friluia Augusto Anto-nucci. Žal pa je manjkala uradna udeležba gostov iz Slovenije, saj se odprtja največje slovenske naložbe v Italiji ni udeležil niti predstavnik generalnega konzulata RS v Trstu. Preden sta predstavnici najmlajših jadralnih navdušencev, Giulia Viscovich iz tržiškega navtičnega društva Tavolo-ni in Eva Frandolič iz sovodenjskega Sidra, prerezali simbolični trak in preden se je steklenica penine razbila ob kobilici jadrnice, so se na govorniškem odru zvrstili Japec Jakopin, Pizzolitto, Mara Černic,Tondo in direktor podjetja Seaway Technologies Carlo Giordano, prostore pa je blagoslovil domači župnik don Lorenzini. Japec Jakopin, bolj »zgovoren« od brata Jerneja, je gostom s pomočjo video posnetkov opisal zgodovino leta 1983 nastalega podjetja, ki je danes največje razvojno navtično podjetje na svetu. Potem se je ustavil pri aktualni proizvodnji in mimogrede povedal, da so od začetka proizvodnje v Tržiču, septembra lani, prodali že štiri barke. Še bolj zagnano pa je govoril o prihodnosti in med drugim napovedal, da bodo tudi uradno postali tisto, kar v bistvu že so: mednarodni center za izobraževanje in izmenjavo znanj s področja navtike in industrijskega oblikovanja z visoko tehnologijo. Vzpostaviti želijo učinkovito mrežo univerz, raziskovalnih središč ter srednjih in majhnih podjetij s skupnimi interesi in tehnologijami. Tako Pizzolitto kot Tondo sta v svojih nagovorih izpostavila dejstvo, da je odprtje nove navtične tovarne še toliko bolj dragocena v času hude gospodarske krize. To je že samo po sebi vrednost, ker ima anticiklični učinek, adut te investicije pa je inovativnost produktov, ki so konkurenčni na trgu. »Jakopini nas učijo, da moramo imeti pogum za naprej, za prihodnost, za stave, ki bodo zajamčeno zmagovite,« je dejal Pizzolitto. Tondo je poudaril, da je Dežela vseskozi podpirala to podjetniško pobudo, tako v prejšnjem Illyjevem mandatu kot v sedanjem, brata Jakopin pa »danes vsej naši skupnosti dajeta močno injekcijo zaupanja« in dokazujeta, da internacionalizacija učinkuje tudi v obratni smeri, ne samo takrat, kadar se italijanska podjetja širijo v druge države. Goriška pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic je v dogovoru s predsednikom Gherghetto govorila samo v slovenščini in s tem izrazila ne samo svoj ponos, da lahko kot Slovenka in predstavnica javne institucije izreče dobrodošlico bratoma Jakopin in njuni ekipi, ampak da ga kot priznanje Pokrajine Gori- ca nameni njunemu podjetniškemu pogumu. Še posebej pa jo veseli napovedana postavitev velikega fotovoltaičnega sistema na Seawayevi strehi, kar dokazuje, da imata podjetje in institucija enako razvojno vizijo - tehnologijo, znanje, inova-tivnost, trdo delo in prijaznost do okolja. Vi boste nosili naše ime posvetu, mi pa smo vam ponudili naš prostor, zemljo, ki je tudi slovenska, je dejala odbornica. Direktor Seawayeve italijanske družbe Carlo Girodano je na koncu posredoval še nekaj tehničnih podrobnosti o proizvodnji v novi ladjedelnici, ki teži k projektiranju bark, ki bodo omogočale re-ciklažo njivega življenjskega ciklusa. Na koncu pa se je zahvalil Deželi FJK, konzorciju za tržiško industrijsko cono, lokalnim javnim upravam, zavodu Medio-credito in bankam, ki so sodelovale pri realizaciji projekta in med katerimi je tudi Zadružna kraška banka. Vlasta Bernard SEAWAY - Pogovor z Japcem Jakopinom Nismo prišli v Italijo, ampak smo ostali v Evropi Japec Jakopin je po izobrazbi zdravnik, njegov brat Jernej pa arhitekt. A sta svoja poklica »žrtvovala« skupni zaljubljenosti v jadranje, v navtiko, v načrtovanje. Z Japcem, ki je bolj zgovoren od brata, sva se ob robu včerajšnje slovesnosti v Tržiču takole pogovarjala. Bi lahko vaše podjetje, kjer imate sodelavce različnih narodnosti in jezikov, primerjali z Evropo v malem? V osnovi je načelo, da se moramo truditi za Evropo kot celoto in ne za njene posamezne dele, ker je zdaj zraščena v eno ekonomsko celico. Zato je napačna ideja, da lahko ena celica pridobi na račun druge. Mi nismo med seboj v konkurenci, npr. Italija, Slovenija in Avstrija, ampak moramo združiti sile in moči, da bomo konkurenčni do ostalih držav sveta. Poleg UE so to še ZDA, Japonska, Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija, skupaj več ko 90% svetovnega gospodarstva. Ustvarjati sistem? Saj ta sistem na papirju že obstaja, samo ljudje ga še ne doživljajo tako. Če npr. neka nemška banka kupi slovensko banko ali podjetje, mi še vedno pravimo tujci, toda to niso tujci, to so naši sodržavljani. To moramo razumeti. Mi nismo EU v malem, ampak smo evropsko podjetje, ki naredi vse, kar more, da je globalno konkurenčno. Če mi za to rabimo nekoga iz Nove Zelandije, dva iz Avstralije, tri iz ZDA enega iz Japonske ali Nemčije in dvajset Angležev, moramo pač sestaviti tako ekipo, ki nas bo naredila konkurenčne. In mi smo to na- bumbaca redili že pred desetimi leti in zato za nas to ni nič posebno novega. Če smo prišli v Italijo zato, da postavimo delavnico, kakršno rabimo na morski obali, to ne pomeni, da smo prišli v tujo državo, ampak da smo ostali v Evropi. Nismo šli na Kitajsko, ampak smo ostali v Evropi, ker mislimo, da je prav, da tukaj ohranimo delovna mesta, sicer bodo morali naši otroci iskati delo na Kitajskem, v Rusiji ali na Japonskem. Prihod v Italijo torej ni bila velika novost. Ste bili dobro sprejeti? To, kar smo tukaj doživeli, je bilo bistveno drugače kot v Sloveniji, kjer smo postali takrat, ko smo zrasli, marsikomu trn v peti. Tukaj so nas izredno dobro sprejeli, tako Občina Tržič kot Pokrajina Gorica in Dežela FJK. Vsi so nam takoj priskočili na pomoč, predstavili so nam vse prednosti, niso nam samo obljubljali, ampak so obljube tudi držali. Gradbeno dovoljenje smo npr. dobili v treh mesecih, vse je bilo zelo hitro, da bi začeli čim prej de- lati, da bi čim prej zaposlovali in tudi čim prej začeli plačevati davke italijanski državi. To je razumljivo. Žal pa enakega razumevanja ni v Sloveniji, kjer je spodbujanje gospodarskega dogajanja žal veliko manjše kot v FJK. Kje so vzroki? Kar nekaj let sem bil član sveta javne agencije Japti, kjer smo se ukvarjali s tem, kako narediti Slovenijo privlačno za tuje investicije. Ugotovili smo, da za tuje naložbe ni privlačna, zato je logično, da ne more biti privlačna niti za domače investitorje. Toda to ne pomeni, da v Sloveniji ne delamo uspešno. Mi se ne selimo iz Slovenije v Italijo, ampak je to druga noga podjetja, ki jo potrebujemo na morju. Delali bomo na obeh koncih zelo intenzivno in iskali, kje smo učinkovitejši v Tržiču in kje na Zgoši, kje bomo naleteli na več talenta, kreativnosti in proizvodne učinkovitosti. Prišli ste v mešan prostor, kjer živi slovenska manjšina in kjer ljudje počasi spoznavajo, da je dvojezičnost tudi primerjalna prednost. V teh treh, štirih letih sem ugotovil, da je slovenska zamejska skupnost izjemno narodno ozaveščena, a tudi precej zaprta, v obrambni poziciji. Dolgoročno ta pozicija ni dobra, ni vzdržna, treba se je na nek način odpreti, ne da bi izgubili svojo identiteto in bit. To pa lahko naredi v enakopravnem sodelovanju z ostalo evropsko družino. Če smo konkurenčni, uspešni, če zaupamo vase, potem odpiranje sploh ni nevarno. (vb) EVRO 1,3691 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 5.2. 4.2. ameriški dolar japonski jen 1,3691 122,49 1,3847 125,68 kitajski juan ruski rubel mniickn rurviia 9,3470 41,7350 64,0700 9,4532 41,6850 64,0490 MlUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti inf 7,4449 0,87325 7,4446 0 87310 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 10,2405 82195 10,1330 8 1690 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 26,185 1 4682 26,120 1 4690 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 274 10 15,6466 272,60 11 iaui£.cii JM IUI II I L poljski zlot 4,0875 1 4698 4,0280 1 4701 Kol IGUJM UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,5822 1,9558 1,5726 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1435 3,4528 4,1250 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7087 2,5758 0,7091 2 5765 UlaLlIljIVI itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,0785 290,00 2,0735 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,3200 7,3210 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 5. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,22844 0,24875 0,385 0,84594 LIBOR (EUR) 0,38563 0,60625 0,92625 1,20625 LIBOR (CHF) 0,1 0,25 0,33 0,62833 EURIBOR (EUR) 0,38563 0,60625 0,92625 1,20625 ZLATO (999,99 %%) za kg 24.999,02 € +42,25 _ TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 5. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,78 -0,72 INTEREUROPA KRKA 5,71 65,35 -1,00 MERCATOR PETROL 23,82 167,03 +0,22 TELEKOM SLOVENIJE 131,14 +0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 32,38 DELO PRODAJA 26,50 -0,03 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,17 -2,87 KOMPAS MTS - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 26,14 12,20 +1,20 -0,73 SAVA 452,00 233,76 +0,42 -0,43 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 88,50 23,98 +0,57 -1,56 MILANSKI BORZNI TRG 5. februarja 2010 FTSE MIB: -2,75 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,32 78,09 -2,64 -1,16 BANCO POPOLARE 4,59 -3,06 BCA POP MILANO 1,13 4,36 -4,36 ENEL ENI 3,73 -2,62 -2,42 FIAT 8,25 -3,09 -4,29 GENERALI 9,67 16,04 -3,26 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,55 -4,03 LUXOTT1CA 17,95 -0,58 -2,13 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,27 7,57 -3,21 -1,43 PIRELLI e C 0,39 -2,40 -5,44 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 23,87 -2,29 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,37 5,9 -0,52 -1,58 TENARIS TERNA 15,41 -2,96 -2,84 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,87 0,16 -0,43 -2,86 UNICREDIT 1,94 -2,90 -2,06 SOD NAFTE (159 litrov) 71,72 $ +0,74 IZBRANI BORZNI INDEKSI 5. februarja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.088,25 988,11 -0,44 -0,56 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.150,32 -1,30 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 297,84 1.769,17 -2,28 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.901,70 -2,57 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.012,23 1.746,12 +0,10 +0,76 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.066,18 1.106,37 5.434,34 5.060,92 +0,29 -2,86 -1,79 CAC 40, Pariz 3.563,76 2.392,69 -3,40 -3,31 PX, Praga EUROSTOXX 50 EUROSTOXX 50 1.094,3 2.631,64 -3,60 -2,80 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.057,09 2.683,56 19.665,08 2.939,40 15.790,93 -2,88 -2,23 -3,32 -1,87 -2,68 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 6. februarja 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN »Obrobnosti«, ki so lahko usodne Vojko Flegar Slovenska vlada ima vse večje težave z »elementarno« verodostojnostjo. Ne v pogledu ne-sposobnosti, da izpelje strukturne reforme oziroma »izhodno strategijo« iz gospodarske krize - glede tega ji jav-nomnenjske raziskave že najmanj od lanskega poletja naprej večinsko ne pripisujejo, da bi bila na ravni »zahtev časa«. Malce bolj nepričakovano je, da Borut Pahor in njegovi ministri zadnje tedne kar po vrsti padajo na »obrobnih« vprašanjih zaupanja državljanov v osnovno etičnost in odgovornost oblasti. Z dobesedno krvavim dogodkom tega tedna, ko so trije bulmastifi do smrti ogrizli svojega lastnika, je to zaupanje doživelo nov hud udarec. Torkova tragedija v središču Ljubljane, po kateri enemu izmed najbolj znanih ljubljanskih zdravnikov ni bilo več pomoči, ima nekajletno zgodovino. Dva izmed omenjenih psov sta namreč že pred štirimi leti podivjala in mimoidočega na ulici obgrizla do dolge rehabilitacije in delne invalidnosti. Dve veterinarski komisiji sta po tistem odločili, da je psa treba evtanazira-ti, toda lastnik je ob pomoči ene najbolj znanih slovenskih odvetniških pisarn vedno dosegel zadržanje izvršbe teh odločb, potem pa je ministrstvo za kmetijstvo lani samo, brez veterinarske inšpekcije in zbornice, sestavilo še tretjo komisijo. Ta je ugotovila, da evtanazija ni potrebna, ni pa v skladu z zakonom odredila drugih možnih ukrepov: prevzgoje psov in njihove razselitve. In še preden je bila ta odločba lastniku vročena, je ta psa iz zavetišča odpeljal. Zakaj je krdelo v torek podivjalo in se zneslo nad lastnikom, bo morda ugotovila preiskava, a dejstvo je, da je v vsej zgodbi veliko lukenj in protislovij, ki do- puščajo »utemeljen sum«, da je ugledni zdravnik, ki je res v pravem pomenu besede »do obisti« poznal veliko vplivnih ljudi (tudi iz politike), saj jih je zdravil, s pomočjo ugledne odvetniške pisarne, ki prav tako ni brez političnih zvez, znal učinkovito »pritisniti« na prave vzvode. Na svojo lastno nesrečo sicer, a lahko bi žrtev psov, po besedah kinologov posebej nevarnih v skupini, spet bil tudi kakšen naključni mimoidoči. Spoštovanja zakonske obveznosti vodenja psov na povodcu in z nagobčniki na javnih površinah v Sloveniji tako rekoč nihče ne nadzoruje, zato incidenti niso tako zelo redki (po statistiki prijavljenih na 1000 prebivalcev en na leto), čeprav tako tragičnega doslej še ni bilo. Po tragediji je prišlo na dan tudi, da je ministrstvo za kmetijstvo po vrnitvi psov k lastniku lani julija celo najelo piarovsko agencijo, da je na davkoplačevalske stroške prepričevalo novinarje, ki so že takrat dvomili v regularnost postopka, naj nehajo brskati po ozadju odločitve, ki je bila, četudi morda še na tej strani meje črke zakona, gotovo v nasprotju z njegovim duhom, ki vendarle pravico do varnosti drugih postavlja nad pravico lastnika do živali. Kmetijski minister, ki je po grenki ironiji naključja profesor veterine, se zdaj pred očitki brani prav s pravnim formalizmom, češ da ni mogel ravnati v nasprotju z odločitvami sodišč, ki so spodbila odločbo prvih dveh veterinarskih komisij, na drugi strani pa je procesna napaka - namreč dejstvo, da so pozabili (?) pridobiti nalog vlade - državnemu pravobranilstvu preprečila, da bi zadržalo izvršitev odločbe tretje veterinarske komisije. Premier Pahor za zdaj stoji za svojim kmetijskim ministrom, za katerega del opozicije in prevladujoči glas javnosti pravita, da bi moral odstopiti že zaradi objektivne odgovornosti. Pa tudi finančnega ministra, ki je, po lastnih besedah zgolj kot univerzitetni profesor (v službenem času in preko ministrskega telefona), dekanu ljubljanske ekonomske fakultete izrazil nestrinja-nje s sestavo komisije za oceno doktorske disertacije ene od uslužbenk finančnega ministrstva, predsednik vlade ne da. Pahorju načelno mnenje protikorupcijske komisije, ki je ministrov klic ocenila kot poskus vplivanja na sestavo komisije in posega v atonomijo univerze, s čimer da dejanje ustreza zakonski opredelitvi korupcije, ni dovolj. Finančnega ministra ni niti javno oštel, je pa na glas podvomil v utemeljenost mnenja komisije. Tako kmetijski kot finančni minister sta »iz kvote« premierove socialdemokratske stranke, še posebej finančni minister pa ima v stranki in interesnih in kapitalskih skupinah okrog nje izjemno močno zaledje. Razrešitev finančnega ministra bi bila zato za Pahorja neprimerno bolj tvegana poteza kot je bila nedavna razrešitev okoljskega ministra. Vsaj »do nadaljnjega« bo tako predsednik slovenske vlade raje prenašal očitker o dvojnih merilih, nevarnosti, da bo prav zaradi takšnih »obrobnosti« državljane veliko težje prepričati v nujnost bolečih varčevalnih ukrepov, ki jih predlaga vlada z izhodno strategijo, se očitno ne Pahor ne njegovi ministri ne zavedajo. Pa samo »kliping« nekaj zadnjih poročil iz Grčije, kjer je zaupanje državljanov v oblast povsem »na psu« prav zdaj, ko ta od njih zahteva odpovedovanja pravicam, bi si morali prebrati. PLISKOVICA V nedeljo pohod od kala do kala PLISKOVICA - Razvojno društvo Pliska iz Pliskovice prireja ob 2. februarju - svetovnem dnevu mo-krišč pohod od kala do kala, ki bo v nedeljo, 7. februarja.Pohodniki se bodo zbrali ob 13.uri pod Latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici (pred trgovino), od koder bodo v spremstvu vodnikov odšli na sedem kilometrov dolgo pot po vasi Pli-skovica in njeni okolici. Pohod, na katerem je višinska razlika le 130 metrov, bodo predvidoma končali v treh urah z družabnostjo na balinišču v Pliskovici. Dodatne informacije o trasi je možno dobiti na tel. št. 041 475 776 (Ivica) Ob poti je kar 18 kalov, kraških mlak, ki sicer niso obsežne, a so za življenje Krasa izredno pomembna mokrišča. Nekateri kali niso več vod-nati, saj je napajanje živine v kalih le še redka izjema, kljub temu pa se bomo spomnili tudi izsušenih, zaraščenih, zasutih in zazidanih kalov. Kali so del identitete Krasa, ki jo želijo s pohodom poudariti in še posebej krepiti zavest o pomenu ohranjanja teh vodnih okolij na sicer brezvod-nem površju. V veliko pomoč pri projektu »1001 kal - 1001 zgodba o življenju«, je bil žal že preminuli član društva, fotograf, enolog, publicist in raziskovalec Krasa Igor Maher. Sicer pa se bo v Pliskovici 12. februarja odvijalo še ocenjevanje vin, ki ga poleg razvojnega društva Pli-ska organizirajo še domača Krajevna skupnost in Kmetijsko-gozdarski zavod Nova Gorica .Vzorce vin zbira gospodar Evropskega latnika prijateljstva Danilo Bandel na naslovu Pliskovica 79, dan pred ocenjevanjem in na dan ocenjevanja do 9. ure. Cena vzorca znaša 5 eurov. Rezultati ocenjevanja bodo znani še istega dne, nagrajenci pa bodo prejeli diplome. Olga Knez ODPRTA TRIBUNA O »mestni občini« doslej le medijski pritisk na javnost Igor Kocijančič Da ne bo nesporazumov: nasprotovanje ideji in izjavam o ustanovitvi mestne občine (citta metropolitana) nima nobene ideološke zasnove: mestna občina je pač le ustavna oblika ureditve krajevnih uprav, ki v sebi združuje pristojnosti občine in pokrajine. Izhaja iz prve večje reforme ustroja krajevnih uprav (zakonodajni odlok št. 267/2000), ki je »kronal« obdobje »reform« na področju krajevnih uprav, ki jih je konec devetdesetih let uvedel tedanji minister za javno upravo Franco Bassanini in je predvidena tudi v že odobrenih spremembah drugega dela Italijanske Ustave. To je zelo pomembno, ker so v tistem besedilu tudi podrobno navedena večja italijanska mesta (Bari, Benetke, Bologna, Firence, Milan, Neapelj, Reggio Calabria, Rim, Turin), ki se lahko potegujejo za status mestne občine v vse-državnem merilu. Trsta v tem seznamu ni, je pa v ožjem seznamu, ki so ga evidentirale dežele s posebnim statutom in ki zajema Cagliari, Catanio, Messino, Palermo in Trst. Ko bi v naši deželi res prišlo do odobritve zakona, ki bi Trst spremenil v mestno občino, bi to bilo v določenem neskladju z ustavnimi določili in čeprav je FJK dežela s posebnim statutom in ima neposredno pristojnost pri oblikovanju lastnega ustroja krajevnih avtonomij, bi to bil vse prej kot enostaven postopek. Da ne govorimo o zakonu 38/2001 z določili o zaščiti slovenske manjšine in vsebinah mednarodnih pogodb in sporazumov (Londonski memorandum), na osnovi katerih bi bilo mogoče in povsem upravičeno sprožiti vprašanje protiustavnosti. Temeljni, »zgodovinski« in politični razlogi za nasprotovanje tovrstnemu ustroju mestne občine so bržkone vedno isti: najmanjša pokrajina v Italiji, ki nima lastnega ozemeljskega zaledja in šteje borih pet okoliških občin, ki premorejo vsega skupaj 15% celot- nega prebivalstva ampak več kot polovico celotnega pokrajinskega ozemlja, je v očeh nekaterih »anomalija«, ki jo je treba čimprej odpraviti. Najbolj zgovoren in nazoren dokaz o tem, da je ustanovitev mestne občine za nekatere slastna priložnost, bi lahko bila zgodba prostorskega in urbanističnega plana (beri regulacijski načrt ) tržaške občine. Na dlani je, da bi z ustanovitvijo mestne občine dobili nov centralistični in centraliziran upravni stroj (s pretežno tržaškimi in »mestno/meščanskimi« možgani in srcem), v katerem bi se odločalo zelo verjetno mimo ali preko hotenj krajevnih skupnosti, ki so bile vso povojno zgodovino vajene krajevne samouprave in samoodloča-nja (v upravnem smislu, seveda) in so dejansko dokazale, da so kljub svoji majhnosti zgledni, uspešni in učinkoviti upravni modeli. Prvi najverjetnejši učinek mestne občine bi bilo najbrž pospešeno in divje uvajanje gradbenih posegov na Krasu in v dolinskem Bregu, saj je pretežni del ozemlja in razpoložljivega prostora trenutno v pristojnosti petih manjših okoliških občin. Zvrhano mero začudenja vzbuja dejstvo, da je v javnosti zaenkrat najbolj zagnan zagovornik mestne občine deželna odbornica Federica Se-ganti, ki bi morala biti po strankarski pripadnosti zelo pozorna in občutljiva na temo samoupravljanja krajevnih skupnosti (federalizem, itn.), tako kot dejstvo, da zaenkrat slednja igra na karto neosnovanega vplivanjana javno mnenje z medijskim pompom le na osnovi lastnih prepričanj in idej, a formalno v odsotnosti tozadevnega zakonskega osnutka, o katerem ničesar ne vedo niti znotraj deželnega odbora. In ravno dejstvo, da se že brez besedila izvaja tolikšen predčasen medijski pritisk, priča o dejstvu, da bo treba o tej zadevi voditi primerno, kapi-larno in teritorialno množično zasnovano protikampanjo. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Preprečiti ugriz Ko smo začeli naše razmišljanje o domačih ljubljenčkih še ni bila v ospredju človeška tragedija zaradi psov, na račun katere sedaj mnogi mediji špekulirajo s senzacijo in krvavimi statistikami ter vse-obsežno kampanjo "proti", le redki pa skušajo poiskati pravo, strokovno razlago. Dolgoletna vzgojiteljica psov iz Švice zna npr. povedati, da ji je na osnovi dolgoletnega dela z ljudmi in njihovimi psi postalo povsem jasno, da so dobro informirani in izobraženi lastniki psov najboljša preventiva proti psom, ki odstopajo od za človeka primernega vedenja. Osnova je razumevanje govorice telesa psov - to je temeljnega pomena za brezskrbno sožitje človeka in psa. Tako mnogi inštruktorji lastnike psov učijo prav takega razumevanja. Če se še za trenutek pomudi-mo pri kroniki, nam je kmalu jasno, da spada pasma bullmastiff, med tako imenovane "bojne pse", ki od začetka 19. stoletja to ne smejo več biti: bitke med psi ali med psi in drugimi živalmi so zakonsko prepovedane. Ostalo je samo ime, ki združuje nekatere pasme. Vendar pri bojevitosti naj bi ne šlo za vrsto psov (čeprav so nekatere pasme križali, da bi dobili boljše rezultate), pač pa predvsem za način njihove vzgoje. Zakaj pride do napadov? Najverjetneje je odvisno od posameznega primera, vendar je osnovni krivec človekovo neznanje. Če npr. prevzgoja psov, za katere so že ugotovili, da so napadalni, zahteva njihovo ločitev (nič več naj ne bodo v krdelu) in individualno obravnavo, potem je nesmiselno tako obravnavane pse zopet združiti v krdelo. Mogoče bo ob zadnjem smrtnem primeru strokovno mnenje le prevladalo in bo medijska senzacija nehala povzročati nepotrebno škodo v odnosu pes-človek. Mnogi izvedenci so namreč mnenja, da je problem na drugi strani povodca, ne pa pri psu. Zlasti zaradi napačne vzgoje ali vzgoje usmerjene v dosego hudega čuvaja lahko narasteta napadalnost in odstopanje od primernega vedenja. Opazovanja in interpretacije pasjega vedenja se lahko tudi naučimo. Za to obstajajo mnoga središča. Obnašanje psov je včasih zelo zapleteno: zelo majhni znaki že lahko pokažejo na krepkejši odziv. Zato, da tudi sami v posebnih situacijah reagiramo pravilno, včasih ni dovolj intuicija - potrebna je usmerjena vaja. In še zanimivost: leta 1990 je angleški trener psov John Uncle začel z akcijo Pab - Prevent a bite ali prepreči ugriz. Gre za učni program, ki ima za cilj pokazati zlasti otrokom iz vrtcev in obvezne šole ter njihovim staršem, da se lahko izognejo pasjim ugrizom in njihovim hudim posledicam s svojim primernim vedenjem do živali. Toda vrnimo se k strokovnim ugotovitvam, da otroci odkrijejo v živalcah odlične tovariše v igri. Mnenje izvedencev je, da domača žival, ki smo jo sprejeli v družino, zelo pozitivno vpliva na otrokov razvoj. Sicer se ob primernem odnosu do živalce otroci kaj kmalu naučijo, da ljubljenček ni nobena igračka, pač pa živo bitje, prav tako kot so to oni sami. Torej bitje, za katerega je treba skrbeti in spoštovati vse njegove potrebe. Koliko star otrok lahko dobi domačo živalco v oskrbo? Odvisno je od mnogih dejavnikov: kakšen je njegov značaj, kolikšna je njegova splošna naklonjenost do živalic in kakšna je naravnanost njegovih staršev. Mali otroci ne morejo sami skrbeti za ljubljenčka, treba jih je voditi, saj sami niso dovolj zanesljivi in tolikšne obveznosti še ne zmorejo. Nečesa pa se morajo naučiti takoj: z živalco morajo biti prijazni. Lahko bi rekli, da kakih osem let star otrok že lahko sam skrbi za ljubljenčka majhne sorte, za psa ali muco pa pri dvanajstih. Prav običajno je, da se starši prvič odločijo za majhno žival: ne stane pretirano, ima kratko življenjsko dobo, in se jim zdi, da tudi njena oskrba ni zelo zahtevna. Vendar pri tem ne pomislijo dovolj na še nekatere značilnosti malih živalic, ki pridejo do izraza , šele ta-kratko pridejo živalce k nam domov. Hrčki, morski prašički in zajčki so npr. nočne živalce: čez dan najraje spijo in nočejo, da jih motiš, saj niso igračke, ki naj bi skakale takrat, ko se otroku zljubi, da bi se igral z njimi. Mnogi majhni ali zelo živahni otroci se do živalce ne znajo obnašati na pravilen način in so zelo grobi. Ta se boji in prav lahko postane napadalna in se odzove z grizom. Če dobro premislimo, male živalce niso v pravem pomenu domače živalce, saj jih moramo vsekakor vedno imeti v (primerno veliki) kletki. Mnogi se sprašujejo, ali lahko domača žival prenaša bolezni na človeka, izvedenci odgovarjajo, naj lastniki redno obiskujejo s svojim ljubljenčkom veterinarja, ki jim bo svetoval vse potrebne postopke za to, da ohranijo svojo živalco zdravo. Družina naj se cepi proti teta-nusu. Kajti tudi nehotene, še tako majhne praske in ugrizi, so potencialno lahko nevarni. Otroke je treba kot preventivo že takoj navaditi, da želi živalca mir in da morajo to spoštovati. Pri majhnih otrocih, ki vtikajo vse v usta, moramo paziti npr., da si ne "postrežejo sami" s pasjimi ali mačjimi piškotki. Ta hrana naj bo na otroku nedostopnem mestu. Otroci naj se navadijo pogosto umivati roke, ko imajo opravka z živalmi. (Podobno navodilo kot za gripo!) Ni nobenega razloga za nemir in preplah, če odkrijemo, da muc spi v naši postelji ali da je pes obliznil otrokov obraz. Nekoliko bolj pozorni bodimo, ko lastniki psov dobimo novorojenčka. Tudi psa moramo pripraviti na novega člana. Zlasti pa takrat, ko pride novorojenček domov. Če bomo znali uspešno "integrirati" novega člana v družino in pri tem ne bomo pozabili na pasjega ljubljenčka, tudi problemov ne bo in žival otroku ne bo nevarna. Zato ne nasedajmo " grozljivim pravljicam", da mačke sedajo otrokom na obraz in jih zadušijo. Še najbolj nevaren stiki z živaljo je, če bi bil otrok alergičen in doživel napad astme. Nikakor pa ne puščajmo malega otroka samega s psom ali mačko, situacija je preveč nepredvidljiva! In znova: otrok naj se takoj nauči, da se ne sme dotikati živali, ki spi, je ali samo drema. Kakor ni psov, ki bi bili po naravi izključno bojni psi, tako tudi ni psov, ki bi bili po naravi izključno otroški. Odvisno je najprej od njihove vzgoje, delno pa tudi od temperamenta. Pri psih, ki imajo v sebi močan instinkt čuvaja, lahko pride do problemov. Majhni psi so navadno živahnejši od velikih, na prvi pogled so privlačnejši, vendar je mogoče, da bi se otrok bolje počutil ob mirnejšem psu. Vedno pa bodimo pazljivi, kadar je pes večji od otroka - saj bi lahko bi prišlo do težav pri razumevanju "hierarhije". Če pa se odločimo za psa iz pasjega zavetišča, je zelo pomembno, da poznamo njegovo življenjsko zgodbo, da ne bi prišlo do zapletov. Mnogo je torej različnih domačih ljubljenčkov, največkrat so to psi ali muce. Največji problem nastane pri ljudeh, ki so alergični. Ti se morajo najprej temeljito pogovoriti z zdravnikom specialistom, mogoče pa bosta skupaj le našla še katero žival več, kot pa le želvo. Čeprav znajo biti tudi želve zelo zanimive in ljubke.(jec) 6 Sobota, 6. februarja 2010 ITALIJA / INDUSTRIJA - Izjava predsednika avtomobilskega velikana izzvala kritike Montezemolo: Fiat v teh letih ni prejel niti evra od države Calderoli: »To je smešnica« - Na ministrstvu tehnično omizje o tovarnah, ki jih Fiat zapira RIM - Fiat je v tem obdobju v ospredju pozornosti. Včeraj je vode še bolj razburkal predsednik družbe Luca Cordero di Montezemolo, ki je s svojimi izjavami sprožil val komentarjev. Napovedal je, da bo Fiat ostal v italijanskih rokah, ob tem pa je zatrdil, da družba, odkar jo je prevzel, od države ni prejela niti evra. »Odnosi med Fiatom in vlado so vedno zelo jasni in pozitivni, prevladujeta dialog in izmenjava mnenj. Tako mora biti,« je še dejal Montezemolo. Na njegovo trditev o državnih prispevkih se je najostreje odzval minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli, ki je Montezemolovo izjavo označil kot »nesmešno smešnico«. Luca Cordero di Montezemolo je na odprtju akademskega leta na rimski zasebni univerzi Luiss povedal, da določene industrijske izbire, katerih namen je ohraniti kompetitivnost podjetja, morajo vsekakor upoštevati delavce in njihove družine. Dejal je, da je Fiat (ki »je in ostaja italijansko podjetje«) od polovice leta 2004 do danes - odkar sta krmilo prevzela on sam in pooblaščeni upravitelj Sergio Marc-hionne - vložil po svetu 25 milijard, v Italiji pa nad 16 milijard evrov. »Dve tretjini smo investirali v Italiji in po tej poti bomo tudi nadaljevali,« je zagotovil predsednik italijanskega velikana avtomobilske industrije. V prvem delu njegovega govora ni bilo nič posebno spornega, toda Montezemolo je zatem pristavil, da Fiat od polovice leta 2004 ni prejel niti evra državnih prispevkov. Minister Roberto Calderoli, predstavnik Severne lige v Berlusconijevi vladi (ligaši so do Fiata že tradicionalno kritični), je izjavo označil kot neuspelo smešnico. »Če pa se Montezemolo ne šali, zavzema zadeva že zdravstvene okvire,« je bil njegov piker zaključek. Montezemolo se na ministrov komentar ni odzval, novinarjem pa je razlagal, da morajo razlikovati med neposrednimi prispevki podjetjem in prispevki državljanom, ki kupijo določen proizvod (v tem primeru avtomobil fiat). Monteze-mola je kritiziral tudi državni tajnik sidnikata CISL Raffaele Bonanni: »Fiatu od zdavnaj pomaga država, in sicer zato, da bi podjetje proizvajalo v Italiji. Vsi Italijani vedo, da je tako.« Predsednica Confin-dustrie Emma Marcegaglia je izjavila, da se strinja z Marchionnejem, ko pravi, da je industrijska politika pomembnejša od prispevkov. Medtem se na ministrstvu za gospodarski razvoj nadaljuje tehnično omizje, na katerem so včeraj ugotovili, da polovica delavcev tovarne Fiat v sicil-skem Termini Imerese ima pravico do pogodbe za mobilnost s pokojnino. Ta rešitev se obeta 806 od skupnih 1658 delavcev. Montezemolo se je srečal s predsednikom senata Schifanijem POLITIKA - Od včeraj do nedelje v Rimu Prvi državni kongres stranke Italije vrednot RIM - V hotelu Marriot v Rimu se je včeraj pričel prvi vsedržavni kongres stranke Italije vrednot. Udeležuje se ga 3.607 delegatov, izvoljenih na pokrajinskih skupščinah po vsej Italiji. Kongres bo resnično zaživel danes ob 11. uri, ko bo na govorniški oder stopil ustanovitelj in voditelj stranke Antonio Di Pietro in podal uvodno politično poročilo. Kongres se bo nadaljeval in zaključil jutri dopoldne. Ob koncu bosta nastopila predsednik Zveze demokratov in liberalcev za Evropo (ADLE) Guy Verhofstadt ter novoizvoljeni strankin predsednik, ki bo prav gotovo ponovno Di Pietro. Njegov protikandidat na kongresu je poslanec iz Kampanije Francesco Barbato, ki pa po soglasnih ocenah nima nobene možnosti uspeha. Resnično alternativo Di Pietru bi lahko predstavljal edinole evropski poslanec in nekdanji javni tožilec Luigi De Magistris, ki je na evropskih volitvah po številu preferenc pre- Antonio Di Pietro M V ansa 4 kosil Di Pietra. A De Magistris bo na kongresu raje podprl Di Pietra, čeprav se od njega razlikuje po politični viziji. Di Pietro se namreč zavzema za zavezništvo z Demokratsko stranko, De Magistris pa za povezavo z radikalno levico. Kongresa se bo kot gost udeležil voditelj demokratov Pier Luigi Bersani, medtem ko prvi mož UDC Pier Ferdi-nando Casini ni sprejel vabila, češ da je Di Pietro maksimalist. FOJBE-EKSODUS Razstava IRCI iz Trsta v torek v Rimu TRST - Raziskovalni zavod za istrsko kulturo (IRCI) iz Trsta je pripravil razstavo, ki bo v torek,10. februarja, ob dnevu spomina na fojbe in eksodus na ogled v dvorani volkulje na sedežu poslanske zbornice v Rimu. Razstavo bo ob 10. uri odprl predsednik zbornice Gian-franco Fini. Kot je sporočil IRCI, je razstavo pripravil in uredil ravnatelj zavoda Piero Delbello. Gre za kompozicijo, sestavljeno iz pohištva in drugih predmetov, ki so pripadali istrskim in dalmatinskim beguncem. V središču bo ročni voziček, okoli njega pa kovčki, polni oblačil, zvezkov, fotografij in drugih osebnih predmetov. Razstava bo na ogled samo 10. t. m. od 9.00 do 18.30. VATIKAN Papež vzel v svoje roke zadevo Boffo RIM - Kaže, da je zadevo Boffo zdaj vzel v roke sam papež. Nekdanji direktor dnevnika italijanskih škofov LAvvenire se je ta ponedeljek srečal s svojim »likvidatorjem«, se pravi z direktorjem Berlusconijevega dnevnika Il Giornale Vittoriom Feltrijem, ki ga je 28. avgusta napadel, češ da je bil svojčas obsojen zaradi spolnega nadlegovanja in da je istospolno usmerjen, zaradi česar je Boffo odstopil. Na ponedeljkovem srečanju med »žrtvijo« in »rabljem« pa je prišlo na dan, da je Feltri v svojem napadu uporabil ponarejen dokument, ki naj bi mu ga podtaknil direktor vatikanskega glasila L'Osservatore Romano Giovanni Maria Vian po nalogu vatikanskega državnega tajnika kardinala Tarcisia Bertoneja. Ta naj bi prek Boffa hotel napasti predsednika italijanske škofovske konference kardinala Angela Bagnasca, češ da po vzoru svojega predhodnika kardinala Camilla Ruinija vodi preveč neodvisno linijo. Skratka, šlo naj bi za pravo obračunavanje znotraj cerkvene hierarhije. Benedikt XVI. je zdaj zahteval podrobno poročilo o zadevi. Konec mnogih mafijskih procesov? RIM - Neverjetno. Mnogo mafijskih procesov, na katerih sodijo vidnim pripadnikom organiziranega kriminala, je pod vprašajem. Sodišča, ki jim sodijo, niso namreč več pristojna, pač pa bo moralo za nov proces poskrbeti porotno sodišče. Vzrok za to je »protimafijski« normativ iz julija leta 2008. Ta predvideva, da se v primeru obtežilnih okoliščin za obtožence predvidena kazen zviša tudi do 30 let, toda v tem primeru so za sojenje pristojna porotna sodišča. Problem je nastal po nedavni razsodbi kasacijskega sodišča, ki se je izreklo v tem smislu glede nekega mafijskega procesa v Catanii. Pravosodni minister Angelino Alfano je včeraj zagotovil, da »ne bomo dovolili, da bodo mafijski kolovodje od tega imeli paradoksalne koristi«. 24-urna stavka na Sardiniji CAGLIARI - Vsaj 30 tisoč ljudi se je včeraj udeležilo demonstracije v Cagliariju, ki so jo ob celodnevni splošni stavki na Sardiniji skupno priredile sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. Protestirali so proti hudi krizi, ki prizadeva gospodarstvo na Sardiniji. Predvsem pa so demonstrirali proti zaprtju tovarne ameriškega koncerna Alcoa v kraju Portovesme. Poleg delavcev in upokojencev se je protesta udeležilo tudi pomembno število predstavnikov cerkve in raznih združenj, ki pozivajo deželne institucije in državno vlado, naj pomagajo pri reševanju tržnih težav, ki silijo podjetja in predvsem tuje multi-nacionalke k zaprtju podružnic na Sardiniji. Na otoku je v hudi krizi okrog 600 industrijskih podjetij s približno 12 tisoč zaposlenimi. S puško ustrelil snaho in vnukinjo SALERNO - 74-letni Giuseppe Comunale je včeraj v kraju Pagani z zakonito prijavljeno lovsko puško ustrelil 47-letno sinovo partnerico Anno Rosario Vancore in 26-letno vnukinjo Renato Mario Comuna-le. Po pričevanju sosedov naj bi bivši arhivist krajevne bolnišnice najprej besedno napadel ženski, češ da sta pustili železna vrata ograje odprta. Nato je s puško začel na njiju streljati. Obe sta na mestu obležali mrtvi. Sosedi so takoj poklicali karabinjerje, ki so upokojencu preprečili poskus bega in ga aretirali. Zmedeno je ponavljal: »Nikoli nista zapirali vrat!« ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Nouvel Observateur: Bo Italija po zgledu Francije uvedla prepoved nošenja muslimanske burke? Sergij Premru Uslužbenci deželne uprave Sicilije so res privilegirani, ugotavlja Le Figaro. V času, ko je vlada zamrznila stroške krajevnih uprav, so jim povišali plačo za 33 odstotkov, tako da povprečna plača znaša več kot 50 tisoč evrov letno. Samo lani je guverner Lombardo namestil 20 novih visokih funkcionarjev s 150 tisoč evrov letne plače in službenim vozilom s šoferjem. Še pred njim je nekdanji guverner Cuffaro, ki je osumljen stikov z mafijo, šele po osmih letih od odobritve začel izvajati reformo, po kateri so pokojnine deželnih uslužbencev vezane na njihove prispevke, ne pa na zadnjo plačo. Sicilija je tako srečna dežela, ker uživa prednosti posebnega statuta, piše pariški dnevnik. Le Nouvel Observateur pa poroča, da bi Italija po zgledu Francije lahko uvedla prepoved nošenja burke v javnosti. V parlamentu so predložili štiri zadevne zakonske predloge, ministrica za enake možnosti Carfagna pa je zagotovila vladno podporo. Za prepoved se zavzema predvsem Severna liga, piše pariški tednik, predlog pa podpirajo tudi nekateri predstavniki levo-sredinske opozicije. Javnomnenjske raziskave so pokazale, da so Italijani večinoma proti nošenju islamske burke v javnosti, nekateri pa trdijo, da pravzaprav že danes veljavni zakon proti terorizmu prepoveduje zastiranje obraza na ulici in v javnih prostorih. Glede na razpravo, ki se je iz Francije pomaknila v Italijo, bi rad opozoril na nedavno stališče predsednika Sarkozyja, ki je dejal, da gre za problem pravice žensk do svobode in dostojanstva in da zato burka ni verski simbol, temveč simbol podrejenosti žensk. Le Monde meni, da je strategija zavezništva Demokratske stranke s sredinsko UDC bila poražena, in to prav s strani njenih volilcev. Zgodilo se je v Apuliji, kjer so sredinci zahtevali, naj se zamenja dosedanjega guvernerja Vendolo, kar je vsedržavno vodstvo sprejelo, volilci pa so se na primarnih volitvah predlog zavrnili. Vendola je svojevrstni pojav, piše Le Monde: 51 let star, katoličan, svojčas funkcionar nekdanje KPI, homoseksualec, priznan poznavatelj Pasolinja in sam pesnik. Njegovo ime - Niki - je istočasno poklon Ni-kiti Hruščovu in zaščitniku Barija sv. Nikolaju. Vsedržavni tajnik stranke Bersani, ki ga je izid presenetil in ošibil, zagotavlja, da bo podprl Vendolo na marčnih deželnih volitvah, vseeno pa bo nadaljeval na poti iskanja zavezništev s sredinci. Tudi v La-ciju se je uveljavila kandidatura, ki ni prav v smeri, ki jo je nakazal Bersani, ugotavlja Le Monde. Radikalka Bonino, stara 61 let, svojčas evropska komisarka, ni priljubljena v katoliških krogih zaradi svojih stališč do splava, evtanazije in razporoke. Morda je ne bodo podprli katoličani, prav gotovo pa uživa velik ugled v javnosti, piše pariški popoldnevnik. El Pais poroča o aretaciji dveh mafijcev iz Kampanije, ki ju je španska policija ujela v Barceloni. Peljala sta se s skuterjem in ne s Ferrarijem, piše madridski časopis, ker sta skušala biti čim manj opazna, in sta zato vodila normalno in celo skromno življenje. Španski policisti so jima prišli na sled v sodelovanju s kolegi iz Neaplja, po aretaciji pa so z začu- denjem ugotovili, da je skrajno lahko ponarediti italijanske osebne dokumente. V Španiji in še zlasti v Kataloniji se skriva veliko italijanskih mafijcev, ki jih policiji obeh držav uspešno zasledujeta. The Guardian piše o novem proizvodu, ki ga servirajo v italijanskih podružnicah McDonald'sa - hamburgerju McI-taly. Lansiral ga je sam minister za kmetijstvo Zaia, kar po pisanju britanskega dnevnika predstavlja moralni poraz za Ber-lusconijevo vlado. Odnosi predsednika vlade z mladenkami, obtožbe sumljivih stikov, nerazčiščeni finančni odnosi, vse to je nepomembno v primerjavi s tem »pošastnim izdajstvom« italijanskega okusa, piše The Guardian. Zaia sicer zagotavlja, da so v novem hamburgerju samo pristni italijanski proizvodi, pisec pa meni, da novi ham-burgerji nudijo samo občutek italijanskih okusov. Italijanska kulinarična kultura je brez primerjave na svetu po svojem bogastvu in raznolikosti, McDonald'sova glo-balizirana enoličnost pa je pravo nasprotje. McDonal's lahko reklamizira, da »go- vori italijansko«. To pa je italijanščina poslov Berlusconija in njegovih pajdašev, piše londonski dnevnik. Italijanske tajne službe so bile seznanjene in so morda celo sodelovale pri ugrabitvi egipčanskega državljana Abu Omarja v Milanu leta 2003, je ugotovil milanski sodnik, vendar gre za državno tajnost, kar je preprečilo, da bi razkrili resnico. Tako poroča The New York Times, ki navaja, da je v kazenski postopek vpletenih 23 ameriških državljanov, v glavnem pripadnikov Cie, ki so Omarja s silo odpeljali na svoje letališče v Avianu, od tod pa v Egipt, kjer so ga mučili kot domnevnega terorista. Sicer pa je italijansko ustavno sodišče odločilo, da je delovanje služb državna tajnost, tako da italijanskih agentov ne bodo preganjali, kot niti dveh ameriških diplomatov, ki so bili vpleteni v zadevo. Za ostalih 23 ameriških agentov pa so sprožili evropski zaporni nalog. Po pisanju NYT je italijanska sodna preiskava delno osvetlila nekatere senčne plati spornega ameriškega protiterorističnega delovanja. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 7. februarja 2010 7 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu ŠOLSTVO - Potem ko je italijanska vlada odobrila reformo višjih srednjih šol Slovenske šole: še nič uradnega Velikih sprememb verjetno ne bo Na liceju Prešeren dobre možnosti za smer uporabnih znanosti - Slabi izgledi za glasbeni licej Italijanska vlada je sicer v četrtek dokončno odobrila reformo višjih srednjih šol, slednje pa trenutno še vedno čakajo na uradno sporočilo in pravilnike. Vsaj to človek izve, ko govori z ravnateljicama slovenskih višjih šol v Trstu. Po četrtkovi novici, da je vlada odobrila reformo, smo včeraj poklicali ravnateljstvi Liceja Franceta Prešerna in Pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška oz. Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa in Poklicnega zavoda Jožefa Stefana, kjer pa smo izvedeli, da niso prejeli še nobenega uradnega dokumenta, vsekakor pa, izhajajoč iz vesti, ki so jih objavili mediji, tudi zadnja različica reforme ne bi smela bog-ve kako spremeniti izbir, ki so jih sprejeli profesorski zbori oz. zavodski sveti omenjenih šol glede morebitnih novih učnih smeri in mnenje s tem v zvezi posredovali Pokrajini Trst. Milena Padovan kroma Tako nam je ravnateljica zavodov Zois in Stefan Milena Padovan potrdila, da nimajo še nič uradnega, vsekakor pa ne bi smelo biti velikih sprememb. Kot smo pred časom že poročali, so se na zavodu Zois odločili za smeri, ki sta precej podobni današnjim: tako bi se pravno gospodarsko podjetniška smer spremenila v smer za administracijo, finance in marketing, smer za geometre pa v smer za gradnjo, okolje in teritorij. Loredana Guštin kroma Na zavodu Stefan pa so se odločili predlagati spremembo šole iz poklicne v tehnično, s čimer bi ohranili dosedanje smeri, se pravi mehansko, elektronsko in kemijsko-biološko. Takoj po pustu je predviden tudi začetek informativnih srečanj za nižješolce. Nič pretirano drugačnega nismo izvedeli od ravnateljice licejev Prešeren in Slomšek Loredane Guštin, ki je drugače opozorila na precejšnje težave glede spre- jema predloga liceja Slomšek o ustanovitvi glasbeno-umetniške smeri, ki bi nadomestila dosedanjo pedagoško smer. Te smeri verjetno ne bo, ker bodo take lice-je letos menda ustanovili le v tistih krajih, kjer je doslej že delovala eksperimentalna glasbena smer. Vendar imajo na Slomšku v tem primeru »plan B«: tako bi pedagoška smer postala navadni humanistični li-cej, družboslovno smer pa bi nadomestila nova družbeno-ekonomska smer. Velikih novosti ne bi smelo biti niti na liceju Prešeren, kjer bi ohranili klasično, znanstveno in jezikovno smer, na-ravoslovno-multimedijska smer pa bi se spremenila v znanstveno-tehnološko oz. v smer uporabnih znanosti, za kar so po mnenju Guštinove dobre možnosti, da bo to potrjeno. Čim bodo na obeh li-cejih imeli več informacij, bodo priredili tudi informativna srečanja, čeprav so se pred časom nekateri nižješolci že zglasili na omenjenih šolah. (iž) Stanovanja podjetja ATER na Trgu Aldraga kroma SINDIKAT - Podjetje ATER je moralo zaradi krčenja deželnih sredstev zvišati najemnine Najemniki bodo s težavo plačevali Odločen boj Cgil, Cisl in Uil proti deželni vladi Podjetje za ljudske gradnje ATER je moralo zaradi krčenja deželnih finančnih sredstev na socialnem področju v deželnem finančnem zakonu zvišati najemnine, druge negativne posledice pa bodo še posebej v gradbenem sektorju. Številne že načrtovane gradnje in vzdrževalna dela je bilo vodstvo ATER prisiljeno zamrzniti, v težavah pa bo zaradi tega okrog 400 gradbenih in inštalaterskih podjetij ter v njih zaposleni delavci. Zdaj se dogaja, da najemniki ATER prejemajo na svoja stanovanja pisma, s katerimi jih podjetje seznanja z novimi zneski najemnin. Mnogo ljudi, ki se že s težavo prebije do konca meseca, se je obrnilo na sindikat in izrazilo globoko zaskrbljenost. Pokrajinski tajniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil Adriano Sincovich, Luciano Bordin in Luca Visentini ter predstavniki panožnih sindikatov Sunia-Cgil, Sicet-Cisl in Uniat-Uil so zato včeraj na tiskovni konferenci odločno obsodili ravnanje deželne uprave in zahtevali primerne ukrepe, ker »ni prav, da občani plačujejo višje najemnine zaradi krčenja deželnih sredstev«. Kot smo že poročali, je sama predsednica ATER Perla Lusa javno povedala, da bo črtanje sredstev, ki jih je deželna vlada že namenila julij lani petim podjetjem ATER v deželi Furlaniji-julijski krajini, imelo hude posledice v Trstu in sploh v deželi. Prvi problem je bilo krčenje socialnega sklada ATER, iz katerega črpajo podjetja za ljudske gradnje denar za kritje stroškov t.i. socialnih najemnin, ki jih plačujejo družine z najnižjimi dohodki. Socialni sklad je deželna vlada v bistvu razpolovila in je zaradi tega v bilanci tržaškega ATER minus 2,3 milijona evrov. Njegov upravni svet je po ustreznih računih ugotovil, da mora zvišati najemnine v povprečju za 15 do 18 odstotkov. Toda glede na dejstvo, da se ni mogoče dotakniti najemnin v t.i. prvem pasu (najnižji dohodki), so poskočile najemnine v 2. in 3. pasu, in to za približno 25 odstotkov. Dogaja se torej, je opozoril Sinco-vich, da bodo eni najemniki plačevali za druge. Sindikati so zato napovedali oster boj proti deželni upravi in pri tem razne protestne pobude, ker postaja stanje s socialnega vidika res nevzdržno. Z odpovedmi, ki se napovedujejo v gradbeništvu v javnem sektorju, je dodal Visentini, pa bo postal položaj še hujši. APrimorski ~ dnevnik Dolga kolona na hitri cesti Sinoči se je na tržaški hitri cesti ustvarila dolga kolona vozil, in sicer zaradi prometne nesreče. Po navedbah prometne policije naj bi avtomobil okrog 19.40 sam povzročil nesrečo, drugih vpletenih vozil baje ni bilo. Zgodilo se je v višini nakupovalnega središča Le Torri d'Europa, v smeri proti Miljam. Huje poškodovanega voznika je rešilec prepeljal na Katinaro. Na stotine vozil je čakalo v vrsti približno dve uri, dokler ni pristojno podjetje očistilo cestišča. Nesreče so na omenjenem odseku zelo pogoste in nekateri izvedenci trdijo, da je mokra cesta tam še bolj spolzka zaradi prašnih delcev, ki prihajajo iz dimnikov železarne. Ogled razstave Mile Schön V bivši tržaški ribarnici so na ogled sanjske obleke Mile Schön, ki jih je oblikovalka, »tržaška« Dalmatinka, ustvarila v obdobju 1966-1993. Njen večerno-nočni opus bo na ogled do 18. aprila. Danes bo ob 17. uri bo danes vodeni ogled. Vstopnina, v katero je vključen vodeni ogled, znaša 3 evre. Razstava v Bazovici Naravoslovni didaktični center v Bazovici bo jutri odprt od 9. do 13. ure. Ob 11. oz. 15. uri bosta na sporedu vodena ogleda, ob 10.30 pa bodo slovesno odprli razstavo slik Luciana Pleha-na Kraško okolje, ki jo bo predstavila Jasna Merku. Razstava bo n ogled do 26. februarja (tudi ob delavnikih), in sicer od 9. do 13. ure. Vstop je prost. O denarju in ekonomski krizi V ponedeljek, 8. februarja, bosta ob 17.30 v dvorani Predonzani (v pritličju palače deželne uprave na Velikem trgu) Gianfranco Cuneo in Fabio Tamburini predstavila knjigo Wall street la stan-gata. Cosa abbiamo imparato per non perdere piu soldi. O ekonomski krizi, na katero se sklicuje publikacija, bodo spregovorili še podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani, poverjeni upravitelj grupe Generali Giovanni Perissinotto in deželni tajnik CISL Giovanni Fania. Razsajal v bolnišnici V četrtek zvečer je 36-letni možakar razgrajal na urgenci katinarske bolnišnice. Tržačan A. L. je karal in žalil navzoče, zato je osebje poklicalo policiste, ob prihodu slednjih pa se močno vinjeni razgretež ni umiril. Prišlo je do prerivanja s policisti, ki so ga le s težavo spravili iz bolnišnice. Zaradi upiranja in povzročanja poškodb so možaka priprli, zaradi pijanosti pa so ga še denarno kaznovali. TRŽAŠKA OBČINA - Nova skupina v mestni skupščini trn v peti »neznancev« SMS-grožnje bandellijevcem Med tiskovno konferenco je prejel svetnik Claudio Frommel sporočilce na mobitel z grožnjo, ustrahovanjem in žalitvami Nekdo v Trstu bandellijevcev nima rad. Omalovažujočemu odnosu v občinskem svetu do štirih svetnikov, ki podpirajo nekdanjega odbornika za javna dela, so se včeraj pridružile grožnje in žalitve, in to prav med tiskovno konferenco, ki jo je skupina priredila, da bi obsodila početje v mestni skupščini. Načelnik Bruno Sulli je komaj zaključil svoj poseg, ko je svetnik Claudio Frommel prejel preko mobitela SMS-sporočilce s prav nič prijazno vsebino: »Fa pur la svolta, cojon. Te finira in patok nel-la merda. Stronzo.« Izvirnik je povsem razumljiv, ne potrebuje prevoda. Neznani mobitelski hitroprstnež je v grobem, žaljivem žargonu nakazal svetniku, kam bo končal, če se bo odločil za preobrat. To je, če bo odrekel svojo podporo desno-sredinski večini v mestni skupščini. »To je že tretje tovrstno grozilno sporočilo, ki sem ga prejel na mobitel. Ob prvih dveh primerih sem potrpel, sedaj pa je potrpljenja konec,« je napovedal Frommel. Njegov kolega, Salvatore Porro, upokojeni policist, je takoj najavil, kaj bodo storili: »Popeljal te bom do poštne policije, naj oni izsledijo pošiljatelja teh telefonskih groženj.« Telefonske grožnje kažejo, da so Frommel in ostali bandellijevci trn v peti nekomu, ki mu ni všeč njihova avtonomna pot v okviru desnosredinske koalicije v mestni skupščini. »Zgodovinska večina«, ki podpira župana Roberta Dipiazzo, se je na zadnjih sejah večkrat ogradila od Sullijeve skupine in poskusila zaustaviti njeno samostojno pot. Najprej z nasprotovanjem prvotnemu imenu skupine (Popolo della liberta Trieste), nato z prepovedjo uporabe dotedanjih prostorov v občinski palači, potem z zavrnitvijo zahteve po skupnem mestu v dvorani mestne skupščine, nazadnje pa še z zanikanjem uporabe najnovejšega imena skupine (Popolo triestino della liberta). Prav ob vsa ta polena, ki so jih iz vrst desnosredinske večine zmetali pod noge novi skupini, se je na tiskovni konferenci obregnil načelnik Sulli. Po vrsti je napadel predsednika skupščine Sergia Claudio Frommel Pacorja in vodjo Forze Italia-Ljudstva svobode Piera Camberja. Slednji je na zadnji občinski seji predlagal resolucijo, s katero je pozval skupščino, naj ne dovoli uporabe novega imena Bandellijeve skupine. Sama resolucija je brezpredmetna, ker je pravilnik občinskega sveta ne predvideva. Kljub temu pa jo je predsednik Pacor dal na glasovanje, in s tem »dokazal«, da ne pozna pravilnika. Pacor pa je tudi »kriv«, ker Frommlu ni dovolil, da bi zastavil prejudicialno vprašanje na Camberjevo resolucijo: ta je hotel od občinskega tajnika Santija Terranove iz- vedeti, ali je resolucija sprejemljiva, ali ne, a Pacor mu je odvzel besedo. Sullijeva skupina je napovedala, da bo pravno posegla, da bi dosegla spoštovanje njenih pravic. Bandellijevci od ustanovitve ponavljajo, da sodijo k des-nosredinski večini, županova koalicija pa se ravna do njih mačehovsko. Zato Sul-li in njegovi opozarjajo »zaveznike«, naj dobro premislijo, kaj delajo. Kajti: občinski svet bo čez nekaj tednov obravnaval letošnji proračun. Župan Dipiazza bo nujno potreboval tudi glasove četverice, da bi večina proračun izglasovala. Vsako nategovanje vrvi bi bilo zato za večino zelo nevarno. Tudi zato, ker je Severna liga že napovedala, da bo podprla finančni dokument le, če bodo sprejete njene zahteve (beri: odstrel odbornika za vzgojo Giorgia Rossija), Roberto Sasco (UDC) pa je tudi namignil, da njegova podpora ne bo »avtomatična«. Pomeni, da bo politično dogajanje v tržaški desni sredini v prihodnjih tednih še zelo pestro. M.K. 8 Sobota, 6. februarja 2010 TRST / TREBČE - V Ljudskem domu v priredbi domačega društva SKD Primorec Ob Dnevu kulture Prešeren pevski pozdrav Naslednji večer bo v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani V četrtek, 4. februarja, se je v Ljudskem domu v Trebčah odvijal prvi večer v sklopu pobude »Prešerno skupaj« v organizaciji vzhod-nokraških kulturnih društev in v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. Večer, ki ga je tokrat priredilo domače Kulturno društvo Primorec, je nosil naslov »Prešeren pevski pozdrav«. Publiko sta namreč zadržali dve glasbeni točki in sicer petje čezmejnega dekliškega pevskega zbora Krasje pod vodstvom Matjaža Ščeka ter trio Martina Feri (glas), Marko Čepak (kitara) in Tomaž Nedoh (saksofon). Čezmejni dekliški zbor Krasje, ustanovljen v letu 2008, nadaljuje bogato tradicijo nekdanjega domačega pevskega zbora Primorec-Tabor in povezuje dekleta od 14. do 20. leta na vzhodnem Krasu. Pod vodstvom priznanega dirigenta Matjaža Ščeka je zbor začel svojo drugo sezono z velikimi načrti in zahtevnimi cilji. Že ob začetku sezone je imel pomembno gostovanje na mednarodnem festivalu v Dubrovniku, v kratkem pa bo predstavil nov program z vrsto zborovskih novitet, ki so nastale za ta mlad pevski sestav. Dekleta so na večeru ubrano zapele tako slovenske avtorske kot narodne pesmi. Po nastopu dekliškega zbora so bile na sporedu skladbe iz svetovnega jazz repertoarja in slovenski ever-greeni, ki so jih v živo izvajali člani Tria Martina Feri, Marko Čepak in Tomaž Nedoh. Novonastala skupina se je s pesmijo »Le en dan« uvrstila na Emi 2010, slovenskem izboru popevke, ki se bo predstavila na Evro-songu na Norveškem. Na večeru je bil prisoten tudi mladi akademski slikar Simon Ka-stelic, ki je očaral publiko s svojo umetnino; ob trenutnem glasbenem navdihu med samim koncertom je na belo podlago narisal »Zlati čoln«. Slikar je sliko položil na tla, nanjo položil zlati valj v katerega se je zrcalila komaj nastala slika. Na valju se je kot po čudežu prikazal Kosovelov potret. Drugi večer v sklopu proslavljanja Dneva kulture pod naslovom Prešerno skupaj bo v Srenjski hiši v Gročani v nedeljo, 7. februarja 2010 ob 17. uri z nastopom Zbora podeželskih žena in pesnice Alojzije Bratina z Gore v Vipavski dolini. IMAGINARIJ Samo še jutri odprta razstava Tempi&Stratempi Razstava Tempi&Stratempi v Znanstvenem imaginariju bo odprta samo še jutri. Obiskovalci si jo bodo lahko ogledali od 10. do 20. ure in bodo v tem okviru tudi s pomočjo posebnih naprav pobliže spoznali oblake, različne klime in sploh razne meteorološke pojave. Odprta bo seveda tudi sekcija Ka-leido z multimedijskimi razstavami in predvajanjem dokumentarcev o fenomenih, ki oblikujejo najrazličnejše risbe na nebu. Poleg tega bo odprt planetarij, v katerem so vsakih 60 minut predvideni vodeni obiski. Dalje bodo kot vselej razne delavnice za otroke od 4. do 11. in od 8. do 11. leta starosti. Otroci se bodo lahko v večnamenskih učilnicah zabavali z izdelovanjem igrač na »znanstveno« temo in se s tem na dinamičen in ustvarjalen način približali znanosti. Več informacij o raznih igrah nudijo na spletni strani www.immaginarioscientifico.it. Posnetek z večera v trebenskem Ljudskem domu kroma MEDJA VAS »Darilo« ob dnevu slovenske kulture Letošnji dan slovenske kulture bodo pri SŠKD Timava proslavili danes, 6. februarja, ob 18. uri v gostilni pri Pinotu v Medji vasi z nastopom dramske skupine TD Brest iz Brestovice, ki bo uprizorila veseloigro Darilo. Igra v treh dejanjih je prikaz živahnega življenjskega vsakdana na kmetiji, prepleten z vsakodnevnimi bolj ali manj prijetnimi dogodivščinami in povezan s številnimi duhovitimi dialogi. Tok vsakdana preusmeri praznovanje zlate poroke none in nonota. Njuno darilo utiša prej živahen dialog zakoncev in šele zdravničin učinkovit recept vrne življenje v stare tirnice. V svojih premiernih izvedbah v Brestovici in v Kulturnem domu v Komnu je igra doživela izreden uspeh. Tudi mediji so ji posvetili veliko pozornosti, tako da organizatorji pričakujejo številno udeležbo in uspešen večer. PRAVOSODJE - Združenje odvetnikov UCPI priredilo posvet o zlorabah mladoletnih oseb Zlorabljene otroke morajo starši, sorodniki • ■•• V • a I »V •• • I • in vzgojitelji zaščititi s takojšnjimi ukrepi Vsak obtoženec pa ima pravico do pravičnega sojenja - Upravni uslužbenci sodišča s stavko opozorili na pomanjkanje osebja Protest upravnega osebja pred sodno palačo kroma V veliki dvorani družbe Allianz na Trgu Irneri je bil včeraj odlično obiskan celodnevni posvet, ki ga je pod pokroviteljstvom deželne uprave Furlanije-Julijske krajine priredila tržaška zbornica odvetnikov, ki se ukvarjajo s kazenskimi postopki. Zbornica je poimenovana po prof. Sergiu Kostorisu, predseduje pa ji odvetnik Andrea Frassini. Na posvetu, ki so se ga udeležili odvetniki in izvedenci iz raznih italijanskih mest, so ugledni govorniki obravnavali temo zlorab mladoletnih oseb. Na spisku so bila ob predstavnikih italijanskega združenja odvetniških zbornic UCPI ugledna imena, začenši s profesorji Giorgiom Spang-herjem, Luisello De Cataldo Neuburger in Giuliano Mazzoni, ki so se lotili specifičnih strokovnih tem. Predavatelji so med drugim pojasnili, da je kaznivih dejanj na splošno vse manj, podatki o primerih spolnega in drugačnega nasilja nad otroki in najstniki pa so še naprej zaskrbljujoči. Od- vetniki, psihologi in socialni delavci so se strinjali, da je zaščita otrok najbolj učinkovita, ko starši, sorodniki, učitelji in vzgojitelji takoj posežejo, poglobijo zadevo in se povežejo s pristojnimi oblastmi. Ob tem so odvetniki poudarili, da je zaščita mladoletnika seveda na prvem mestu, a da pravičnega sojenja in pravice do obrambe obtoženega nikakor ne smemo spregledati. Medtem je že tako razgibano dogajanje na prizorišču italijanskega pravosodja, ki se ta čas sooča z napovedanim »kratkim procesom«, včeraj še dodatno vznemirila vsedržavna stavka upravnega osebja sodišč. Sindikati CGIL, UIL, RDB in FLP so sklicali stavko, da bi opozorili na kronično pomanjkanje sredstev in osebja, ki močno upočasnjuje postopke. Protestniki so se s transparenti pojavili tudi pred tržaško sodno palačo. Omenjeni sindikati niso podpisali dopolnilne delovne pogodbe. K stavki ni pristopil sindikat CISL. ČRNA KRONIKA - V četrtek ponoči 62-letni avtomobilist uprizoril nevarno »dirko« Bežal od Vileša do Sesljana Po 25-kilometrskem zasledovanju so policisti aretirali voznika, ki se je skril v čoln v sesljanskem portiču in je nato zavrnil alkotest - Vratolomna vožnja, trčenje in pretep V noči med četrtkom in petkom se je na cestah goriške in tržaške pokrajine pripetil dogodek, podoben prizoru iz kakega akcijskega filma. Predrzen avtomobilist, ki se pri Vilešu ni ustavil na policijski kontroli, je z drvenjem po državnih cestah povzročal preplah, za njim pa so celih 25 kilometrov hitela vozila policije. V Sesljanu je prišlo tudi do trčenja, beg pa se je končal v se-sljanskem portiču, kjer se je ubežnik zaman skril v čoln. Po prerivanju so 62-letnega italijanskega državljana aretirali in vse kaže, da je njegovemu početju botroval alkohol. Začelo se je tri četrt ure po polnoči, ko je agent mejne policije na avtocestni postaji pri Vilešu s tablico pomahal vozniku avtomobila ford mondeo in mu velel, naj se ustavi. Avtomobilist je pritisnil na plin in zbežal. S svojim fordom jo je na vso moč ubral po državni cesti št. 305 skozi Ronke in Tržič. Za njim so hitela vozila goriške policije. Po Tržiču se je zasledovanje nadaljevalo po državni cesti št. 14, ubežnik in policisti so švignili mimo Štivana in Devina. Voznik forda je vseskozi vozil zelo hitro, približal se je dvesto kilometrom na uro, sekal je ovinke, nekatere odseke je prevozil po nasprotnem voznem pasu. Več v nasprotno smer vozečih avtomobilov se je za las izognilo čelnemu trčenju. Do prave drame je prišlo v središču Se-sljana. V križišču pred gostilno Tre noci so goriški policisti skušali s silo ustaviti ubežnika, prišlo je do trčenja, skupil pa jo je policijski avtomobil, ki ni mogel nadaljevati poti. Na prizorišču pa so že bili avtomobili tržaških in sesljanskih kolegov, ki so se zagnali za mondeom. Le-ta se je po vijugasti cesti spustil na sesljansko nabrežje, kjer se je voznik skril v enega od privezanih čolnov. Tam so ga našli tržaški policisti, 62-letni protagonist nevarnega »relija« pa se tudi v brezizhodnem položaju ni hotel vdati. Po prerivanju so ga odvedli na sesljanski komisariat. Policisti so okrog 2. ure ugotovili, da voznikovo vozniško dovoljenje ni veljavno, alkotest pa je zavrnil. 62-letni italijanski državljan G. B., ki ni iz Trsta, se je najverjetneje hotel izogniti kazni zaradi vožnje pod vplivom alkohola, po brezglavi vožnji, trčenju, upiranju in pretepu pa si je prislužil aretacijo. Avtomobil je v Tržiču ubral državno cesto št. 14, švignil je tudi mimo Štivana kroma / TRST Sobota, 6. februarja 2010 9 NOVOST - Knjiga Dušana Jelinčiča »Il gioco deM'amore« Zgodba o senčnih plateh človekove psihe Avtorja in njegovo delo predstavila Marino Vocci in Rita Siligato Po uspehu raznih gorskih romanov je Dušan Jelinčič pred petnajstimi leti sprejel ustvarjalni izziv, ki mu ga je postavil Boris Pahor, ko ga je spodbudil k pisanju fikcije. Izšel je tako roman Tema na pomolu, ki je v naslednjih letih doživel razne, tudi vsebinske predelave do dokončne različice, ki jo je z izrednim zadovoljstvom avtorja, na novo prevedla Darja Betocchi. Jelinčičevo 27. knjigo z naslovom »Il gioco dell'amore« so predstavili v četrtek v dvorani Baroncini krožka Generali s sodelovanjem govornikov in moderator-jev Marina Voccija in Rite Siligato. Jelinčič se rad pošali, da so prevodi njegovih romanov postali viden primer dvojezičnosti v Trstu, kjer se na policah raznih knjigarn pojavijo platnice z italijanskim naslovom in imenom avtorja, za katerega so potrebne kar tri strešice. Ni šala pa, da so italijanski prevodi dveh romanov, ki so izšli pri založbi Antony (As-sassinio sul K2 in L'occhio di Budda) razprodani in da ima povpraševanje državni obseg. Nadaljevanje uspeha je zdaj zau- pano črnemu romanu, ki z naslovom napoveduje sentimentalne zaplete, a je v resnici zgodba o senčnih plateh človekove psihe, predvsem o občutku krivde. Oba govornika sta izpostavila čisto posebno atmosfero, v katero je avtor uokviril dogajanje, poznojesenske barve in tišino, ki obdajajo osamljene osebe. V tej bledi luči tudi zaljubljenost dobi poteze že izpete ljubezni, krute igre, ki je podobna racionalnemu in obenem skoraj krvoločno agresivnemu preračunavanju šahistov. Po mnenju Siligatove protagonista pravzaprav igrata vlogi zaljubljencev, čeprav ju veže v glavnem le spolna atrakcija, in izražata svoje nelagodje v počasnosti svojih misli, dejanj, reakcij, kar daje tudi načinu pripovedovanja značilen tempo. Iz opazovanja labilnih in nepomembnih odnosov, v katere nas sili površen svet pa izhaja ustvarjanje literarnih oseb brez zgodovine, s skrivnostno preteklostjo, ki se med sabo dejansko ne poznajo. Gre torej za literarno preobrazbo aktualnega čutenja in situacij, ki presegajo mejo Marino Vocci in Dušan Jelinčič na predstavitvi kroma prikupnega zapleta in se po besedah govornikov razvijajo na robu depresije. V »metafizičnem noir romanu« se razsežnost ponotranjene, duševne drame iskanja odrešenja širi do izbire neobičajnih imen protagonistov: Abele, Odette, Aron, Ariste. Kot je pojasnil Jelinčič, nam tudi imena ponujajo dodatne elemente za reševanje rebusaNomen est homen. Mesto, ki odseva duševno stanje protagonistov, je zelo podobno mestu Sveva, Freuda in Basaglie. Avtor pa je glede okvira in oseb razkril bistveno pisateljevo „skrivnost»: opisano mesto se nikoli ne istoveti z enim samim krajem (v tem primeru ga sestavljajo vtisi iz Trsta, Riminija in Lericija) in ravno tako vsako osebo sestavljajo aspekti več oseb. Osebe in okvir dogajanja imajo vsekakor izrazito simbolične poteze, ki vabijo k odkrivanju sporočila oz. bistva pisateljevega razmišljanja; ključ zgodbe bodo odslej lahko iskali tudi italijansko govoreči bralci. ROP V soboto, 23. januarja, je društvene prostore SKD Slavko Škam-perle napolnilo kar triindvajset otrok, ki so radovedno prisluhnili pravljici Leti leti leti Vili! avtorjev Stefana Boonena & Loufane. Petra Furlan in Biserka Cesar sta otroke navdušili s pripovedjo o posebnem prašičku, ki je vedno strmel z noskom v zrak in opazoval kako letijo ptice in race po nebu. Tudi sam si je namreč zelo močno želel leteti in je to celo poizkusil! Lahko si predstavljate, kako je to bilo ... Sledila je še delavnica, med katero so otroci iz tulca papirja izdelali lepega roza prašička, tako da sedaj mali Vili poskuša leteti po domovih naših malčkov in to do naslednje pravljice, ki bo že konec februarja. TRŽAŠKI PUST - Predstavitev programa Pustne prireditve, sprevodi in zabave po mestu in okolici Program sta predstavila Paolo Rovis (levo) in Roberto de Gioia kroma V občinski poročni dvorani so včeraj predstavili Tržaški pust. Devetnajsta izvedba pustne prireditve se letos, kljub finančni stiski, obeta res bogata. Z novostmi in pestrim sporedom sta postregla občinski odbornik za ekonomski in turistični razvoj Paolo Ro-vis in predsednik tržaškega pustnega odbora Roberto de Gioia. Pojdimo po vrsti. Pustne vragoli-je se bodo začele že danes, ko bodo na Drevoredu XX. septembra in na Gol-donijevem trgu ob 11. uri slovesno odprli pustno šagro v sklopu prireditve Costumi e Sapori dal mondo. Pod velikimi šotori bodo popoldne na svoj račun prišli otroci, zvečer pa bodo po eno-gastronomskih specialitetah segli njihovi starši. Na Velikem trgu pa bo jutri ob 11.30 na sporedu slovesna podelitev ključev pustnemu kralju. Letošnja bo nadvse pompozna, saj bo na trg priletel pisani balon, s katerega bodo pozdravljali pustni kralj, Rovis in de Gioia. Veliko je spremljevalnih pobud, kot je praznik občinskih rekreatorijev z nastopom godbe Arcobaleno v plesnem klubu Dancing Paradiso (v ponedeljek, 8. februarja, ob 16.30) ali odprtje pustne šagre tudi na Ponterošu (v sredo, 10. februarja, ob 19. uri), kjer bodo prirejali tudi tematske plesne in kulinarične večere. Male pustne šeme bodo zaplesale v nedeljo, 14. februarja, ob 11. uri na Velikem trgu, kjer bo zanje donela primerna disko glasba, in v ponedeljek, 15. februarja, pa bo v športni palači Palasport pri Čarboli tradicionalno pustno rajanje. Tržaški pust lahko tudi letos računa na finančno podporo Dežele FJK, Občine Trst, Fundacije CRTrieste, zadruge Cooperative Operaie za Trst, Istro in Furlanijo ter trgovskega centra Torri d'Europa. Sprevodi malih in velikih pustnih šem Tradicionalni pustni sprevod po središčnih ulicah bo zaradi del na Borznem trgu spremenil svojo tradicionalno pot. Sprevod bo v torek, 16. februarja, ob 14. uri krenil s Trga Oberdan po Ul. Carducci proti Ul. Gallina, Goldonije- vem trgu, nadaljeval po Korzu, od tod pa bo zavil v Ul. Rimskega gledališča in po Ul. Punta del Forno in Mercato del Marre dospel do Nabrežja Sauro in Velikega trga. Žirija bo svojo postojanko imela na stopnišču pod cerkvijo S. Maria Maggiore. Svoje pustne umetnine bo predstavilo sedem mestnih rajonov: Sv. Ivan, Rojan, Škedenj, Čarbola, Altura, Melara in Stara mitnica. Ob njih bo seveda sodelovalo več skupin, in posameznikov, s Kraškega pusta pa se bodo v mestno središče spustili Openci in Repenci s svojima vozovoma. Za veliki zaključek bodo na Velikem trgu poskrbeli glasbeniki tržaške skupine Bandomat. Pa še na šolarje niso pozabili. V petek, 12. februarja, bo s Trga Perugi-no ob 10. uri štartal tradicionalni sprevod osnovnih šol rajona Stara mitnica. Pust v Škednju, Rojanu in pri Sv. Ivanu Na pustni četrtek pustne šeme preplavijo škedenjske ulice. Ob 10. uri bodo na vrsti otroci iz osnovnih šol in otroških vrtcev, ob 15. uri pa znamenita t.i. »povorka služkinj«. Veselo bo tudi na pustno nedeljo, ko bo sprevod pustnih šem preplavil ulice in se naposled zaključil po osmicah, gostilnah in v prenovljenem škedenjskem gledališču. Tako v Rojanu kot pri Sv. Ivanu se bodo pustne šeme zbrale v soboto, 13. februarja ob 14. uri, ko bo v domačem okolju zaživel pisani pustni mimohod. De Gioia za en pust Večkrat se je predsednik Tržaškega pusta Roberto de Gioia izrekel za eno samo pustno prireditev ... za Tržaško seveda. Tržaški pust se po njegovem mnenju razlikuje od miljskega ali kraškega, saj na njem ne sodelujejo veliki vozovi in množične skupine, pač pa je sad domišljije in spontanosti. S ške-denjsko pustno skupino se je pred dvema tednoma v Pragi udeležil Evropskega karnevala, saj si prizadeva, da bi tudi Trst gostil Evropski karneval leta 2012 ali 2013. (sas) Občina poziva: nobenih sprejev! Pustne šeme velja še enkrat opozoriti, da je občinska uprava izdala prepoved uporabe vsake vrste razpršilcev in sprejev, ki lahko umažejo ali poškodujejo ljudi, stvari in mesto. Odločba je veljavna od 6. do 17. februarja na območju tržaške občine. Kdor se tega ne bo držal, bo moral plačati mastno globo, ki znaša 300 evrov. Tehtanje malih mask Združenje trgovcev in upraviteljev javnih lokalov (Acepe) bo v soboto, 13. februarja, ob 15. uri na Velikem trgu priredilo tradicionalno tehtanje najlepše izmed malih mask. Na veliki dvometrski tehtnici bodo na enem stolčku sedele maske, na drugem pa koš z bonboni, ki jih bodo prejele male pustne šeme. Del bombonov bodo prireditelji darovali občinskim vrtcem. Tekmovanja se lahko udeležijo otroci do 9. leta starosti, vpisati pa se morajo na sedežu Acepe na Borznem trgu 7 (040/638424 ali 040/638658), od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure. 1 0 Sobota, 6. februarja 2010 KRAŠKI PUST - Praprot TRST »Ciljamo visoko do 9 metrov!« Dela so stekla 31. oktobra - Prvi pustni sprevod jutri v Gorici ^ »Ga poznaš tistega, ki sedi tam zadaj?« Kako bi ga ne poznali, ko so vse televizije vanj naravnost zaljubljene. Povsod se pojavlja in nihče mu ni (baje) kos ... V pustnem času je obiskal tudi Praprot, kjer se z njim ukvarja povprečno 8 ljudi. »No, včasih nas je več, včasih manj, kot povsod. Zanimivo pa je, da smo letos zabeležili rekordno število sodelujočih: kar 17 nas je bilo enkrat,« sta nas ponosno opozorila Mitja in Samo, ki sta nam predstavila pra-provski veliki pustni voz, ki se počasi rojeva. V Praprotu je pust pravi zakon. Veliki šotor na prireditvenem prostoru v borovem gozdiču so pustarji postavili že 15. oktobra, z deli pa so začeli le 15 dni pozneje, se pravi 31. oktobra. Od takrat pa se je delo ustavilo le na božični dan in na Silvestrovo ... Fantje (pa ne samo, saj je med njimi tudi brhka »zidarka«, kot so nam jo predstavili) se vsak večer zbirajo takoj po ve- Včeraj danes Danes, SOBOTA, 6. februarja 2010 DORA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 - Dolžina dneva 9.58 - Luna vzide 1.31 in zatone ob 10.32. Jutri, NEDELJA, 7. februarja 2010 EGIDIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,6 stopinje C, zračni tlak 1020 mb pada, veter 9 km na uro svero-zahodnik, vlaga 92-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8,2 stopinje C. čerji in z delom nadaljujejo celo do 1. ure zjutraj. »Nekateri sicer pridejo tudi v dopoldanskih urah, preden gredo po sinčka v vrtec,« nam zaupajo. No, resnici na ljubo ne gre le za delo, pač pa tudi za druženje in preživljanje zabavnih večerov ob pogrnjeni mizi, ob »pedočih« na primer ali mesu na žaru, kuhanem vinu in marsikateri dobroti. Ob že tradicionalnem seznamu delovnih dni visi letos na šotorskih stenah tudi seznam obiskov, ki jih je bilo letos res veliko. Morda tudi zato, ker je tako v šotoru, kot v prostorih za odrom (kjer Praprovci čuvajo svoje pustne adute) občutno bolj vroče kot navadno. »Letos smo poskrbeli za ogrevalni sistem, tako da gre delo bolj od rok.« Odkar sodelujejo s Kraškim pustom, to je kar 36 let, uporabljajo Pra-provci vedno isti traktor, ki jih ni še pustil na cedilu. Letos bo po openskih ulicah nosil večjo strukturo, ki temelji na Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino CI3 Lekarne Do sobote, 6. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002),. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33. Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »L'uo-mo che verra«. CINECITY - 14.45, 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Paranormal Activity«; 14.30, 17.10, 19.45, 22.20 »Baciami ancora«; 14.50, 16.40, 18.30, 20.15 »Alvin Superstar 2«; 16.25, 18.30, 22.00 »Tra le nuvole«; 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 21.00 »Avatar-2D«; 14.30 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.15, 17.35, 20.00, 22.20 »Ba-ciami ancora«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »An Education«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.15, 19.00, 20.40 »A single man«; 22.20 »Soul kitchen«. KOPER - KOLOSEJ - 13.40, 15.40, 19.40 »Boj za kri«; 17.40, 21.40, 23.40 »Igri-čar«; 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Kje sta Morganova?«; 12.00, 14.00, 16.00, 18.00 »Alvin in veverič-ki 2« - 3D. Praprovski veseljaki med delom kroma lesu, železu, papirju, poliuretanski peni, rjuhah, polistirolu in še marsičem, stroške pa krijejo povečini z deželnim prispevkom oz. s prispevkom, ki ga Odbor Kraškega pusta nameni udeležencem openskega pustnega sprevoda. Okrog praprovskega italijanskega mogotca bo letos po prvih ocenah korakalo kakih 50 pustarjev, seveda v ka-valirju primernih oblačilih. Zanje, pravzaprav za striženje blaga po meri vsakega udeleženca, skrbi »šivilja« Barbara, obleko pa si mora potem vsak posameznik sam sestaviti. Mame, none in žene so zato v tem obdobju tudi na tem koncu polno zasedene. Tudi ker morajo biti tako obleke kot seveda voz dokončani do jutrišnjega dne, ko se bodo udeležili povorke po goriških ulicah. »Kam ciljamo letos? Visoko ... do 9 metrov,« sta nam hudomušno odgovorila Mitja in Samo. (sas) več fotografij na WWW.primorski.eu NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Paranormal Activity«; Dvorana 2: 16.20, 19.10, 22.00 »Avatar 3D«; Dvorana 3: 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 15.50, 17.15, 18.45 »Alvin Superstar 2«; 20.10, 22.10 »Io, loro e Lara«. SUPER - 16.10, 19.50 »Nine«; 18.00 »L'eleganza del riccio«; 21.45 »Bangkok Dangerous«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.15 »Paranormal Activity«; Dvorana 2: 15.45, 18.45, 21.45 »Ava-tar-3D«; Dvorana 3: 16.45, 18.30 »Alvin Superstar 2«; 20.15, 22.00 »La terra nel sangue«; Dvorana 4: 17.00, 19.40, 22.10 »Baciami ancora«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Tra le nu-vole«. Mala Eva se je rodila, Marinota in Mašo razveselila. Glasbeno voščilo jim pošilja Pihalni orkester Ricmanje ¿j Čestitke Tri poljubčke na vsako stran prejmi ERIK za tvoj 6. rojstni dan! Zdravja, sreče in veselih dni ti želijo domači vsi! ERIK! Danes boš vesel, ker voščila od vseh nas boš prejel. Bodi priden kot doslej, vedno poj, igraj se z Alenom in na nalogo ne pozabi, da tudi v šoli bo lepo. Vse dobro ti želi- mo vsi iz Trebč, ki te imamo radi. Danes praznuje v Dolini okrogla leta VIOLETTA STEMBERGER. Še na mnoga leta ji kličemo prijatelji vsi! Danes praznuje 9 let naša predraga MIRJAM. Vse najboljše ji želijo mama, očka in Martin ter nona in nono. Naš Openc MITJA postaja star, 40 jih že ima. Skupno se veselimo in mu kričimo: »Veliko sreče, mladosti in veselja, naj te v življenju spremlja!« Petra, Rosanna, Franco, Jan in Nicole. H Šolske vesti COŠ M. SAMSA IN IVAN TRINKO ZAMEJSKI - RICMANJE vljudno vabi starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v 1. razred na prestavitev šole, ki bo bo v prostorih COŠ M. Samse pri Domju in sicer v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri. Na sestanku se bomo domenili za dan odprtih vrat. DTTZG ŽIGE ZOISA sporoča, da bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri na sedežu v Ul. Weiss 15, izredni roditeljski sestanek za starše dijakov, ki imajo pomanjkljaje. RAVNATELJSTVO NIŽJE SREDNJE ŠOLE »SIMON GREGORČIČ« v Dolini sporoča, da bo predstavitev šole staršem petošolcev, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šol.l. 2010 na našo šolo v ponedeljek, 8. februarja, ob 17.15 na sedežu šole v Dolini 210. Rok za vpisovanje zapade 27. februarja. Tajništvo je odprto vsak dan od 10. do 12. ure. Isti dan bo ob 18.15 popoldanska govorilna ura za starše naših učencev. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo za starše, ki nameravajo vpisati svoje otroke v državna vrtca v Barkovljah in Lonjerju dnevi odprtih vrat: v Barkovljah (Ul. Valli-cula, 11) 8. in 22. februarja, od 11. do 12. ure. V Lonjerju (Lonjerska cesta, 240) pa 9. in 23. februarja, od 10.30 do 12. ure. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekali informativni sestanki ter dnevi odprtih vrat za starše, ki nameravajo vpisati otroke v prvi letnik otroških vrtcev, po sledečem razporedu: OV Štoka - Prosek: 9. februarja ob 16.00 ter od 11.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI sporoča, da bodo informativni sestanki za vpisovanje na nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda potekali po sledečem koledarju: 11. februarja, ob 17. uri na matičnem sedežu v Ul. Ca-ravaggio 4 in 12. februarja, ob 17. uri na podružnici na Katinari, Reška cesta 51. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da bodo potekala vpisovanja za naslednje šolsko leto v otroške vrtce in osnovne šole 27. februarja. Urnik tajništva: od ponedeljka do petka od 8.00 do 14.00. Tajništvo bo poslovalo tudi v soboto, 27. februarja, od 8.30 do 12.30 UPRAVA OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini in v otroške jasli Colibri pri Dom-ju. Rok za vpis zapade 1. marca 2010. Za vpisovanja, dvig vpisnih pol in ostale informacije se lahko obrnete na občinski urad za šole (040-8329. 282/240; pon.-pet.: 8.30-12.30). Prošnja za vpis je razpoložljiva tudi na spletni strani: www.sandorligo-dolina.it. Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ŠVARA v Trnovci je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel.: 040/200898 V SOBOTO, 6. FEBRUARJA v gostilni Sardoč v Prečniku priredimo večerjo PRAZNUJMO PUST z glasbo v živo s skupino 4 Polhi. Info in rezervacije na 040/200871 ali www.sardoc.eu Id Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmico v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040-229586. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno domačo kapljico ter nudi domač prigrizek. Vabljeni. OSMICO V ŠKEDNJU - ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 040-327135. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. V MEDJI VASI je odprl osmico Boris Pernarčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / S * Bambičeva galerija ob Prešernovem dnevu, danes, 6.2.2010 ob 20.30 odprtje razstave akvarelov Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty OČE IN SIN Opčine, Sklad Mltla Čuk, Proseška ul. 131 Razstava bo odprta do 26. februarja na tubo bo zaigral Rok Vilhar ob spremljavi prof. Vesne Zupin na klavinovo nastopil bo Mačkoljanski MePZ pod vodstvom Samuele Bandi Predstavitev: prof. dr. Mirko Juteršek Glasbeni utrinki Beseda ob prazniku: Jelka Cvelbar S Izleti KRUT- vabi na potovanje v Izrael od 1. do 8. aprila. Program in dodatne informacije na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. □ Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 7. februarja v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do danes, 6. februarja. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme v nedeljo, 7. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke zSSO na Opčinah. Info: 348-8012454 (Sabina). KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne in včlanjevanje danes, 6. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabreži-ni ob prijetni glasbi in plesu. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi vse na tiskovno konferenco, ki bo danes, 6. februarja, v Kraški hiši v tep-nu ob 11. uri. Spoznali bomo Vaše veličanstvo Kralja in Kraljico 43. Kraškega pusta in podroben program pustnega tedna. PUSTOVANJE BRIŠČIKI pod velikim ogrevanim šotorom na »tovni« pri centru zrvatti: danes, 6. februarja, od 21. ure predpustni žur s skupinami Elvis Jackson, Rewind - Vasco tossi Tribute Band, ted Katrins in Dj Pap'š. Koncert, ki ga prirejajo Glasbeno Kulturno društvo Dru-gaMuzika, ŠD Kontovel in FC Pri-morje, je pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja na Zoncolanu za osnovnošolsko mladino. Organiziran je avtobus, ki odpelje od Barkovelj ob 7.00 in od Se-sljana ob 7.15. Datumi so: danes, 6., 20. in 27. februarja. Za podrobne informacije in cene pišite nam na smucanje@spdt.org. Vabljeni! DRUŠVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri predavanje o msgr. Jakobu Uk-marju. O njegovem liku in delu bo govoril g. Dušan Jakomin. Predavanja bo v rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli 29). JADRALNI KLUB ČUPA organizira tečaj za pridobitev dovoljenja za navtično plovbo. Za vpis in informacije: tajništvo 040-299858, pon-sre-pet od 9.00 do 12.00, sobota 16.00-18.00 tel.: 345-4148917, e-po-šta: info@yccupa.org. JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 7. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. KRUT nudi v Šmarjeških Toplicah, Dolenjskih Toplicah in drugih termalnih centrih v Sloveniji individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo. Prosimo za pravočasno prijavo! Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. PILATES - SKD F. PREŠEREN z Bo-ljunca sporoča, da bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri prva vaja pi-latesa za začetnice. Vabljene v društveno dvorano v občinskem gledališču F. Prešeren, v športni opremi in s telovadno preprogo. SDGZ prireja informativno srečanje o novem sistemu upravljanja in sledljivosti odpadkov »Sistri«, ki bo postopno ukinil registre za odpadke in formularje ter letno prijavo MUD, ki bo letos do konca aprila predstavljena zadnjič. Tozadevno srečanje bo v ponedeljek, 8. februarja ob 18. uri v podružnici SDGZ v O.C. Zgonik. Prva zapadlost za vpis je 28. februar in velja za prevoznike odpadkov za tretje osebe ter podjetja, ki upravljajo odpade in obrate predelovanja odpadkov. Druga zapadlost pa je 30. marec in velja za proizvajalce nevarnih odpadkov, prevoznike nevarnih odpadkov za lastne potrebe in proizvajalce ne-nevarnih odpadkov z več kot 11 zaposlenimi. Avtoelektri-čarje obveščamo tudi, da je termin za vpis v poseben seznam avtorizi-ranih delavnic za namestitev »black box« 13. februar 2010. SLOVENSKA PROSVETA IN DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita v ponedeljek, 8. februarja, na Prešernovo proslavo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, ob 20.30. Na večeru bo podelitev nagrad 38. literarnega natečaja revije Mladika in podelitev priznanj Mladi oder 2009. Slavnostna govornica bo prof. Vilma Purič. Nastopila bo Dekliška vokalna skupina Bodeča neža pod vodstvom Mateje Černic. Sodelujejo recitatorji Radijskega odra. Začetek ob 20.30. SPI-CGIL Trst - Vzhodni Okraj organizira v ponedeljek, 8. februarja, ob 15.30 uri v Sindikalnem sedežu SPI-CGIL v ulici Zandonai 12 javno srečanje na temo »Problematike ljudi in teritorija v katerem živiš; Kongres CGIL in predlogi ki nam jih ponuja!«. V zvezi s Kongresom CGIL je prisotnost vpisanih članov zaželena zaradi glasovanja kongresnih dokumentov!Vsi občani so vabljeni k sodelovanju! Povabljenci pa so dobrodošli. DRUŠTVO PROMEMORIA vabi v torek, 9. februarja, ob 20.30 v knji-garno-bar Knulp v Ul. Madonna del mare 7/A v Trstu na večer posvečen Miroslavu/Federicu Žvabu, Nea-peljčanu s Krasa, ki je hotel ubiti Hitlerja. Predstavljena bo njegova avtobiografija »Il prezzo della liberta«. SKUPINA OPENSKEGA PUSTNEGA VOZA vabi k vpisu še zadnje pustne privržence vseh starosti in nadarjenosti, za ovekovečit novi, okrogli, absolutni, številčni rekord nastopajočih na openskem kraškem sprevodu. Živijo pust! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 9. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V torek, 16. februarja, pa vaja odpade. JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljun-ca obvešča, da bo izjemoma v sredo, 10. februarja, vadba joge potekala od 19.00 do 20.30. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 10. februarja: »Maskirajmo se«, »Moj obraz je tvoj obraz«; 12. februarja: »Spektakularno«, »Plesi in zapoj z nami«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. ure do 13. ure. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na srečanje ob Dnevu slovenske kulture, ki bo v TRST sredo, 10. februarja, ob 16. uri v Pe-terlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu. Po krajšem kulturnem programu bo družabnost ob zvokih harmonike. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 11. februarja, ob 16.30. Pravljico »Zaklad skalnih mišk« bo pripovedovala Maddalena Mura. Toplo vabljeni! OBČINA DOLINA in Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Simon Gregorčič« vabita na »Proslavo ob dnevu slovenske kulture«, ki se bo odvijala v petek, 12. februarja, ob 19. uri v občinskem gledališču »F.Prešeren« v Boljuncu. Nastopala bosta plesno-akrobatska skupina Flip Piran z musicalom »Prešerno o Prešernu« (režija: Sta-sja Mehora, tekst: Mojka Mehora Lavrič) in šolski zbor srednje šole »Simon Gregorčič« pod vodstvom dir. Aleksandre Pertot. Toplo vabljeni! OBČINA REPENTABOR organizira v dneh 19., 20. in 21. marca, trodne-vno bivanje v Šmarjeških toplicah za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do petka, 12. februarja. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse otoke, ki se nameravajo udeležiti pustnega defileja, da bo vpisovanje potekalo v petek, 12. februarja, v Prosvetnem domu na Op-činah od 16.00 do 18.30. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. ODPRTA VRATA NA AD FORMAN-DUMU: želiš postati kuhar, natakar? Spoznaj, kako poteka pouk v gostinski šoli na Fernetičih 3 (pred bivšim mejnim prehodom, pripelješ se z avtobusom št. 42 in poiščeš oznako Restaurant) v petek, 12. februarja, od 12. do 17. ure. Dan odprtih vrat bo pustno obarvan. Te mika? Za informacije: tel. 040566360, info@adformandum.eu. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi na otroško pustno rajanje v petek, 12. februarja, od 17.ure dalje v srenjski hiši v Groča-ni. Za smeh in dobro voljo bo poskrbel priznani slovenski animator, pevec in igralec Sten Vilar. KRUT obvešča vse, vpisane in zainteresirane, da se bo odvijal 13. in 14. februarja, na sedežu krožka tečaj »Reiki« 1. stopnje. Podrobnejše informacije na tel. št. 040-360072. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE - Združenje staršev OŠ A. Sirk in OV J. Košuta v sodelovanju s SKD Vesna, vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje v nedeljo, 14. februarja, od 15.30 dalje v Ljudskem domu v Križu (Bita). Zabavala vas bo priznana otroška animatorka Andreja Stare' v vlogi Pike Nogavičke. Poskrbljeno za hrano in pijačo. Vljudno vabljeni! S 1. FEBRUARJEM je steklo vpisovanje v občinske jasli. S tem v zvezi sporočamo, da si je mogoče predhodno ogledati objekt v Dolini vsak dan v tednu, od 13. do 14.ure in ne, kot je bilo napačno sporočeno, vsak torek od 16.30 do 17.30. Zaradi nevšečnosti se opravičujemo, vsekakor pa priporočamo, da se predhodno zglasite v jaslih na sledečo telefonsko številko 040/8325084 za katerokoli dodatno pojasnilo. ŠZ BOR, ŠPORTNA ŠOLA TRST IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje v nedeljo, 14. in torek, 16. februarja, od 15.30 do 19. ure na Štadjonu 1. Maja. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. Animacija, loterija in ples z ansamblom »Popusti«. SKD BARKOVLJE, Ul.Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 22. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Letos bo informativnega značaja. KMEČKA ZVEZA vabi svoje člane, da poravnajo članarino za leto 2010. Vsi, ki bodo članarino poravnali do petka, 26. februarja letos, dobijo v dar knjigo Borisa Pangerca »Srce v prgišču zemlje«, ki je izšla ob 60. letnici zveze. OBČINA DEVIN NABREŽINA V sklopu posegov za pravico do učenja bo uprava Občine Devin Nabrežina dodelila denarne prispevke sposobnim in zaslužnim dijakom višjih srednjih šol, ki so letos prvič vpisa- ni v tretje, četrte ali pete razrede in ki so v lanskem šolskem letu izdelali s srednjo oceno vsaj 6,5 (z izjemo ocen iz vedenja in verouka) brez učnih dolgov. Pravico do prispevka imajo dijaki s stalnim bivališčem v občini, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega 10.632,94 evrov. Prošnje, napisane na ustreznem obrazcu, morajo biti predložene občinskemu uradu za protokol do 26. februarja. Za informacije se lahko zainteresirane družine obrnejo na Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina - Nabrežina 102 (tel. 040-2017375). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SV. JERNEJ posvečata letošnji »Praznik slovenske pesmi in besede« pesnici Ljubki Šorli ob 100-le-tnici njenega rojstva. Pesmi bodo zazvenele v izvedbi DPS Vesela pomlad, MoPS Sv. Jernej, CPZ Sv. Jernej in Uopenske mularije. Otroci skupine T. Petaros bodo izvedli splet otroških pesmic Ljubke Šorli, govornik pa bo Tomaž Pavšič. Vabljeni v Finžgarjev dom v soboto, 27. februarja. ob 20. uri. 0 Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA vabi ob Prešernovem dnevu, danes, 6. februarja, ob 20.30 na odprtje razstave akvarelov »Slikarja Robert & Zdenko Hlavaty - Oče in sin«. Predstavil ju bo umetnostni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Glasbeni utrinki: na tubo bo zaigral Rok Vilhar ob spremljavi prof. Vesne Zupin, nastopil bo Mačkoljanski MePZ pod vodstvom Samuele Bandi. Beseda ob prazniku: Jelka Cvelbar. Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan vabi na dan slovenske kulture, ki bo danes, 6. februarja, ob 18. uri v gostilni pri Pinotu v Medjevasi. Nastopila bo dramska skupina TD Brest iz Brestovice z veseloigro »Darilo«. PREŠERNO SKUPAJ SKD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo na sledeče prireditve v mesecu februarju. V nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri v Srenjski hiši v Gročani: »Na gori je moj dom« nastopata: Zbor podeželskih žena in pesnica Alojzija Bratina z Gore v Vipavski dolini. V ponedeljek, 8. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah: »Prešerno lep dan« s predstavo »Presneto lep dan« v izvedbi osnovnošolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. Sledili bodo večeri: petek, 19. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah; sobota, 20. februarja, ob 20.30 v dvorani Športnega centra AŠD Zarja osrednja Prešernova proslava društev vzhodnega Krasa; nedelja, 21. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu; četrtek, 25. februarja, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga v sodelovanju z društvi vzhodnega Krasa vabi v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri, v srenjsko hišo v Gročani, na Prešernovo proslavo z naslovom »Na Gori je moj dom«. Nastopata Zbor podeželskih žena in pesnica Alojzija Bratina z Gore v Vipavski dolini. SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 9. februarja, ob 21. uri ogled kabareta »Monolog za dva«. Nastopata Aljoša Saksida in Fabrizio Polojaz. Možnost včlanjevanja. Sledi družabnost. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo razstava Tanje Kralj »Mandale« na ogled ob delavnikih od 9. do 18. ure, do 10. februarja. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Biserke Cesar »Pogledi afriških otrok« v petek, 12. februarja, ob 18. uri. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka Jari Jarc, harmonika (Glasbena matica, razred prof. Dorine Cante). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 14. februarja, Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šem-polaj in Praprot; ponedeljek, 15. februarja, Medja Vas, Vižovlje, Se- Sobota, 6. februarja 2010 sljan, Trnovca, Šempolaj in Nabre-žina Postaja; torek, 16. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 15. februarja, ob 16. uri v spodnje prostore Škerkove hiše v Šempolaju na veselo pustno rajanje. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v petek, 26. februarja, na večer: »Gilbert Civardi pripoveduje«. Ladi Vodopivec se bo z gostom pogovarjal o njegovi mami Aleksandrinki, o Egiptu in še o marsičem. Začetek ob 20.30. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi V NEDELJO, 24. JANUARJA, se je izgubil v Medji vasi leto star labra-dorec svetle barve, ki sliši na ime Oliver. Kdorkoli ima informacije, naj pokliče na tel. št. 040-208987 ali 339-7595283. DIATONIČNO HARMONIKO Železnik B, ES, AS prodam za 1.500 evrov; tel. 335-5387249. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 600 kv. m površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 - 228932. IZGUBIL SEM ŠPORTNA OČALA v telovadnici na Ravni. Kdor jih je našel, lahko pokliče na telefonsko št. 040-420616. PRED DNEVI sem izgubil denarnico. Zanimajo me dokumenti, zato lepo prosim najditelja, naj pokliče na tel št. 040-213282. PRODAM 9.000 dvojnih zidakov po zelo ugodni ceni: 2.000,00 evrov. Tel. št.: 334-3769314. PRODAM dvonadstropno hišo v Se-sljanu - 270 kv.m., teren 800 kv.m., 4 sobe, 3 kopalnice, kuhinja, velika dnevna soba, taverna, garaža, pralnica. Cena 650.000,00 evrov. Tel. št.: 339-7726108. PRODAM spiralne stopnice (scala a chiocciola), iz orehovega lesa man-sonia, 140x3,13. Cena po dogovoru. Tel. 040-212095. ŠIVALNI STROJ singer v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel.: 335-337135. Prispevki Ob smrti predragega Ivana Drnovš-čka darujejo uslužbenci Eurospina in Center Hotela 150,00 evrov za VZS Mitja Čuk. V spomin na prijatelja Armanda Schillanija darujejo družine Grego-rič, Pertot in Pavlica 150,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na drago Nevenko Ukmar darujejo Danica, Luciana in Marta 50,00 evrov za center za rakasta obolenja. V spomin na Zofko Strzai vd. Sancin darujejo Pavla, Sergij in Djuna 50,00 evrov za PD F. Prešeren iz Boljun-ca. Dana Sosič daruje 11,00 evrov za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na prof. Zorka Hareja daruje Marijan Bajc 50,00 evrov za Zvezo cerkvenih pevskih zborov -Trst. V spomin na Divo Briščik darujeta mama Justa in sestra Majda 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Namesto cvetja na grob tete Dive Bri-ščik darujeta Marko in Ketty 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Ob izgubi drage DANICE REBULA VERŠA sočustvujejo z Dejanom in Nado Majda, Bruno, Dunja in Andrej DOM ZA STAREJŠE - v prijaznem ambientu nudi celotno oskrbo in nego - trenutno prosta ležišča. Tel. 328-5319691 1 2 Sobota, 6. februarja 2010 KULTURA / RAZSTAVA - V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani do 17. marca »Tržaški Slovenec je bil evropski človek, za fašiste pa le stenica ...« Odprli razstavo Boris Pahor: meja kot usoda - Pisatelj je knjižnici podaril svoj arhiv Razstava ponuja vpogled v Pahorjevo zasebno, literarno in politično življenje pd LJUBLJANA Dobrodelna prodajna razstava fotografij V ljubljanski galeriji Kresija je Društvo fotoreporterjev Slovenije Enooki odprlo tradicionalno razstavo s 96 dražbenimi fotografijami. Na razstavi so na ogled fotografije, ki bodo 16. februarja na dražbi, izkupiček pa bo namenjen slepim in slabovidnim otrokom. Pred tem bo 10. februarja v galeriji še okrogla miza na temo Vrednost fotografije v tiskanih medijih. Na njej bodo sodelovali gosti iz Slovenije in tujine. Razstava je del letošnje akcije Enookih, ki so jo poimenovali Ali dobro vidiš? S tem so hoteli izpostaviti vprašanja, »ali vidiš, da ni fotografije v časopisu, ali vidiš, da fotografije novinarske prispevke pomembno dopolnjujejo, ali vidiš, kako slabovidni vidijo, ali vidiš, da so med nami tudi slepi in slabovidni.« (STA) Boris Pahor je večkrat dejal, da se danes počuti kot Gina Lollobrigida. V isti sapi priznava, da bi namesto Lollobrigide lahko izbral kako francosko igralko, ki mu je bolj pri srcu, princip pa ostaja isti. Šestindevet-desetletni tržaški pisatelj je ta čas zvezda: njegova agenda je nabito polna, vabila si sledijo kot na tekočem traku. Tudi ob četrtkovem prihodu v Veliko čitalnico ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice so ga pričakali številni občudovalci, ploskanje, bliskanje številnih fotoaparatov, televizijske kamere. Ljudje so pozorno prisluhnili vsaki besedi, ki jo je izmenjal s prijateljem Dragom Jančarjem. Ob koncu je dolgo podpisoval knjige, stiskal roke, prisluhnil takemu ali drugačnemu spominu, anekdoti, priporočilu. V četrtek so, kot smo že poročali, v NUK-u odprli razstavo Boris Pahor: meja kot usoda, ki sta jo uredila Marijan Rupert in Petra Jager. Z oblikovalko Vesno Vidmar sta uredila tudi katalog. Razstava bo na ogled do 17. marca (od ponedeljka do petka, od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure). Povod za pripravo razstave je bil dar: pisatelj je namreč Rokopisni zbirki podaril svoj obsežni literarni arhiv, ki vsebuje korespondenco, tipkopise romanov, razne zapiske, fotografije, časopisno gradivo. Čeprav gre za literarni arhiv, je na razstavi na ogled tudi veliko »osebnega«. Fotografije iz Pa-horjevega zasebnega albuma se prepletajo z njegovimi literarnimi odlomki in popravljenimi tipkopisi romanov, voščilnica Edvardu Kocbeku z odlomkom iz »inkriminiranega« intervjuja, v katerem je »najpomembnejši človek v Narodno-osvobodilnem boju«, kot ga je Pahor definiral med pogovorom z Jančarjem, spregovoril o povojnih pobojih, ki so zmagoslavje spremenili v tragedijo ... Razstava ponuja tudi izbor Pahorjevih del, od prvih zapisov, ki jih je v celjski Mladiki objavil pod psevdonimom Jožko Am-brožič (in pri tem uporabil mamin priimek), do prvih romanov, a tudi ponatisov in prevodov v italijanščino, francoščino, nemščino, esperanto, angleščino, španščino, fin-ščino: platnice prvih so nove, ostale pa ne skrivajo svoje »starosti«. A to ni novost: Italija je Pahorja spoznala v zadnjih dveh letih, v Nemčiji je njegova Nekropola prejela nagrado Bestenliste pred skoraj desetimi, v Franciji ga častijo že desetletja. In ravno najpomembnejša priznanja polnijo drugo vitrino: francosko državno priznanje Red legije časti, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, zlati sv. Just ... V ozadju razstave (in četrtkovega pogovora, kateremu je kot znano prisluhnil tudi minister Boštjan Žekš) pa »usodna« meja. Tista meja, ki je po zaslugi fašistov tržaškega Slovenca iz evropskega človeka spremenila v stenico. Meja med življenjem in smrtjo, ki je zaznamovala strahotne mesece deportacije. Ideološka meja, za katero se je Pahor znašel v povojnem času. In naposled državne meje, ki so padle in s tem pripomogle k večji odmevnosti slovenskih avtorjev v Italiji. A tudi izpostavile Slovence večjemu vplivu sosedov. »Nikjer ni zapisano, da morajo v svetovni vasi izumreti posamezne identitete, ampak jezik ne bo obstal, če ne bo zavesti o identiteti, narodu, literaturi.« (pd) GALERIJA TK - Včeraj odprli razstavo, ki bo na ogled do 20. februarja Tišina strasti Cvetke Hojnik O slikarki in pedagoginji iz Lendave je spregovorila Jasna Merku - Njena likovna pripoved je osredotočena na lik kvadrata V petek so ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika v TK galeriji Tržaške knjigarne odprli slikarsko razstavo Cvetke Hojnik Tišina strasti. Razstava bo na ogled do 20. februarja med običajnim delovnim časom knjigarne. Umetnico je predstavila Jasna Merku, za glasbeni utrinek pa je poskrbel kitarist Jaka Klun.(Ur.) Cvetka Hojnik se je rodila v Murski Soboti. Po končani gimnaziji je leta 1997 diplomirala na Naravoslovno tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za tekstilstvo, študijski program Oblikovanja tekstilij in oblačil (njen mentor je bil akademski slikar Darko Slavec). Študirala je tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Cvetka Hojnik s svojim delom dokazuje izredno ustvarjalno energijo, posebno občutljivost za barvo ter kompozicijo, pri čemer ji nikoli ne zmanjka originalnih slikarskih in oblikovalskih rešitev. Z odlično ocenjeno diplomsko nalogo je dokazala svojo izredno vztrajnost, z likovno izvedbo pa svojevrstno originalnost. Številne razstave, tako samostojne (53) kot skupinske (64) in mednarodne žirirane ter vabljene raz- O slikarki Cvetki Hojnik (desno) in njenem delu je spregovorila Jasna Merku kroma stave (50), ki jih je uspela izvesti doma in v tujini, dokazujejo, da je izvirna in uspešna ustvarjalka, ki stalno teži k iskanju novih idej in oblik likovnega izražanja (povzeto po recenziji Darka Slavca). Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado DLUM (Društva likovnih umetnikov Maribor, 2006), posebno priznanje na tržaški razstavi Hommage Spa- OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA - Danes ob 20. uri Vabilo v Tržič! Pod naslovom Zajadraj, zapluj! se bo predstavil Studio Art - Prvič podelitev posebnih priznanj V občinskem gledališču v Tržiču (Corso del Popolo 20, v bližini glavnega tržiškega trga) bo danes ob 20. uri osrednja Prešernova proslava Slovencev v Italiji. Proslava poteka pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, Sveta slovenskih organizacij in Občine Tržič, prirejajo pa jo vse osrednje slovenske kulturne ustanove. Novost letošnje prireditve predstavljajo posebna priznanja, ki jih bosta za dosežke na kulturnem področju nocoj podelila predsednika obeh krovnih organizacij. Sledila bo predstava Zajadraj, zapluj!, ki jo bodo izoblikovali gojenci in gojenke gledališče šole Studio Art. Besedilo je napisala Maja Lapor-nik, režijo sta podpisala Boris Kobal in Jaša Jamnik. Vstop na nocojšnjo proslavo je prost, prednost pa bodo imeli gledalci z vabili, ki so brezplačno na voljo v Tržaški knjigarni, Katoliški knjigarni v Gorici in na sedežu društva Trinko v Čedadu. calu, (2007) in veliko odkupno nagrado Ex Tempore Piran na temo Soline (2009). Ima status samostojne kulturne ustvarjalke. Posveča se tudi pedagoškemu delu. Živi in ustvarja v Lendavi. V novejših slikarskih delih Cvetke Hojnik prihaja do dodatne redukcije likovnih prvin in hkrati do spajanja vseh dosedanjih izkušenj, ki vodijo umetnico do vse bolj prefinjenih oblikovnih rešitev, kar odseva obenem prodornost vsebinske zasnove. V časih, ko doživljamo prenasičenost prostora, ki nas obdaja, in nas pogosto prevzame občutek utesnjenosti, delujejo minimalistične rešitve kot protiutež, kot dragocena priložnost, da usmerimo svojo pozornost, pridobimo čas za kontemplacijo in se zazremo v globino. Osredotočenost likovne pripovedi na lik kvadrata simbolično prikliče pomen prostorske orientacije človeka. Živahni utrip rdeče barve pa s svojim močnim energetskim nabojem vzbuja v nas strast. Rdečo prepoznamo kot barvo goreče ljubezni, barvo srca in ognja. Odločno prisotnost rdeče blaži belina ozadja. Bela je vsota vseh barv, pomeni popolnost in s svojo prisotnostjo dovoljuje rdeči prenovo, da zablesti v plemenitem objemu luči. Cvetka Hojnik ustvarjalno raziskuje prostorsko razsežnost, vsaka slika na novo zaživi svojo specifično dimenzijo in jo za voljo simbolike presega. Kljub skopemu številu prikazanih likovnih elementov zna umetnica vtisniti žar razodevanja duhovnega kot nas naslov razstave nagovarja v tišini strasti. (J.M.) / SVET NATO - Obrambni ministri zavezništva so se zbrali v Carigradu Ministri Nata optimistični glede razvoja dogodkov v Afganistanu Napori za usposobljenje domačih sil, da bi prevzele odgovornost za varnost CARIGRAD - Obrambni ministri Nata so včeraj v Carigradu izrazili optimizem glede prihodnosti v Afganistanu in glede trenutnega razvoja dogodkov. Strinjali pa so se, da bo leto 2010 za Afganistan odločilno. Vseh 44 držav, ki sodelujejo v mednarodnih silah Isaf v Afganistanu je optimističnih, kar 34 držav pa je napovedalo tudi povečanje svojih sil za stabilizacijo Afganistana in za okrepitev urjenja afganistanskih varnostnih sil, da bi le-te lahko čimprej prevzele odgovornost za varnost v lastni državi. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v Carigradu opozoril, da je potrebno dodatne inštruktorje in mentorje afganistanskih vojakov in policistov zagotoviti hitro in da jih potrebujejo okoli 4000, da bi do oktobra usposobili okoli 240.000 afganistanskih vojakov in policistov oz. okoli 300.000 do oktobra 2011. Ministri so ta načrt podprli in napovedali, da bodo dodatne inštruktorje zagotovili, kolikor hitro se da. Poljska naj bi tako že v kratkem povečala število skupin za urjenje afganistanske vojske iz sedem na deset, je pojasnila Jelušičeva. Skupno naj bi se nekje do začetka poletja število tujih vojakov v Afganistanu okrepilo za okoli 40.000 na približno 110.000, kar naj bi dokončno zlomilo upor talibanov in njihovih podpornikov. Teh naj bi bilo po ocenah Nata trenutno nekje okoli 30.000. Še leta 2004 naj bi jih bilo manj kot 400. V skladu z načrtom bi se nato že julija 2011 moralo začeti zmanjševanje tuje vojaške prisotnosti, medtem ko bi morale afganistanske sile odgovornost za varnost v prvih provincah prevzeti že konec letošnjega leta. Tako Rasmussen kot vrhovni poveljnik zavezniških sil v Afganistanu, ameriški general Stanley McChristal sta ta načrt označila za izvedljivega, če se bo urjenje afganistanskih vojakov res okrepilo in ne bo ostalo le pri besedah. Nato pa naj bi se okrepila tudi prizadevanja za obnovo in razvoj Afganistana, kar bi pripomoglo k do- končni stabilizaciji te države. Tudi tu bo pomembno, da se ne ostane samo pri besedah; veliko civilnih strokovnjakov v Afganistanu je potrebnih predvsem v različnih mednarodnih organizacijah, ne le v skupinah za obnovo pokrajin (PRT), ki delujejo v okviru sil Isaf. Obrambni ministri Nata so se v Carigradu posvetili tudi položaju na Kosovu, kjer se je konec januarja zaključila prva faza zmanjševanja vojaške prisotnosti. Trenutno je tako na Kosovu ostalo nekje okoli 10.000 vojakov oz. za približno 3000 manj kot pred pol leta. V drugi polovici letošnjega leta naj bi prišlo do nadaljnjega zmanjšanja sil, vendar pa bo to odvisno predvsem od varnostne situacije. Tudi na Kosovu pa bo potrebno okrepiti urjenje kosovskih varnostnih sil. Položaj Nata v tej državi je sicer povezan z položajem zavezništva v celotni regiji. Zmanjševanje vojaške prisotnosti mora nujno iti vzporedno s povečevanjem perspektive integracije teh držav v Nato. (STA) Anders Fogh Rasmussen ansa Sobota, 6. februarja 2010 Na Severnem Irskem dosegli dogovor o prenosu oblasti BELFAST - Severnoirski protestanti Demokratične unionistične stranke (DUP) in katoliki Sinn Fei-na so po desetdnevnih pogajanjih ponoči dosegli dogovor glede prenosa pristojnosti nad pravosodjem in policijo iz Londona v Belfast in s tem preprečili razpad severnoir-ske vlade. Na podpis dogovora sta prispela premiera Irske in Velike Britanije, ki sta s skupnim obiskom v Belfastu pred desetimi dnevi sprožila misijo reševanja katoliško-protestantske severnoirske koalicije. Ob tem so tudi razkrili več podrobnosti dogovora, med drugim to, da bo do prenosa pristojnosti nad pravosodjem in policijo prišlo 12. aprila. V napadu v Iraku ubitih več kot 40 romarjev BAGDAD - V eksploziji granate ob vhodu v iraško sveto mesto Karba-la je bilo po zadnjih podatkih včeraj ubitih najmanj 41 šiitskih romarjev, vsaj 144 pa je ranjenih. Lokalne oblasti so za napad že obtožile teroristično mrežo Al Kaida, ki ji pomagajo privrženci stranke Baas nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina. V Karbali se je včeraj zbralo okoli milijon šiitskih vernikov iz različnih držav, ki obeležujejo šiitski praznik Arbain. Napad je bil sicer že tretji napad na šiitske romarje v zadnjih nekaj dneh. V Toyoti zavestno prikrivali težave s pedalom za plin FRANKFURT - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je za težave s pedalom za plin, ki se lahko zatakne in povzroči nezaželeno pospeševanje, vedel že leta 2007, poroča časnik Financial Times (FT) Deutschland. Predsednik Toyote pa se je na novinarski konferenci opravičil za skrbi voznikom toyot ter priznal, da se družba nahaja v krizi. FT Deutschland je včeraj povzel navedbe dobro obveščenih virov, da so opravljeni testi leta 2007 jasno pokazali, da se lahko pedal za plin zatakne. V mesecih testiranj se je namreč v modelu auris pedal zataknil večkrat, problem pa naj bi se pojavljal predvsem v zimskih mesecih zaradi učinka kondenzacije, kažejo dokumenti, ki jih je dobil časnik. Toyota je teste opravila na treh modelih, o rezultatih pa so bili vodilni v japonskem proizvajalcu seznanjeni večkrat, poroča FT Deutschland. Podobne navedbe so se pojavile tudi v nemškem tedniku Wirtschaftswoche. (STA) RUSIJA - V najnovejši različici osrednje vojaške strategije Moskva širitev Nata označila FINANCE - Evro padel Evropske borze in Wall Street za glavno zunanjo grožnjo še povečale izgube MOSKVA/BERLIN - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj podpisal najnovejšo različico osrednje ruske vojaške strategije. Dokument se med drugim navezuje tudi na nadaljnjo širitev zveze Nato in jo označuje kot največjo in glavno grožnjo ruski varnosti. V dokumentu, ki je dostopen tudi na uradni spletni strani Kremlja, je kot prva na seznamu zunanjih varnostnih groženj navedena načrtovana širitev se-vernoatlantskega zavezništva. Snovalci strategije so ob tem še zapisali, da "namerava Nato globalizirati svoje pristojnosti na način, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom", poleg tega pa želi v bližino ruskih meja namestiti tudi svojo infrastrukturo. Rusko vodstvo se je s tem odzvalo predvsem na prizadevanja nekdanjih sovjetskih republik Ukrajine in Gruzije za vključitev v Nato. Odnosi med Moskvo in Natom so se prav zaradi tega znašli na najnižji ravni po koncu hladne vojne, še posebej po oboroženem konfliktu, ki je poleti 2008 izbruhnil med Rusijo in Gruzijo. Poleg tega je do trenj med Rusijo in Zahodom prišlo tudi zaradi načrtovane postavitve ameriškega protiraketnega ščita na Češkem in Poljskem. ZDA so ves čas vztrajale, da ščit nikakor ni uper-jen proti Rusiji, a Moskva na načrte administraci- je bivšega ameriškega predsednika Georgea Busha ni želela pristati. Nova ameriška administracija predsednika Ba-racka Obame je omenjene načrte nato v drugi polovici lanskega leta opustila, kmalu za tem pa že predstavila nove, na podlagi katerih naj bi del protiraket-nega ščita namestili v Romuniji. Oblasti v Bukarešti so na napovedano namestitev protiraketne obrambe v četrtek že pristale, Rusija pa se o novih načrtih doslej še ni izrekla. Prav včeraj je vodja ruske diplomacije Sergej La-vrov ob robu obiska v Berlinu poudaril, da Rusija od ZDA pričakuje podrobna pojasnila v zvezi z novimi načrti o postavitvi sistema protiraketne obrambe v Romuniji. Kljub naelektrenemu ozračju pa je z bolj pomirljivim tonom včeraj nastopil ruski veleposlanik pri Natu Dimitrij Rogozin. Kot je poudaril v pogovoru za rusko radijsko postajo Eho Moskvi, novi ameriški načrti o namestitvi dela protiraketnega ščita v Romuniji ne bodo vplivali na potek dogodkov v zvezi z novim sporazumom o jedrskem razoroževanju, ki bo nasledil sporazum Start. "Pogajanja napredujejo normalno. Iskreno upamo, da bodo končana v roku, ki sta ga delegaciji ZDA in Rusije določili v Ženevi," je dejal Rogozin. (STA) FRANKFURT - Evropske borze so včerajšnje trgovanje sklenile še nižje kot v četrtek, temu je sledil tudi ameriški Wall Street, vlagatelji pa so še vedno zaskrbljeni zaradi javnofinančne zadolženosti v območju evra. To je vplivalo tudi na denarni trg, kjer je evro včeraj v primerjavi z dolarjem prvič po maju 2009 padel pod raven 1,37 dolarja. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v primerjavi s četrtkom znižal za 2,39 odstotka na 2631,64 točke. Med vodilnimi evropskimi borzami so največji padec zabeležili vrednostni papirji na borzi v Parizu, kjer je indeks CAC 40 trgovanje sklenil pri 3563,76 točke, kar je 3,40 odstotka manj kot v četrtek. Indeks DAX v Frankfurtu se je znižal za 1,79 odstotka na 5434,34 točke, indeks FTSE 100 v Londonu za 1,53 odstotka na 5060,92 točke, indeks FTSE Italia All-Share pa za 2,75 odstotka na 21.335,08 točke. Vlagatelji se kljub načrtom držav, kot so Grčija, Španija in Portugalska, da bodo javne finance v red spravile do leta 2012 oz. 2013, ne morejo znebiti bojazni, da bi omenjene članice evrskega območja lahko zapadle v resne težave pri zadolževanju na finančnih trgih, njihovi bančni sistemi pa pri refinanciranju v okviru Evrosiste-ma, nekateri pa se bojijo celo, da bi katera od držav lahko razglasila nezmožnost odplačevanja dolgov. (STA) UKRAJINA - Oster boj na predsedniških volitvah med premierko in opozicijskim voditeljem Ukrajinci bodo jutri izbirali med proevropsko usmerjeno Timošenkovo in prorusko usmerjenim Janukovičem KIJEV - V Ukrajini, ki se že nekaj časa utaplja v politični in gospodarski krizi, bo v nedeljo drugi krog predsedniških volitev. Na okoli 38.000 voliščih bodo Ukrajinci izbirali med opozicijskim voditeljem Viktorjem Janukovičem ter sedanjo pre-mierko Julijo Timošenko in tako posredno odločili, ali naj se njihova država usmeri na zahod ali vzhod. V prvem krogu ukrajinskih predsedniških volitev 17. januarja je Janukovič prejel 35 odstotkov glasov, Timošenkova pa 25 odstotkov. Kljub precejšnji razliki med kandidatoma v prvem krogu se obeta oster boj. Zadnje javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da bo na volitvah zmagal Janukovič. Ta naj bi dobil od šest do 12 odstotkov več glasov kot njegova tekmica. Janukoviča podpirajo predvsem na jugu in vzhodu države, medtem ko si Timošen-kova lahko več glasov obeta od prebivalcev zahodnega dela Ukrajine. Timošenkova je zagrozila, da bo v primeru poraza na volitvah na ulice poslala svoje privržence. Zatrdila je, da bo uporabila "vsa sredstva", da svojemu tekmecu pre- JulijaTimošenko ansa preči načrtovano ponarejanje volilnih rezultatov. Protesti, do katerih bo prišlo v primeru njenega poraza, bodo po besedah Ti-mošenkove "ponovitev oranžne revolucije", ki je Ukrajino pretresla leta 2004. Protesti večstotisočglave množice so takrat vodili v ponovitev predsedniških volitev. Analitiki sicer ne verjamejo, da bi lahko njenemu porazu sledili množični protesti. Tik pred volitvami so v Ukrajini spremenili volilno zakonodajo. V skladu s spremembami bodo lahko lokalne volilne komisije, ki nadzorujejo štetje glasov, potrdijo rezultate štetja ter uradno prijavijo mo- rebitne kršitve, delovale tudi, če ne bodo sklepčne oziroma če privrženci obeh predsedniških kandidatov v komisijah ne bodo dosegli soglasja. Privrženci Timošenkove so s spornimi spremembami izgubili možnost blokirati delo volilnih komisij. Premierka je spremembe volilnega zakona že označila za "konec demokracije". Janukovič po drugi strani vztraja, da so bile spremembe nujne, sicer bi lahko privrženci Timošenkove v nedeljo blokirali delo volilnih komisij in s tem celotne volitve. Po ocenah analitikov ima Timošen-kova zaradi svoje odločenosti dobre mož- nosti, da v drugem krogu nadoknadi zaostanek za Janukovičem. Predvsem s svojim nastopom bi lahko prepričala veliko število neodločenih volivcev. Po drugi strani pa številni vladi Timošenkove pripisujejo soodgovornost za gospodarsko krizo v državi, kar je bolj v korist Janukoviču. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko jeziček na tehtnici predstavljali tisti, ki so v prvem krogu podprli nekdanjega bančnika Sergeja Tigipka. Zanj je presenetljivo glasovalo dobrih 13 odstotkov volivcev, Tigip-ko pa v drugem krogu ni podprl nobenega od kandidatov, saj po njegovem ne zagotavljata sprememb. Od tega, kdo bo zmagovalec volitev, bo odvisna usmeritev Ukrajine v prihodnjih petih letih, kolikor traja predsedniški mandat. Janukoviča večinoma opisujejo kot naklonjenega Kremlju, Timošenkova pa bolj velja za zagovornico članstva Ukrajine v Evropski uniji. Ukrajinska železna lady in plinska princesa je tako obljubila, da bo v primeru zmage Ukrajino v petih letih popeljala v EU. Janukovič, ki v zmagi vidi sladko maščevanje za ponižanje, ki ga je doživel v oran- žni revoluciji, medtem obljublja, da bo v primeru izvolitve na položaj v državo vrnil demokracijo. Tako Timošenkova kot Januko-vič pa sta dala vedeti, da si bosta prizadevala za boljše odnose s sosednjo Rusijo. Kandidata sta si pred finalom volitev izmenjala več nizkih udarcev. Vročekrvna in jezična Timošenkova, ki je sama nastopila v televizijskem "dvoboju", je Janukovi-ča označila za "navadnega strahopetca". Ja-nukovič ji je kmalu vrnil, češ da "rada plava v blatu" in da želi preusmeriti pozornost z neuspehov svoje politike. Kdorkoli bo zmagovalec, bo moral po volitvah državo čim prej rešiti iz gospodarske krize. Ukrajina je lani zašla v recesijo, njen bruto domači proizvod pa je padel za 15 odstotkov. Parlament v Kijevu še ni potrdil proračuna za letošnje leto, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je zamrznil kredite, ki so za državo ključnega pomena. EU pa pričakuje, da bo zmagovalec državi, ki hrepeni po članstvu v uniji, a obenem doslej ni bila sposobna nujnih reform in nadzora svojega dolga, prinesel večjo stabilnost. Maja Cerkovnik (STA) 1 4 Sobota, 6. februarja 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Tretjina delavcev v goriški pokrajini se je vsaj enkrat telesno poškodovala na delovnem mestu. Podatek izhaja iz ankete, ki jo je deželna agencija za delo Furlanije-Julijske krajine opravila na pobudo goriške pokrajine in v okviru katere so izvedenci intervjuvali 256 goriških delavcev, ki so zaposleni v ma-nufakturnem sektorju (vključeno je tudi gradbeništvo). Vzorec predstavlja 12,5 odstotkov tovrstnih delavcev na Goriškem, kar pomeni približno 8.500 zaposlenih. »Iz ankete izhajajo podatki, ki jih ne moremo prezreti. 34,6 odstotkov in-tervjuvancev je izjavilo, da je vsaj enkrat v svojem življenju doživelo nesrečo na delovnem mestu. Zelo zanimivo je, da je zelo podoben odstotek intervjuvan-cev povedal, da ni nikoli sledil tečajem o varnosti na delovnem mestu in drugim vrstam informativnih tečajev,« je povedal goriški pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin, ki je včeraj z direktorjem deželne agencije za delo Dome-nicom Tranquillijem, uslužbencem omenjene ustanove Marcom Cantalu-pijem in s funkcionarko Eleno Ciancia predstavil rezultate ankete. »Podatki, ki smo jih zbrali, morajo biti startna točka, na podlagi katere bomo načrtovali nove poti usposabljanja in informiranja,« je poudaril odbornik. Iz odgovorov anketirancev izhaja, da se na delovnem mestu pogosteje poškodujejo mladi delavci. Nesrečam so bolj podvrženi delavci z nižješolsko izobrazbo (40 odstotkov), zaposleni z univerzitetno izobrazbo pa predstavljajo le 11,8 odstotkov ponesrečencev. Največ nesreč je v malih kovinarskih podjetjih (14,9 odstotkov), druga na lestvici pa je proizvodnja prevoznih sredstev (13,5 odstotkov). Najbolj pogosto se ponesrečijo specializirani delavci (48,8 odstotkov); ta podatek je bistveno višji od tistega, ki ga beležijo na deželni ravni. Večina ponesrečencev ni nikoli obiskovala tečajev o varnosti na delovnem mestu bumbaca Največ nesreč se pripeti v oddelkih za produkcijo (40,7 odstotkov), na gradbiščih (20,7 odstotkov) in na prostem (10,7 odstotkov). Vzroki, ki po mnenju delavcev največkrat privedejo do nesreče, so nepazljivost, utrujenost, zanemarjanje varnostnih pripomočkov in nepoznavanje nevarnosti, med vzroki nesreč, ki so odvisni od podjetij, pa so najpogosteje ritmi dela in odsotnost varnostnih naprav. Anketiranci menijo, da sta za izboljšanje varnosti na delovnih mestih najbolj pomembni večja občutljivost odgovornih pri podjetju in boljša organiziranost. Pomembno je tudi informiranje, veliko manj teže pa ima poostritev zakonov. Več kot polovica delavcev (57 odstotkov) je v zadnjih treh letih sledila tečajem o varnosti in podobnim pobudam, med temi pa je več zaposlenih s pogodbami za nedoločen čas. Tranquilli je opozoril, da je dežel- GORICA - Pokrajinsko tajništvo SSk Več pozornosti bodo namenili trem slovenskim občinam Števerjanski podžupan Robert Princic imenovan v skupščino UNCEM Goriško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti (SSk) je zasedalo prejšnji ponedeljek in svoje prvo zasedanje v novem letu posvetilo oceni političnega položaja v Doberdobu, So-vodnjah in Števerjanu. Člani tajništva se bodo v prihodnjih mesecih poglobili v problematike teritorija, zato bo pokrajinsko tajništvo priredilo sestanke v vseh treh slovenskih občinah. Prva bo na vrsti občina Sovodnje. »Večja pozornost javnim upravam v teh treh slovenskih občinah je nadvse pomembna, saj iz dežele prihaja več zaskrbljujočih novic o zakonu, ki naj bi prizadel predvsem manjše občinske enote. Nekaj podobnega se že dogaja v občini Gorica s postopnim ukinjanjem rajonskih svetov. Zgleda, da so zdaj na vrsti manjše občine, med katere spadajo tudi Doberdob, Sovodnje in Štever-jan. To nareka SSk odgovornost, da se postavi v bran tem ustanovam, ki so za našo narodno skupnost neprecenljivega pomena,« so ugotavljali na ponedeljkovem zasedanju, med katerim so posebno pozornost posvetili bližajoči se 35. obletnici ustanovitve SSk na Goriškem. Ustanovni zbor je potekal 15. februarja leta 1975 v mali dvorani Katoliškega doma. Takratna pobuda je imela velik odziv, saj se je zbralo mnogo slovenskih volivcev, ki so podpirali samostojen politični nastop. Po mnenju čla- nov pokrajinskega tajništva je poslanstvo SSk še vedno zelo aktualno. »Ideološka razdeljenost, ki še ločuje slovensko narodno skupnost v Italiji, ne more ostati odprto vprašanje, saj bo to še naprej šibilo tako občutek pripadnosti kot tudi delovanje v organizirani družbi, kjer delujejo vzgojne, kulturne in športne organizacije. V času hude gospodarske krize ta naša šibka točka še toliko bolj pogojuje napore za uspešno prebroditev težav,« so poudarili člani pokrajinskega tajništva, ki menijo, da je 35. letnica ustanovitve SSk na Goriškem pomemben trenutek razmisleka nad sedanjim političnim udejstvovanjem. »SSk si šteje v čast, da je verjetno edina stranka, ki se je ohranila od povojnega obdobja naprej in preživela tudi hude krizne čase. Stalno se je zavzemala za pravice Slovencev in za sožitje med različnimi kulturami,« so prepričani člani pokrajinskega tajništva, ki so izrazili zadovoljstvo nad novico, da je števerjanski podžupan Robert Princic postal član deželne skupščine UNCEM (»Unione naziona-le Comuni Comunita Enti Montani«), ki je zasedala konec januarja v Humi-nu. »To imenovanje bo nudilo možnost, da se na deželni ravni predstavijo zahteve celotnega slovenskega teritorija s posebnim poudarkom na Benečijo, Brda in Kras,« pravijo člani pokrajinskega tajništva SSk. GORICA - Župan odgovarja Portelliju »Za nočno službo redarji morajo biti oboroženi« »Zakonske norme določajo, da mestni redarji morajo biti oboroženi v primeru, da opravljajo nočno službo. To bi moral načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli dobro vedeti, ko nam predlaga, naj pošljemo redarje mirit mlade, ki so ponoči preglasni.« Tako poudarja goriški župan Ettore Romoli in poziva občinsko svetniško skupino Oljke-Demokratske stranke, naj razjasni svoje stališče glede oboroženosti redarjev. »Če Portelli res želi, da bi mestni redarji opravljali nočno službo, to pomeni, da jih hoče opremiti s pištolami. Če tega noče storiti, dalje pomeni, da je bil njegov predlog o redarski nočni službi začinjen z dobro mero demagogije,« poudarja Romoli in pojasnjuje, da bi razprava o nočni službi redarjev posegla v zelo žgočo temo. Por-telli in ostali zagovorniki podaljšanega urnika lokalov bi namreč morali odgovoriti na vprašanje, ali je zdravo in sploh oportuno, da se mladi zadržujejo v lokalih ali na cesti do četrte ure ponoči. »Veliko lažje je prihajati na dan z neuresničljivimi predlogi, ki naj bi prinesli nekaj glasov ljubiteljev nočnega življenja, pri tem pa nalašč pozabljati na temeljne elemente, kot je obvezna oborožitev mestnih redarjev, ki so v službi po 22. uri,« zaključuje župan Ettore Romoli. TRŽIČ - Varnost S kvestorjem o kriminalu Srečanje bo v četrtek Goriški kvestor Antonio Toz-zi in po vsej verjetnosti tudi pokrajinski poveljnik karabinjerjev Roberto Zuliani bosta v četrtek, 11. februarja, obiskala Tržič, kjer se bosta pogovorila z upravitelji in občinskimi svetniki o stopnji kriminala v mestu. »Ko razpravljamo o varnosti, moramo upoštevati podatke sil javnega reda ali poročanje medijev,« se polemično sprašuje trži-ški župan Gianfranco Pizzolitto, po drugi strani pa občinski svetnik stranke UDC Sergio Pacor opozarja, da občinska uprava nima prave občutljivosti do vprašanja varnosti. »V mestu beležimo kraje, tatvine in napade z noži, župan pa ničesar ne ukrene. Morda misli, da smo še vedno v volilni kampanji,« opozarja Pa-cor. Da je kriminal v porastu, so prepričani tudi pri tržiški Severni ligi, ki ravno tako kritizirajo župana zaradi njegovih odločitev v zvezi z varnostjo v mestu. GORICA - Anketa o nesrečah v manufakturnem sektorju Tretjina delavcev se je kdaj poškodovala pri delu Pri uslužbencih z nižjo izobrazbo je odstotek višji - Pokrajina cilja na večjo informiranost in usposobljenost ni odbor FJK pred nedavnim odobril dokument, ki predvideva širjenje kulture varnosti na delovnem mestu in načrtovanje novih formativnih tečajev. »Analiza, ki smo jo opravili, lahko koristi pri načrtovanju ukrepov na Goriškem,« je povedal Tranquilli in dodal, da bodo pobude namenjene mladim delavcem, priseljencem, podjetnikom, izvedencem na področju varnosti in šolam. (Ale) Zaradi dežja se je znižala stopnja PM10 V Gorici so v četrtek izmerili 80 mikrogramov kubičnih metrov zraka prašnih delcev PM10, zaradi dežja pa prvi ukrepi proti onesnaževanju ne bodo stopili v veljavo. Ker je koncentracija prašnih delcev presegla mejno vrednost 75 mikrogramov na kubični meter zraku, bi morale prve omejitve stopiti v veljavo že sinoči. Zaradi dežja pa se je koncentracija prašnih delcev PM10 znižala že včeraj popoldne, ko so naprave izmerile 23 mikrogramov na meter kubični zraku. Na občini so lahko preklicali vse ukrepe, sploh pa tudi v prihodnjih dneh stopnja onesnaženosti naj bi se ne povišala ravno zaradi deževnega vremena. Previsoko stopnjo prašnih delcev PM10 so v Gorici izmerili tudi v sredo, ko jih je bilo 66 mikrogramov na kubični meter zraku. V Tržiču je bila po drugi strani ves teden koncentracija prašnih delcev zelo nizka, tako da ni nikoli presegla mejnih vrednosti. Pet novih državljanov V Gorici je včeraj priseglo zvestobo italijanski republiki pet tujih državljanov. Pred občinskim odbornikom za demografske službe Sergiom Cosmo so se zglasili po en državljan iz Slovenije, Srbije in s Kosova ter dva državljana Bosne in Hercegovine. Med »obredom« je Cosma spomnil na glavne zgodovinske etape nastanja italijanske države, nato pa je novim državljanom - trem moškim in dvema ženskama - podaril tro-bojnico in knjižico z italijansko ustavo. Prostovoljno čiščenje Združenje Nuovo lavoro prireja danes akcijo prostovoljnega čiščenja mestnih ulic. Člani in prijatelji združenja se bodo zbrali v Ulici Puccini v Gorici, kjer bodo čistili parkirišče med slovenskim višješolskim centrom in industrijskim zavodom Galilei. Lutke v centru Bratuž V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo danes ob 16.30 lutkovna predstava »Il circo delle nu-vole«. Nastopil bo Gek Tessaro, uveljavljen ilustrator otroških knjig. Štandreški Gugalnik v Gorici V okviru niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh bo jutri, 7. februarja, ob 17. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopila dramska skupina prosvetnega društva Štandrež z gledališko predstavo Novaka Novaka Gugal-nik v režiji Jožeta Hrovata. Budapest Gypsyv gledališču Drevi ob 20.45 bo v goriškem gledališču Verdi koncert madžarskega orkestra Budapest Gypsy Symphony. Informacije nudijo pri blagajni gledališča v Ulici Garibaldi in na tel. 0481-383327. Maisan v grajskem naselju Združenje Musica aperta bo dre- vi ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju priredilo koncert v okviru glasbenega niza »Gorizia classi-ca«. Igral bo pianist Raffaele Maisan. Vstop bo prost. »Kroštolada« upokojencev Danes bo v župnijski dvorani pri Sv. Ani v Gorici »kroštolada«, ki jo prirejajo upokojenci sindikata CISL. Družabnost bo potekala med 15. in 19. uro. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. februarja 2010 1 7 GORICA - Pokrajinski odbor prižgal zeleno luč za načrt reorganizacije višjih šol Višješolska izobraževalna ponudba ne bo okrnjena Deželi predlagajo tudi ustanovitev italijansko-slovenskega glasbenega liceja - Soglasna podpora političnih sil Reorganizacija goriškega višješolskega sistema, ki jo zahteva reforma ministrice Gelminijeve, ne bo okrnila dosedanje izobraževalne ponudbe oz. števila študijskih smeri, med katerimi bodo izbirali dijaki in družine. Predlog prilagoditve goriških višjih šol na nove predpise, ki mu je včeraj dal zeleno luč goriški pokrajinski odbor in ki uživa soglasno podporo vseh političnih sil pokrajinskega sveta, bi lahko celo privedel do njene razširitve, saj predvideva tudi ustanovitev italijansko-slovenskega glasbenega liceja. Da so pokrajinski uradi in uprava v danih razmerah izdelali dober predlog reorganizacije, so prepričani predstavniki pokrajinske svetniške komisije za kulturo in šolstvo Marko Jarc (DS), Silvano Buttignon (SKP), Marino De Grassi (Ljudstvo svobode) in Dario Baresi (UDC), ki so včeraj s pokrajinskim odbornikom Mauriziom Salomonijem in funkcionarko Cristino Totaro predstavili vsebino dokumenta, o katerem se bo prihodnji teden izrekla dežela FJK. Kot smo že včeraj poročali, bo pokrajina predlagala deželi ohranitev vseh slovenskih višješolskih smeri in dveh ravnateljstev. Klasični licej Trubar bo ostal klasični licej, družboslovni licej Gregorčič naj bi postal humanistični licej z eko-nomsko-družbeno usmeritvijo, znanstveno tehnološki licej Gregorčič pa znanstveni licej z znanstveno-tehnološko usmeritvijo. Zavod Zois naj bi postal tehnični zavod za gospodarski sektor z upravno, finančno in marketinško usmeritvijo, zavod Vega pa tehnični zavod za tehnološki sektor z računalniško in telekomunikacijsko usmeritvijo. Dokončno odločitev o zavodu Cankar so po dogovoru z ravnateljstvom in deželnim šolskim uradom trenutno zamrznili: z ukinitvijo turističnih smeri bi morala slovenska šola postati zavod za enogastro-nomijo in hotelirstvo, to možnost pa pokrajina zavrača, saj podobna šola že deluje v Gradežu, obenem pa bi bilo opremljanje kuhinj in laboratorijev vse prej kot enostavna zadeva. »V prihodnjih tednih bomo na podlagi predmetnikov izbrali eno izmed možnosti, ki jih za zavod Cankar ponuja reforma. Po vsej verjetnosti se bomo usmerili k storitvam na trgovsko-turističnem področju, saj bi smer za socialne storitve morda ne privabila dovolj dijakov. Predmetnike bomo vsekakor skušali čim bolj prilagoditi potrebam teritorija,« nam je povedala ravnateljica Mihaela Pirih. Kar se goriških italijanskih šol tiče, predlaga pokrajina korenitejše spremembe. Predvidena je ukinitev nekaterih dvojnikov in drugačna razporeditev študijskih smeri po načelu večje homogenosti, ki bo v nekaterih primerih privedla tudi do selitve nekaterih zavodov v druge stavbe. V Gorici bosta ustanovljena bosta dva licejska pola. Prvega bosta sestavljala klasični licej (bivši klasični licej Alighieri) ter znanstveni licej in znanstveni licej s tehnološko usmeritvijo (združeval bo vse znanstvene liceje in smeri na šolah Duca degli Abruzzi in DAnnunzio). Drugi licejski pol bodo sestavljali humanistični licej (bivši zavod Slataper), jezikovni licej (združeval bo jezikovne smeri zavodov D'Annunzio in Slataper), umetnostni licej ter - če bo dežela sprejela ta predlog - italijanski in slovenski glasbeni licej, ki je popolna novost. O načinu delovanja novega liceja, ki bi ga vsekakor težko odprli pred šolskim letom 2011/2012, se bodo podrobneje dogovorili v prihodnje, sedež pa bi bil na Trgu Medaglie d'oro. »S specifiko enotnega italijanskega in slovenskega glasbenega liceja imamo več možnosti, da bo dežela naš predlog osvojila,« je povedal svetnik Marko Jarc in spomnil, da bi glasbeni licej tudi dopolnil dosedanjo ponudbo glasbenega šolanja v slovenskem jeziku, za katero skrbita Glasbena matica in center Komel. Kar nekaj novosti je predvidenih tudi na italijanskih poklicnih in tehničnih šolah, kjer bodo na primer združili zavode Brignoli, Fermi, Pacassi in tehni- Z leve Marko Jarc, Maurizio Salomoni in Cristina Totaro bumbaca čno-turistično smer zavoda D'Annunzio. Predvidena je tudi združitev zavodov Da Vinci in Cossar, kjer bi namesto gastro-nomske smeri radi ustanovili novo smer za modo. Vrsta sprememb zadeva tudi šole na Tržiškem in v Gradežu. »Vse politične sile so soglašale z delom, ki so ga opravili pokrajinski uradi. Pomembno je, da predlog ne krči izobraževalne ponudbe. Dokument smo sprejeli še pred odobritvijo zakona, da bi družinam in dijakom pravočasno dali možnost, da izberejo višješolsko smer. Ponosen sem, da sem glasoval za dokument, ki prekaša politične logike in cilja na interes skupnosti,« je poudaril Jarc, pomen soglasnosti večine in opozicije pa so poudarili tudi ostali člani komisije za kulturo in šolstvo De Grassi, Baresi in Buttignon. »Predlog upošteva ravnovesje med tržiškimi ter goriškimi italijanskimi in slovenskimi šolami; vodilo je bil interes naše mladine in družin, katerim smo v okviru reforme skušali ponuditi čim širšo paleto študijskih smeri,« je podčrtal Salomoni, De Grassi pa je dodal, da predlog ne predvideva krčenja ravna-teljskih in profesorskih mest. Povsem drugačnega mnenja so predstavniki staršev italijanskega licej -skega pola Alighieri iz Gorice, ki nasprotujejo predvsem ustanovitvi tehnološkega liceja na škodo jezikovne in pedagoške smeri. Negativna je bila tudi ocena sindikata Cisl za šolski sektor, za katerega »pokrajina vsiljuje šolam načrt, o katerem ni bilo razprave.« Ob robu včerajšnje predstavitve dokumenta je pokrajinski odbornik Marko Marinčič poudaril, da bosta vsekakor ohranjeni obe slovenski višješolski ravnateljstvi, šolski ponudbi v slovenskem jeziku pa so zagotovili maksimalno kakovost in raznolikost smeri. »Sprejeli smo vse predloge slovenskih višjih srednji šol, tako da bomo ohranili vse liceje in tehnična zavoda Zois in Vega. Kar zadeva poklicnega zavoda Cankar, bomo dokončno odločitev izbrali, ko bodo znani predmetniki, ki jih bo določilo ministrstvo. Takrat bo naša skrb, da prisluhnemo potrebam teritorija in da zagotovimo slovenski šolski ponudbi raznolikost in tudi šolske smeri, ki bodo perspektivne za mlade, ki jih bodo obiskovali,« je pojasnil Marko Marinčič. (Ale) GORICA - V okviru natečaja gledaliških skupin Mladi oder Nagradili mlade gledališčnike Priznanje prejele otroške dramske skupine prosvetnih društev Štandrež, Vrh sv. Mihaela, Hrast in F.B. Sedej V okviru niza veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh je v četrtek v veliki dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici potekalo nagrajevanje natečaja amaterskih gledaliških skupin Mladi oder, ki ga za svoje članice razpisujeta Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice v sodelovanju s Slovensko prosveto iz Trsta. Uvodoma je številnim prisotnim nekaj misli o gledališki kulturi podala mlada dijakinja in gledališka igralka Stefania Be-retta, ki je tudi članica dramske skupine društva F.B. Sedej iz Šte- Gledališka skupina društva F.B. Sedej iz Števerjana verjana. »Teater je navdušenje do ustvarjalnosti, spoznavanja novih zgodb in nadgrajevanja svoje osebne kulture, ob vsem tem pa je ljubiteljsko gledališče še mnogo več kot na primer druženje različnih generacij, ljubezen do slovenske besede in osebno kulturno odraščanje,« je povedala Berettova, ki je obiskovala gledališko šolo Studio Art. Pove-zovalka Liza Terčič je nato oder prepustila Franki Žgavec, ravnateljici kulturnega centra Lojze Bratuž, in Franki Padovan, predsednici ZSKP, ki sta podelili priznanja posameznim gledališkim skupinam. ^ T Priznanja so prejeli otroška dramska skupina prosvetnega društva Štadnrež za igrico V pričakovanju sv. Miklavža v režiji Daniele Puja, otroška dramska skupina prosvetnega društva F.B. Sedej iz Števerjana za igrici Naočniki in Miklavž prihaja v režiji Kristine Corsi, otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela za igrico Evro za prijatelje, ki sta jo zrežirala Tatjana De- vetak in Luca Brumat in otroška skupina društva Hrast iz Doberdoba za igrico Vika Grabovška -Kaj se skriva za velikim trebuhom? v režiji Mateje Černic in Marte Fer-letič. Priznanje je prejel tudi dramski odsek prosvetnega društva Štandrež za komedijo Branislava Nušiča Kaj bodo rekli ljudje in za enodejanko Ne joči Duško, obe v režiji Jožeta Hrovata. V nadaljevanju večera je na odrske deske stopila otroška skupina društva Hrast iz Doberdoba z igrico Kaj se skriva za velikim trebuhom. Mali doberdobski gledališčniki so z uigranim skoraj enournim nastopom in napetim razpletom zgodbe o debelem kralju in njegovem čudežnem zakladu, povsem navdušili občinstvo. (VaS) več fotografij na WWW.primorski.eu PUST - Danes začetek pustnih prireditev v goriški pokrajini V Gradežu prvi sprevod Na povorki društva Karnival v nedeljo, 14. februarja, v Sovodnjah bo devet vozov z Goriškega, Tržaškega in iz Slovenije V goriški pokrajini se dviga za-stor nad letošnjim posoškim pustom, ki se začenja s sprevodom pustnih skupin v Gradežu. Pustar-ji se bodo na obhod ulic mesta ob laguni podali danes ob 14.30; začetek pustnega mimohoda bo na otoku Schiusa, od koder bodo maška-re korakale proti središču mesta. V Gradež bodo prišle skupine iz Šta-rancana, Selc, Villorbe pri Trevisu, Fossalona, Romansa in Salzana. Kar štiri skupine bodo iz Gradeža, slovenske pustarje pa bo predstavljala skupina iz Medje vasi in Štivana. Jutri ob 14.30 bo potekal pustni sprevod v Gorici, na katerem bo enajst deset vozov in sedem skupin. V primeru slabega vremena bo povorka odpadla, zato pa prireditelji že gledajo v nebo in upajo v vsaj delno razjasnitev. V polnem teku so priprave na so-vodenjski pustni sprevod, ki ga društvo Karnival prireja v nedeljo, 14. februarja. Sprevoda se bo udeležilo devet vozov, vpisovanje skupin pa se bo zaklju- čilo tik pred povorko. Z vozom se bodo po sovodenjskih ulicah peljali gasilci iz Šempetra in Nove Gorice, pustar-ji iz Kobarida, umetniško društvo Šempeter, pustna klapa iz Praprota, pustarji s Proseka in Kontovela, kulturno društvo Skala iz Gabrij, kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža in domače kulturno društvo Sovodnje. Iz društva Karnival so še povedali, da v zadnjih dneh imajo zelo veliko obiskov na spletni strani www.karnival.it in tudi na družabni mreži Facebook. 1 6 Četrtek, 4. februarja 2010 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - V anketi FUDŠ pod drobnogled vzeli slovensko identiteto Slovence odlikuje delavnost, Trubar najpomembnejša osebnost Pahorjevo vlado podpira 35,22 odstotka anketirancev -16 odstoktkov jih ne ve, koga bi volilo pohod na Čaven SPDG na Snežnik SPDG prireja jutri, 7. februarja, snežno turo na Snežnik (1796 m). Tura je primerna za vse planince s primerno opremo; okvirni čas hoje je 4-5 ur. Zborno mesto je pri Rdeči hiši ob 7. uri, do Sviščakov gredo z lastnim prevozom; informacije na bo-ris@kinoatelje.it ali po tel. 3397047196. Osrednja tema najnovejše raziskave v okviru mesečnih anket Slovenski utrip, ki jih izvaja Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) iz Nove Gorice, je bila slovenska identiteta. S pomočjo telefonskega anketiranja so med 26. in 30. januarjem vprašanja o tem zastavili več kot 900 ljudem. Na podlagi odgovorov so ugotavljali, kako močno se prebivalci Slovenije čutijo Slovence, Evropejce, pripadnike lastne regije, občine, poklica in politične usmeritve. Raziskali so tudi, kolikšen pomen pripisujejo ljudje posameznim dogodkom in osebnostim iz slovenske zgodovine in kakšne so prevladujoče predstave o Slovencih. V zvezi z aktualnimi vprašanji, ki spremljajo vsako od anket slovenskega utripa, so anketirance med drugim povprašali o tem, kateri od ministrov bi morali v dobro Slovenije vlado zapustiti; kot vsak mesec so merili tudi aktualno podporo sedanji vladi in najnovejše premike v razmerjih med političnimi strankami. Kot je na včerajšnji predstavitvi rezultatov v Novi Gorici povedal dekan FUDŠ, Matevž Tomšič, je največ anketirancev, preko 90 odstotkov, menilo, da je za Slovence najbolj značilna lastnost delavnost. Sledijo solidarnost, zavist, tekmovalnost in pogum, poštenost pa je s 67,8 odstotki relativno nizko. Anketiranci z Goriškega območja so izpostavili predvsem odločnost in pogum. V zvezi z vprašanjem o pripadnosti določeni skupnosti, so vprašani na prvo mesto postavili družino, na drugo narod, potem pa državo, poklic, občino in regijo, na zadnje mesto pa politično prepričanje. »Na Goriškem je nadpovprečno močna pripadnost regiji, Evropi in političnemu prepričanju,« je s tem v zvezi povedal Tomšič. Pri vprašanju o pomenu določenih dogodkov iz slovenske zgodovine je prvo mesto zasedla osamosvojitev Slovenije leta 1991. Prve demokratične volitve leta 1990 in boj generala Maistra za severno mejo sta po pomenu zasedli drugo mesto, narodno osvobodilni boj med drugo svetovno vojno in vstop v Evropsko unijo pa so anketiranci ocenili kot manj pomembna. Prebivalci Goriške so seveda boju generala Maistra pripisovali manjši pomen. Če bi izvajalci ankete med dogodke uvrstili tudi priključitev Primorske matični državi, bi verjetno precej ljudi na Primorskem to postavilo zelo visoko, a so ta pomemben dogodek »zapakirali« skupaj z bojem proti okupatorju v drugi svetovni vojni. Primož Trubar je na lestvici najpomembnejših Slovencev v zgodovini pometel s konkurenco, saj je zbral 25,44 odstotkov glasov. France Prešeren mu sledi z 12,35 odstotki, ge- neral Maister z 11,53, Tito pa 9,10 odstotki. Nekdanja predsednika države Janez Drnovšek in Milan Kučan sta zbrala 6,43 oziroma 5,55 odstotkov glasov. V zvezi z ministri in njihovim morebitnim odstopom v dobro države, so anketiranci v veliki meri izrazili prepričanje, da bi morala vlado zapustiti minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in finančni minister Franc Križanič, do ministra Karla Erjavca, ki je medtem že odstopil, so bili nekoliko bolj prizanesljivi, veliko podporo pa so izrazili ministru za zdravje Borutu Miklavčiču. Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, se je 18,86 odstotkov vprašanih odločilo za SDS, 13,72 za SD, 6,73 za LDS, 6,44 za SNS, itd. Kar 19,73 odstotkov anketirancev ne bi volilo nobene od osmih naštetih strank, 7,22 jih ne bi šlo na volitve, 16, 68 pa se jih je odločilo za odgovor »ne vem«. Sedanjo vlado po anketi FUDŠ podpira 35,22 odstotkov anketiranih, skoraj 58 odstotkov pa Pahorjeve vlade ne podpira. Raziskovalci so ugotovili še, da vlado v večji meri podpirajo ženske in da podpora narašča s stopnjo izobrazbe ter s starostjo in višino osebnih dohodkov. Nace Novak NOVA GORICA - Občinski odbor SDS Z ukazom z vrha zamenjali vodstvo Na izredni konferenci odbora stranke SDS v mestni občini Nova Gorica so pred dnevi izvolili novo vodstvo. Dosedanjega predsednika odbora in tudi novogoriškega podžupana Vojka Fona je na mestu predsednika zamenjala dosedanja podpredsednica občinskega odbora Patricija Šulin. Nova predsednica je vodenje no-vogoriškega odbora SDS prevzela za štiri leta, tako da bo stranko jeseni popeljala na lokalne volitve. Kot nam je včeraj na kratko povedal Fon, ki je bil v tujini, so bili iz občinskega odbora poleg njega »odstranjeni« tudi vsi ostali mestni svetniki SDS, in sicer Va-sja Likar, Nada Lisjak, Anton Kosma-čin in Jožica Bone, dosedanja tajnica občinskega odbora. Glede na poročanje nekaterih medijev naj bi bil razlog za direktivo iz Ljubljane nedejavnost svetniške skupine. Ker so v minulih dneh podobne zamenjave izvedli tudi v Ljubljani in Kopru, je več kot očitno, da je Janševa SDS začela s pripravami na jesenske lokalne volitve. »O tem, da bi se poslovil tudi od funkcije podžupana, ni bilo govora. To je bila samo volilna konferenca. Zamenjali smo predsednika, podžupan-sko mesto pa ni vezano na predsednika občinskega odbora stranke. Zupan me je imenoval in župan me lahko razreši. To je njegova volja. Ali pa jaz odstopim in je potem to moja volja,« je sklenil Fon, ki za tolmačenje zamenjave ni bil najbolj razpoložen. (nn) Planinsko društvo Ajdovščina prireja v ponedeljek dopoldne tradicionalni zimski pohod na Čaven (1242m) ob Slovenskem kulturnem prazniku. Na pohod se lahko odpravite z različnih smeri. Najkrajša možnost je s Predmeje, daljše variante pa do koče na Čavnu vodijo iz Lokav-ca, Stomaža, Kamenj. Pri koči Antona Bavčarja bo tudi krajši kulturni program. Kot je povedal Dušan Kompara iz ajdovskega planinskega društva, naj bi se po-hodniki z vseh smeri okrog 11. ure zbrali na vrhu Čavna. Pojasnil je še, da bo kulturni program zaradi obilice snega, včeraj ga je bilo na Čavnu za okrog 40 centimetrov, omejen na pozdrav in prepuščen iniciativi pohodni-kov. »Po najkrajši poti s Predmeje do vrha Čavna je za 45 minut do ene ure hoje, ker so vse poti lepo shojene in ker je za ponedeljek napovedano lepo vreme, pričakujemo kljub snegu lepo udeležbo,« je pojasnil Kompara. (nn) GORICA - Predstavili vodnik s štiridesetimi sprehajalnimi potmi Vabilo k obisku Trnovskega gozda Avtorji so se zelo pohvalno izrekli o Sloveniji - Planota je zanje zanimiva v vseh letnih časih in barvnih odtenkih am VRH - Prosvetno društvo prireja že 10. izvedbo pevskega srečanja Jubilejna Zlata grla Otroški in mladinski zbori imajo čas za vpis do 10. marca - Revijalni del bo 10. aprila, tekmovalni pa 11. aprila Z lanske izvedbe bumbaca Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela razpisuje 10. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2010. Revijalni del srečanja bo v soboto, 10. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 11. aprila, ob 17. uri. Na revijalni del se lahko prijavijo otroški in mladinski zbori brez starostnih omejitev. Program naj obsega dve pesmi slovenskih skladateljev po lastni izbiri. Na tekmovalnem delu lahko nastopijo otroški zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1999 in mlajši (v zboru lahko 15 odstotkov pevcev presega starostno omejitev) in mladinski zbori, v katerih pojejo pevke in pevci, rojeni leta 1994 in mlajši. Zbori morajo pred nastopom predložiti seznam pevcev z rojstnim datumom. Zbori morajo predstaviti tri skladbe, od katerih naj bo ena slovenska umetna skladba, ena priredba slovenske ljudske pesmi in ena skladba po lastni izbiri. Izvajanje je možno a cappella ali s klavirsko spremljavo. Dovoljena je poljubna instrumentalna spremljava ene skladbe, če je le-ta predpisana v izvirniku predložene partiture. Strokovna žirija bo vse nastopajoče zbore ocenila in jim dodelila zlata, srebrna in bronasta priznanja. Kriteriji ocenjevanja so intonacija, ritem, dikcija, prepričljivost izvedbe in zahtevnost tekmovalnega programa. Zirija lahko podeli tudi posebna priznanja za najboljši otroški zbor, za najboljši mladinski zbor, za najboljšo izvedbo slovenske umetne skladbe, za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, za najboljši izbor programa in za najboljšo klavirsko spremljavo. Zbori se morajo vpisati najkasneje do 10. marca. Prijavo je treba poslati preko faksa (št. 0481-882964) ali po elektronski pošti pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Zbori, ki sodelujejo na tekmovalnem delu, morajo skupaj s prijavnico poslati tudi partiture izbranih skladb. Za dodatne informacije so prireditelji na razpolago na telefonski številki 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali preko elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it. Udeleženci predstavitve knjige (levo); Ettore Tomasi bumbaca Veliko ljubiteljev naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti se je v ponedeljek zbralo v knjigarni Editrice Goriziana na Verdijevem korzu, kjer so predstavili knjigo: »La selva di Tarnova - La foresta a co-lori«. Gre za vodnik, ki na 230 straneh na zelo izčrpen in skrbno pregleden način predstavi obiskovalcu lepote planote nad Gorico, od z gozdom poraščenih vzpetin do skrivnostnih globač, od opisa rastlinskih in živalskih vrst, ki so prisotne v velikem gozdu, do zgodovinskih zanimivosti. Skratka, Trnovski gozd nudi obiskovalcu nešteto možnosti sprostitve, ki se lahko odražajo v dolgih sprehodih ali pa v bolj podrobnem odkrivanju kotičkov, ki jih običajen nedeljski izletnik hote ali nehote spregleda. Knjižno novost so predstavili trije poznavalci goriške okolice, soavtor knjige Et-tore Tomasi, zgodovinar in alpinist Roberto Todero in Alessandro Ambrosi, ki je zastopal založniško hišo Transalpina Editrice iz Trsta. Vsak s svojega zornega kota so prikazali in opisali raziskovalno delo na terenu in v raznih arhivih ter zasnovo in nastajanje knjige, ki bo v veliko pomoč številnim obiskovalcem bližnje goriške okolice. Zdaj, ko meja ne predstavlja več ovire, ki je še pred do nedavnim za marsikoga bila zelo moteča, so Trnovo in druga območja vzhodno od mesta ponovno postala naravno predmestje Gorice, ki mu tako rekoč na dosego roke lahko nudijo skoraj neokrnjeno naravno okolje. Zelo pohvalno so se vsi trije izrazili o Sloveniji, ker je to nara- vno okolje tako uredila, da ga je znala približati obiskovalcu, obenem pa je poskrbela, da posegi niso uničili naravnega ravnovesja. Predavatelji so zlasti pohvalili lepo urejene in označene gozdne poti in steze, ki izletniku omogočijo, da se odloči za smer in težavnostno stopnjo, ki mu najbolj ustreza. V knjigi so namreč zelo dobro narisane in opisane sprehajalne poti, ki z raznih smeri vodijo v gozd in v razne predele planote. Takih sprehajalnih tras bomo v knjigi našli skoraj štirideset; poleg opisa poti nam avtorji postrežejo še s podrobnim pregledom rastlinskih in živalskih vrst, ki naseljujejo Trnovski gozd. Ne manjkajo niti naravne znamenitosti, kot so kraške jame, značilne doline in kraji, ki so jih včasih zaznamovali zelo nemirni zgodovinski dogodki. Roberto Todero je pri tem uporabljal primerjavo z znamenitim angleškim Sher-woodskim gozdom, znanem po uporniku Robinu Hoodu. Tudi Trnovski gozd je bil v mnogih zgodovinskih trenutkih oaza, v kateri so našli zatočišče ljudje željni svobode. V podnaslovu knjige »gozd v barvah« pa se skriva poziv, naj Trnovsko planoto obiščemo v vseh letnih časih. Knjiga je v celoti v italijanščini, opozoriti pa velja na dejstvo, da so avtorji vodnika uporabljali izključno slovenske nazive krajev, dolin, vzpetin in jam. Na koncu se je o knjigi in o naravnih lepotah razvila kar živahna debata. Vedno pa se žal najde kdo, ki noče razumeti namena večera in je predstavitev knjige o Trnovskem gozdu hotel po vsej sili povezati z vojnimi dogodki, ki so bili januarja 1945 usodni za zloglasno fašistično enoto X Mas. Tako avtorji kot tudi prisotni so ga takoj utišali, kar je tudi znak, da se časi vendarle spreminjajo in da bo tudi v našo deželo slej ko prej zavel nov evropski duh, ki naj sloni na prijateljstvu in sožitju med tu živečimi narodi. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. februarja 2010 1 7 RONKE - Koncert v Rock Clubu Grindersi navdušili z avtorsko glasbo Nastopili so kot predskupina že uveljavljenega benda Kani iz Vicenze V ronškem Rock Clubu je prejšnji petek nastopila tržaška skupina Grinders, ki je uvedla koncert že uveljavljenega benda Kani iz Vicenze. Zamejski glasbeniki so zaigrali svoje avtorske uspešnice in nekatere »coverje«, občinstvo pa jih nagradilo z navdušenimi aplavzi. Koncert je bil za Grinderse zelo pomemben, saj je doslej ronški Rock foto jari Club gostoval veliko mednarodno uveljavljenih rock skupin, obenem pa je bil odskočna deska za številne mlade bende. Grindersi se zdaj pripravljajo na dva nova nastopa; v petek, 12. februarja, ob 22. uri bodo igrali v openskem pubu Liverpool, v torek, 16. februarja, ob 21. uri pa v pustnem šotoru pri Brišči-kih. (jari) [13 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. ■ ■ Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v sredo, 10. februarja, ob 21. uri »Honour«, igrajo Paola Pitagora, Roberto Alpi, Viola Graziosi, Evita Ciri; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v ponedeljek, 8. februarja, ob 20.45 nastopa Grieg Trio; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481790470). O Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Ba-ciami ancora«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Alvin superstar 2«; 20.10 - 22.10 »La prima cosa bella«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Il con-certo«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 17.00 - 20.00 »Ava-tar«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.15 »Paranormal activity«. Dvorana 2: 15.45 - 18.45 - 21.45 »Ava-tar« (digital 3D). Dvorana 3: 16.45 - 18.30 »Alvin Superstar 2«; 20.15 - 22.00 »La terra nel sangue«. Dvorana 4: 17.00 - 19.40 - 22.10 »Ba-ciami ancora«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Tra le nuvole«. fl Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom Fašizem in Slovenci, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane; od 1. februarja do 5. marca ob prireditvah. V GALERIJI HIŠA KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih bodo danes, 6. februarja, ob 19. uri odprli razstavo slik Lenče Mitevske z naslovom Simboli; na ogled bo do 1. marca. Za kulturni program bosta poskrbela vokalna skupina Kresnice in kitarist Dinko Hrabrič. DRUŽBA ROGOS prireja v sodelovanju s kulturnim društvom Jezero v petek, 12. februarja, ob 18. uri v sprejemnem centru Gradina v Doberdobu odprtje razstave Leteča brata Rusjan in projekcijo filma. Spregovoril bo Vili Prin-čič; informacije po tel. 333-4056800 in na inforogos@gmail.com. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. Vpisna pola bo na razpo- lago na ravnateljstvu, kamor je učenec namenjen, od 22. do 27. februarja, oddati pa jo je treba na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, ki jo bo posredovalo naprej izbrani šoli. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v nižjo srednjo šolo Ivana Trin-ka v Gorici, bo potekalo v petek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici v ul. dei Gra-bizio, 38 v Gorici. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da bodo vpisovanja v vrtce in osnovne šole sprejemali med 22. in 27. februarjem na ravnateljstvu v Ulici Gra-bizio v Gorici med 8.30 in 12.30 ter v torek, 23. februarja in v sredo, 24. februarja, med 15. in 17. uro. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovensko osnovno šolo, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v četrtek, 11. februarja, ob 17. uri. SREČANJE S STARŠI, ki bodo vpisali otroke v slovenski vrtec, bo v prostorih ravnateljstva večstopenjske šole v Ul. Grabizio 38 v Gorici v sredo, 10. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bodo vpisovanja v vrtce, osnovne šole in na nižjo srednjo šolo, ki delujejo v njenem okviru, potekala od 9. do 27. februarja na ravnateljstvu v Doberdobu (od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah tudi popoldne med 15. in 16. uro). Vpisovali bodo otroke v prve letnike vrtcev in prve letnike osnovnih šol; za otroke, ki obiskujejo osnovne šole doberd-obske večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole, saj je avtomatičen. Če pa prihaja otrok z osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen. V tem primeru bo vpisno polo dobil na ravnateljstvu, kamor je namenjen, oddati pa jo bo moral na ravnateljstvu, od koder se prepisuje, in jo bo le-to posredovalo naprej izbrani šoli. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpis za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v upravi Dijaškega doma v Gorici in po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. TEČAJ UPRAVLJANJA INFORMACIJSKE VARNOSTI (60 ur) organizira socialno podjetje Ad formandum za zaposlene in brezposelne z univerzitetno diplomo in seznanja udeležence s pravnimi vidiki in predpisi informacijske varnosti, z upravljanjem omrežja in s planiranjem informacijske varnosti. Potekal bo na sedežu na Korzu Verdi 51 int. v Gorici; informacije tudi o drugih tečajih po tel. 0481-81826, in-fo@adformandum.eu, www.adfor-mandum.eu. SLOVIK IN SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ vabita k vpisu v mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi-tuji jezik (center deluje v sklopu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) za dijake med 13. in 17. letom starosti, ki bo potekala od 5. do 16. julija v Ljubljani. Obstaja možnost pridobitve štipendije. Prijava (in oddaja prošnje za štipendijo) do 15. marca na sedežu SLOVIK-a; informacije na www.slovik.org,info@slovik.org in tel. 0481-530412. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja ob dnevu žena v nedeljo, 7. marca, enodnevni izlet na grad Brdo pri Kranju za ogled gradu in kongresnega centra Evropske zveze. Sledil bo odhod v Begunje k Avseniku. Prijave sprejemajo Ivo T. (tel. 0481882024), Ema B. (tel. 0481-21361), Dragica V. (0481-882183), Marija Č. (0481-390697), Rozina F. (3471042156), Saverij R. (0481-390688). Na račun 20 evrov. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otoku Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) NOVI GLAS vabi na osemdnevno potovanje v Romunijo od 18. do 25. maja; informacije in prijave po tel. 0481533177 in 040-365473. Vpisovanje bo potekalo do zasedbe razpoložljivih mest oz. najkasneje do konca februarja. H Čestitke Dragi MARKO, ob okroglem rojstnem dnevu ti voščimo pozitivnih misli, poguma, vztrajnosti in prave ljubezni vsi, ki te imamo radi, poseben mijav pa ti pošilja Pika. □ Obvestila DRUŽBA ROGOS že drugo leto organizira tečaj vrtnarjenja »Wildlife gardening« o cepljenju, ekološkem ter sona-ravnem vrtnarstvu in o strategijah za povečanje življenjske raznolikosti na lasten vrtu. Tečaj predvideva 5 predavanj, ki bodo vključila tudi nove tematike in poglabljanja ter ekskurzijo v tržaški botanični vrt. Potekala bodo od 19. ure dalje ob petkih v sprejemnem centru Gradina 19. in 26. februarja, ter 5., 12. in 19. marca. Ekskurzija bo v soboto 20. marca; informacije in vpisovanje po tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com in www.riservanaturalegradina.com. GORIŠKA KARITAS zbira pomoč za po-tresence iz karibske države Haiti; v ta namen so odprli tekoči račun pri zadružni banki iz Koprivnega, Fare in Ločnika (IBAN IT150086-2212-4010-0400-0323-364) z utemeljitvijo »Emer-genza Haiti«. Pomoč zbirajo tudi na sedežu nadškofijske Karitas na Trgu San Francesco 1 v Gorici (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17.30); polog na tekoči račun daje pravico do davčnega odbitka. SPDG obvešča, da se bo v nedeljo, 7. februarja, zaključil tečaj smučanja na Ne-vejskem sedlu. Obvešča tudi, da se bo dejavnost jutranjih tečajev začela ob 9.30, popoldanskih tečajev pa od 12.45 do 15.15. V nedeljo, 28. februarja, bo v kraju Forni di Sopra društveno tekmovanje. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 7. februarja, ob 13. uri. RIBIŠKI ZAVOD FJK - GORIŠKI OKOLIŠ ŠT. 1 obvešča, da bo čistilna akcija na levem bregu reke Soče (od državne meje do pevmskega mosta) v nedeljo, 7. februarja, z zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. NA SEDEŽU FURLANSKEGA FILOLO-ŠKEGA DRUŠTVA v Ul. Bellini 3 v Gorici prirejajo brezplačni tečaj furlanskega jezika in kulture s ponedeljkom, 8. februarja, med 18. in 20. uro (skupno 24 ur); informacije po tel. 0481533849, gorizia@filologicafriulana.it. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE vabi na lutkovno pravljico Olgica in mavrica - poetična lutkovna igra o iskanju sreče v produkciji SSG, ki bo v prostorih knjižnice v Sovodnjah, Prvomajska 81 v ponedeljek, 8. februarja, ob 17. uri; prost vstop, zaželjena je predhodna najava po tel. 0481-882001 ali 0481882721. ZDRUŽENJE CUORE AMICO bo izvajalo brezplačno kontrolo krvnega pritiska, holesterola in koncentracije sladkorja v krvi (na tešče) v sredo, 10. februarja, od 9. do 11. ure v župnijski dvorani na Placuti (Trg Tommaseo) v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo za srečanje ob Valentinovem prazniku v soboto, 13. februarja, peljal avtobus v vas Slap pri Vipavi ob 16.45 iz Doberdoba, nato s Poljan, Vrha, iz Sovodenj, Štan-dreža, Podgore pri športni palači, nato izpred vage pri pevmskem mostu in s trga Medalje d'oro. Priporoča se točnost. NAVTIČNO DRUŠTVO SIDRO iz Doberdoba bo na goriški Kras prineslo prvi sejem rabljene navtične in ribiške opreme. Priprave na sejem so v polnem teku, potekal pa bo 10. in 11. aprila v prostorih doberdobskega župnišča, kjer bodo tudi spremljevalne pobude. Pri društvu pozivajo vse, ki bi radi ponudili na sejmu navtično, ribiško ali katero koli drugo opremo, ki zadeva vodne športe, da se zglasi najkasneje do 15. marca pri organizatorjih na tel. 3394867466 (Marko Frandolič). H Prireditve PREŠERNOVE PROSLAVE društev, ki so včlanjena v ZSKD na Goriškem: 7. februarja, ob 18. uri KD Jezero v Do- berdobu (tržaška folklorna skupina Stu ledi, pesnica Silvana Paletti, slavnostna govornica Luigia Negro); 18. februarja, ob 20.45 Kinoatelje v Goriškem Kinemaxu (večeri Film video Monitor, predvajanje filma »Alek-sandrija, ki odhaja«); 19. februarja, ob 20.30 KD Skala - Gabrje; 20. februarja, ob 20.30 KD Kremenjak - Jamlje (Beneško gledališče: Weekend na morju); 27. februarja, ob 20.30 KD Briški grič - Števerjan (nagrajevanje likovnega natečaja otrok osnovnih šol, odprtje fotografske razstave Etnografski pust in razstave mask Liški pustje, nastop otroškega šolskega pevskega zbora Alojz Gradnik in mladinske dramske skupine KD So-vodnje s predstavo Trojčki); 28. februarja, ob 20.30 KD Sovodnje (So-vodenjska poje v Kulturnem domu v Sovodnjah); 5. marca, ob 20.30 KD Oton Župančič, ZSKD, Glasbena matica (nastop Uwcad quinteta Zavoda združenega sveta iz Devina); 7. marca, ob 18. uri KD Danica - Vrh (nastopata mladinski pevski zbor Gorica in otroška skupina KD Danica). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri v društvenih prostorih. Slavnostna govornica bo Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski Dum iz Rezije, kulturni program bosta izpeljala narečna pesnica iz Rezije Silvana Paletti in folklorna skupina »Stu Ledi« iz Trsta. NIZ PRAVLJICE SVETA v organizaciji ZSKD v sodelovanju s knjižnico Damir Feigel in SKGZ se nadaljuje v ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri v mladinski sobi Feiglove knjižnice v Gorici. Kristina Frandolic bo pripovedovala slovensko pravljico Gospod in hruška, Debora Comar pa furlansko pravljico »Faliscjis«. SLAVNOSTNI KONCERT ob slovenskem kulturnem prazniku in 30. obletnici Kulturnega doma Nova Gorica bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Slavnostni govornik bo Milan Kučan, program bosta oblikovala Komorni orkester Slovenske filharmonije in violinistka Mihela Brecelj. MALA PREŠERNOVA PROSLAVA v organizaciji Dijaškega doma Simon Gregorčič, Večstopenjske šole v Gorici in Kulturnega doma Gorica bo v petek, 12. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN iz Štmavra prireja tradicionalno praznovanje sv. Valentina: v četrtek, 18. februarja, ob 20.30 na sedežu društva v okraju Znorišče 4 bo kulturni večer z odprtjem razstave Okno v svet. Nastopila bosta domači moški pevski zbor in komorni pevski zbor Grgar. V petek, 19. februarja, bodo v ogrevanem šotoru za zabavo v večernih urah poskrbele skupine Kanalje, Radiowa-ve in The Maff. V soboto, 20. februarja, bo v ogrevanem šotoru ob 18. uri revija otroških pevskih zborov in ples s skupino Happy day. V nedeljo, 21. februarja, bo ob 14.30 maša v štmavrski cerkvi, sledila bo zabava v ogrevanem šotoru z briškim kvintetom Osminka. Prireditelji bodo pripravili jedi na žaru in domače štma-vrske štruklje. H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI v Doberdobu imajo odprto ob četrtkih, petkih sobotah in nedeljah: tel. 0481-78140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. 0 Mali oglasi IŠČEM stare kraške kamnite stopnice; tel. 0481-882592 (v večernih urah). Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Boris Fabbro z glavnega pokopališča v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Carmela Da-mato por. Forlani iz bolnišnice na pokopališče; 11.00, Marina Pahor por. Kallas v cerkvi sv. Jožefa in na pokopališču. 1 8 Sobota, 6. februarja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu vancouver 2010 JADRANJE - 33. pokal Amerike Švicarski Alinghi ali ameriški Oracle? V nekoliko šibkejših vetrovih v prednosti lažji Alinghi, v močnejših pa Oracle RAGBI - Šest narodov Italija za uvod proti Irski Švicarski Alinghi med treningom na morju pred Valencio ansa VALENCIA - Švicarski Alinghi, branilec naslova, in Oracle iz ZDA se bosta od ponedeljka merila v morju pred Valencio v Španiji na 33. izvedbi pokala Amerike, s 159 leti tradicije najstarejšega športnega pokala na svetu. Zmago bo slavila tista posadka, ki bo prva dosegla dve zmagi. Tekmovanja bodo potekala 8., 10. in 12. februarja. Alinghi, lastnik je švicarski biotehnični milijarder Ernesto Bertarelli, in Oracle, lastnik je ameriški računalniški milijarder Larry Ellison, sta v pravnem sporu vse odkar je Alinghi 3. julija 2007 osvojil pokal. Tedaj so Švicarji v sedmi regati premagali novozelandskega izzivalca, posadko Emirates Team New Zealand, za pičili dve sekundi, kar pa je bilo dovolj za peto zmago v dvoboju in hkrati za skupno zmagoslavje ter ubranitev naslova. Prvič so Švicarji v tem tekmovanju slavili leta 2003. Bertarelli bo znova, kot tudi leta 2007, na čelu Alinghija, krmar pa bo Novozelandec Brad Butterworth. Drugo jadrnico bo vodil Avstralec James Spithill, krmar pa bo Novozelandec Russell Coutts, ki je pokal Amerike osvojil trikrat, zadnjič leta 2003 na Alinghiju. V Valencii je sredi zime pričakovati tudi tako močne vetrove, ki bi lahko preprečili katerega izmed dvobojev. Obe strani pa se strinjata da bo imel v nekoliko šibkejših vetrovih prednost lažji Alinghi, v močnejših pa Oracle. Jadralski Pokal Amerike so doslej 28-krat dobili Američani, po dvakrat Novozelandci in Švicarji, enkrat pa Avstralci. Leta 1851 je tekmovanje doživelo premiero z regato med floto angleških jadrnic in ameriške posadke America (zmagala je slednja) za pokal «stotih gvinej». Valencia je šele šesto različno prizorišče tega najbolj čislanega in najbolj dragega jadralskega morskega plesa. Po Cowesu v Angliji, kjer se je leta 1851 vse skupaj začelo, Newportu in San Diegu v ZDA, Freemantleu v Avstraliji in Aucklandu na Novi Zelandiji bo narodnostno pisana posadka švicarske jadrnice srebrni čajnik angleške kraljice Victorije branila drugič zapored. Pokal je bil v rokah Jahtnega kluba New York od leta 1852 do 1983, ko je zmagala Avstralija II in končala najdaljši zmagoviti niz v zgodovini športa. Tokratno tekmovanje pa bi se lahko odločilo šele na sodišču. »Zame je najbolj pomembno, da smo prvi na vodi, četudi bi pozneje zmago izgubili na sodišču,« je dejal 44-letni Bertarelli, po narodnosti Italijan. Američani očitajo tekmecem, da plovila niso izdelali v Švici, kot zahtevajo pravila. Švicarji so morali predložiti dokumente, da je tudi njihovo jadro izdelano v Švici in ne v ZDA. Po drugi strani pa je Alinghi pred sodiščem podvomil o tem, da je jadrnica tekmecev res izdelana v ZDA: osnova naj bi bila francoska, motor pa nemški. Sodišče naj bi o sporu odločalo 25. februarja. DUBLIN - Z današnjo tekmo proti Irski (ob 15.30 po SkySport 2) bo italijanska reprezentanca v ragbiju začela svojo pot v 11. izvedbi Pokala šestih narodov, ki ga prirejajo od leta 1883. Irska brani lanski naslov, Italija pa se je v lanski izvedbi uvrstila na zadnje mesto in si prislužila simbolično leseno žličko. DI CENTA - Furlanski smučarski tekač Giorgio Di Centa (34:08,0) je zmagovalec tekme svetovnega pokala v Canmoru. Drugo mesto na 15 kilometrov v prosti tehniki je osvojil rojak zmagovalca Pietro Piller Cottrer (+5,1), tretji pa je bil Švicar Dario Cologna (+11,9). Slovenska smučarska tekačica Petra Majdič je na 10 kilometrov prosto zasedla 13. mesto. Zmagala je Švedinja Charlotte Kalla pred Poljakinjo Justyno Kowalczyk in Rusinjo Irino Hazovo. Silvia Rupil iz Kanalske doline se je uvrstila na odlično 6. mesto, Sabina Val-busa je bila 9., Arianna Follis pa 10. ANDY SCHLECK PO FJK - Na kolesarski dirki za profesionalne kolesarje po naši deželi (od Brugnere do Sacileja), ki bo 3. marca, po nastopil tudi tudi Andy Schleck, ki je lani zmagal na klasični dirki Liege-BastonLiege. ROSSI - Motociklistični zvezdnik Valentino Rossi bo najverjetneje še za nekaj let podaljšal že zdaj nadvse uspešno kariero v svetovnem prvenstvu še za vsaj dve leti. NI VEČ KAPETAN - Selektor angleške nogometne reprezentance Fabio Capello je branilcu Chelseaja Johnu Terryju zaradi spolnega škandala odvzel kapetanski trak izbrane vrste. Novi kapetan Anglije bo kot kaže Rio Ferdinand. KRANJČAR - Hrvaški nogometni strokovnjak Zlatko Kranjčar je novi selektor črnogorske reprezentance. HOKEJ NA LEDU - Liga EBEL: Acro-ni Jesenice - Graz 4:1, Tilia Olimpija - Med-veščak 2:7. VANCOUVER 2010 - Curling i Granit in metle m iver mm ^^^ ■ ■ ■ ■ ^ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ^ ■ vancouver 2010 V Ljubljani bodo med OI na Prešernovem trgu postavili tudi stezo za curling VANCOUVER - Curling, igra na ledu s težkimi kamni in tekmovalci, ki jim s hitrimi potezami metel čistijo pot, v druščini drugih olimpijskih športov pri nas najverjetneje ne bo požela prav veliko zanimanja. A v nekaterih državah curling jemljejo presneto resno, nekaterim pa bo tudi popravil statistiko olimpijskih medalj. Na prvi pogled je videti kot nekakšno hitrostno pometanje na ledu. Velik kamen drsi proti krogu, tekmovalec pa pred njim čisti led. A ni tako enostavno: že sam kamen ni lahek. Zajetna gmota pravega škotskega granita tehta slabih 20 kilogramov in ta del igre se ni spremenil že dolga leta. Več sprememb je doživela metla, ki je zdaj sintetična, medtem ko so igralci nekoč čistili led s slamnatimi. V curlingu se merita dve moštvi s po štirimi igralci. Cilj igre je čim bolj približati kamen ciljni točki v središču koncentričnih krogov. Tekmovalci dobijo točko za vsak kamen, ki ga potisnejo bliže cilju kot tekmeci, če ta konča znotraj «hiše», območja s premerom 1,83 metra. Curling nima prav dolge olimpijske zgodovine. Prvič so kegljanje na ledu sicer izvedli leta 1924 v Chamonixu, nato pa so kamni in metle za dolga desetletja utonili v zimski olimpijski spanec. Šele pred 12 leti v Naganu je ta šport spet dobil olimpijsko zeleno karto. Del vzdušja tekem v curlingu bodo lahko občutili tudi slovenski ljubitelji športa. V Ljubljani bodo med OI v okviru olimpijskega mesta na Prešernovem trgu postavili tudi stezo za curling, kjer bodo lahko obiskovalci pokusili svoje znanje in moč. Na pravih igrah v Kanadi bodo favoriti za zlate medalje v dvorani Vancouver Olympic Center, ki sprejme 5600 gleldacev, predvsem domači igralci in igralke, od katerih kanadska javnost pravzaprav zahteva zlati medalji. Pri moških bodo Kanadčani branili zmago iz Torina 2006, na domačem terenu pa na veliki uspeh še čakajo. Leta 1988 v Calgaryju, ko je bil ta šport še demonstracijski, so bili le tretji. Najhujšo konkurenco Kanadčani pričakujejo v ekipi, kjer se je ta šport začel: Britanci so aktualni svetovni prvaki. Na kakšno presenečenje pa upajo tudi Američani, ki so leta 2006 že presenetili Britance in osvojili bron. Tudi pri ženskah domače merijo visoko (v Torinu so bile tretje), naslov pa bodo branile Švedinje. Medalje so bile na treh olimpijskih igrah, odkar je ta šport spet v programu, precej enakomerno razdeljene: pri moških imajo zlate Švicarji, Norvežani in Kanadčani, pri ženskah pa Kanada, Velika Britanija in Švedska. Skupno je sedem držav doslej osvajalo medalje v Naganu, Salt Lake Cityju in Torinu. Za tiste, ki takšnega spektakla na ledu le ne bodo vzeli enako resno kot hokejske, smu-kaške ali skakalne tekme, pa še naslednja zanimivost: celo slavni risani junaki Simpsoni se ne morejo upreti temu športu. V epizodi, ki jo bodo v ZDA predvajali prav med igrami, bosta junaka Homer in njegova žena Marge nastopila za ekipo ZDA v curlingu na olimpijskih igrah. NOGOMET - V A in B-ligi Udinese in Triestina že za obstanek Zanimivo na San Siru - Juventus v Livornu DVOBOJ STRATEGOV - Inter hiti proti naslovu, jutri pa bo na San Siru prišlo do zanimivega dvoboja »strategov«. Pred kratkim je trener Cagliarija presenetljivo prejel nagrado »zlata klop«, ki jo letno dodelijo trenerji kolegu, ki se je najbolj izkazal. Marsikdo je pričakoval, da bo nagrado prejel trener Interja Mourinho, a A-ligaški trenerji so se nepričakovano odločili za Allegrija, ki je sardinsko moštvo že lani odlično vodil. Na papirju je Inter nesporen favorit, saj je po kakovosti posameznikov neprimerno kvalitetnejši od Ca-gliarija, a Sardinci so spravili v težave in tudi že premagali kakovostnejše tekmece. Za Mourinha bi verjetno zmaga pomenila tudi neke vrste osebno »maščevanje« na račun trenerja, ki mu je pred nosom sunil nagrado. Tekma bo zanimiva tudi za navijače Triestine, saj bo vrata Cagliarija branil dosedanji vratar Triestine Michael Agazzi. ZACCHERONIJEVE NOVOSTI - Pred tednom dni je novi trener Juventusa Alberto Zaccheroni v bistvu potrdil sistem igranja, ki je bil značilen za predhodnika Ciro Ferraro. Počasi pa v postavo uvaja določene novosti, da bi nazadnje le zaigral s tremi branilci in tremi napadalci, kar je njemu najbolj priljubljen sistem igre. Zaradi številnih odsotnosti (dva diskvalificirana in osem poškodovanih) bo tokrat vnesel le prvo novost, to se pravi igranje s samo tremi branilci (Chiel-lini, Legrottaglie in Cannavaro). Diego bo še igral med napadom (Amauri in Del Piero) in zvezno vrsto, tako da bo potrebno na sistem 3-4-3 še malo počakati. ROMA OSVAJA TOSKANO - Ranierijeva Roma si je v četrtek z zmago 2:0 proti Udineseju že skorajda zagotovila nastop v finalu italijanskega pokala; pokalnim uspehom je treba dodati tudi zelo pozitiven ritem, ki ga ima v prvenstvu ekipa iz prestolnice. Na drugem mestu je dohitela Milan in jutri se ji ponuja možnost, da dokončno izloči iz boja za mesto v ligi prvakov Prandellijevo Fiorentino. Toskanci bodo še dolgo brez Mutuja (težko se bo izognil daljši kazni zaradi dopinške afere), medtem ko Roma ne more računati na Tonija, ki bo moral mirovati še približno mesec dni. QUAGLIARELLA SE VRAČA V VIDEM - Lani poleti je bil najbolj odmeven premik Udinesejeve kupoprodajne borze odhod Quagliarelle v Neapelj za mastne denarce. Z ekonomskega vidika je bila to za Udinese odlična operacija, s športnega malo manj. Quagliarella je z Napolijem na 4. mestu, medtem ko se Udinese mora boriti za obstanek v ligi. Napadalec je na začetku imel težave v rojstnem mestu, a zdaj je eden izmed stebrov Mazzarrijeve ekipe. Obramba Udi-neseja ga bo morala nujno zaustaviti, saj si Furlani res ne morejo privoščiti spodrsljaja. FANTANOGOMET - De Sanctis (Napoli) v vratih, pred njim Thiago Silva (Milan), Juan (Roma), Agostini (Ca-gliari) in Sardo (Chievo). Na sredini Palombo (Sampdo-ria), Llama (Catania) in Migliaccio (Palermo). Prihranjen denar pa investirat za ta napad: Totti (Roma), Milito (Inter) in Borriello (Milan). NOGOMETNE STAVE - Bo Zaccheroniju uspelo zmagati v Livornu? Znak 2 »velja« 2,05 in morda je vredno tvegati. Razen zmage Interja proti Cagliariju (1,37) bi za druge tekme uporabljali raje dvojno možnost: Atalanta - Bari X2 (1,55), Fiorentina - Roma X2 (1,51), Bologna - Milan 1X (2,00). Vsaj dva gola naj bi padla na tekmah v Milanu, Firencah in Vidmu. Triestina - Sassuolo je za pobiralce stav tekma brez pravega favorita. Enako kotirajo (2,75) tako zmago Tržačanov kot gostov, za odtenek manj možen pa je neodločen izid (2,90). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Palermo - Parma 2:1, (ob 20.45) Livorno - Juventus 1:2; jutri (ob 15.00) Atalanta - Bari 1:2, Bologna - Milan 1:1, Genoa - Chievo 0:0, Inter - Cagliari 2:2, Lazio - Catania 2:1, Siena - Sampdoria 1:1, Udinese - Napoli 2:0, (ob 20.45) Fiorentina - Roma 1:1. TRIESTINA - Triestina bo znova igrala pred domačim občinstvom (pričetek tekme ob 15.30), v goste pa prihaja vodilni Sassuolo. Moštvo iz Emilije je v zadnjih letih vložilo kar nekaj denarja z jasnim ciljem, da bi se prebila med elito italijanskega nogometa in letos Piolijevemu moštvu se obeta uspeh. Po začetni fazi uigravanja je moštvo iz domovine keramike ulovilo pravi ritem in se počasi povzpelo vse do prvega mesta, ki ga sicer deli z Leccejem. Trener Pioli, kljub poškodbi Zampagne, razpolaga s solidno dvojico napadalcev Noselli-Martinetti (Sassuolo ima s 37 doseženimi goli najboljši napad B-lige), najbolj pomemben člen pa je izkušeni organizator igre Salvetti. V obrambi je nosilec igre lanski branilec Triestine Minelli. Za Triestino bo torej današnja tekma zelo zahtevna, Somma pa bo v postavo vnesel nekaj sprememb. Nekatere so nujne, med temi tudi sprememba v vratih. Agazzi je med tednom odšel v Cagliari, danes pa bo takoj opravil svoj krstni nastop novi nakup Calderoni, ki je v tem prvenstvu s Torinom zbral le nekaj nastopov. Ob tem bo verjetno že od prve minute igral tudi levi bočni branilec Pit, čeprav je trener Trie-stine še neodločen med njim in drugim novim nakupom Co-lombom. Tudi tokrat bodo Tržačani igrali s petimi branilci, zaradi diskvalifikacije DAverse in nove poškodbe Princival-lija bo v zvezni vrsti igral Pani. (I.F.) Verjetna postava Triestine: Calderoni, Nef, Cottafava, Audel, Scurto, Pit (Colombo), Gorgone, Pani, Testini, Pasquato, Godeas. Sodil bo Rocchi iz Firenc, v prvem delu sezone je zmagal Sassuolo 2:1. B-LIGA - Sinoči: Torino - Brescia 1:1 (Bianchi; Ca-racciolo). / ŠPORT Četrtek, 4. februarja 2010 118 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE - Nekdanji šampioni (2) Pet medalj na štirih tekmah v 48 urah Clas Thunberg: Nurmi na ledu Zapozneli začetek prvih zimskih olimpijskih iger leta 1924je za finskega hitrostnega drsalca Clasa Thunberga gotovo prikrajšal za še bolj veličastno zbirko odli-čij. Imenovali so ga "Nurmi na ledu" (po finskem atletu Paavu Nurmiju), vendar je moral počakati na svojih 30 let, da se je okronal z olimpijskim zlatom v Chamonixu. Po težkih začetkih se je Clas Arnold Thunberg pridružil klubu Helsingborg, ki združuje najboljše Fince, in začel bolj resno drsati pod vodstvom Ragnarja Sternberga. Vendar se Thunberg kar ni mogel umiriti in leta 1917, nekaj mesecev po osamosvojitvi svoje države, so ga prijeli celo Rusi. Bil je specialist za dolge proge, izžareval pa je prav neverjetno moč. Njegova volja in želja po zmagovanju sta dodali še manjkajoče in to kljub sporom z zvezo. Na štirih tekmah, na katerih je sodeloval v 48 urah na olimpijskih igrah 1924, je zbral pet medalj, v vsaki tekmi po eno in še eno v kombinaciji. V soboto je zmagal na 5000 m in na 500 m končal na tretjem mestu. V nedeljo je zmagal na 1500 metrov, v tekmi na 10.000 metrov pa se je uvrstil na drugo mesto. Thunberg se je vrnil leta 1928 na OI v Saint-Moritzu, kjer je bil na 500 metrov izenačen z Norvežanom Berntom Evense-nom, na 1500 metrov pa je zmagal prav pred Evensenom. Nezadovoljen z odločitvijo organizatorjev OI v Lake Placidu leta 1932, kjer bi se moral potegovati za skupinske štarte, Clas Thunberg na teh OI ni želel sodelovati. Ob zaključku svoje kariere pri 40. letih je Finec dosegel 14 zlatih medalj na vseh dolžinah (pet olimpijskih, pet svetovnih in štiri evropske), postavil pa je tudi štiri svetovne rekorde. Clas Arnold Thunberg, upornik, se je potem vrgel v politiko in se napotil v finski parlament. Peggy Fleming: Vila na ledu uspelo zmagati le enkrat, leta 1976 v Innsbrucku. Franz Klammer je predvsem v drugi polovici 70-ih let prejšnjega stoletja in delno v prvi polovici 80-ih kraljeval v smuku. Bil je nekakšen Ingemar Sten-mark kraljevske smučarske discipline. Ob 26 zmagah je med leti 1975 in 1978 ter nato še leta 1983 kar petkrat prejel male kristalne globuse za zmago v smukaški razvrstitvi svetovnega pokala. V smuku mu z 18 zmagami v tej disciplini sledi zdaj že prav tako športno upokojeni rojak Stephan Eberharter in nič ne kaže, da ga bo v bližnji prihodnosti kdo ogrozil. Dolgo časa je bil Klammer s povprečno hitrostjo 111,25 km/h tudi hitrostni rekorder smuka, še vedno pa je rekorder z desetimi zaporednimi zmagami na smuku za svetovni pokal. ta 1981 so dopolnili Tretjakovo zbirko in tako se je kot prvi Neameričan zapisal na Panteon svetovnega hokeja - dvorano slavnih. Svojo kariero je od leta 1984 nadaljeval v severnoameriški ligi NHL kot trener vratarjev pri Chicago Blackhawksih, nato pa je prevzel že samostojno rusko reprezentanco, s katero je na OI v Na-ganu leta 1998 osvojil srebrno medaljo. Od leta 2006 je Vladislav Tretjak predsednik ruske hokejske zveze. Weissflog: Zlata bolha Ovekovečen s tremi zlatimi olimpijskimi odličji in dvema naslovoma svetovnega prvaka je Nemec Jens Weissflog svojo kariero ovenčal leta 1996 s četrto zmago na prestižni novoletni skakalni Deborah Compagnoni (levo), spodaj Vladislav Tretjak in Toni Sailer turneji. Tega leta se je Nemec, ki se ga je zaradi drobne postave (170 centimetrov, 50 kilogramov) prijel vzdevek Bolha, tudi športno upokojil. Weissflog, po poklicu električar, je v smučarskih skokih dominiral več kot deset let. Kot je priznal sam, je kljub svojemu znanju elektrotehnike njegov pravi poklic postalo skakanje. Kariero je začel z 12 leti na sparta-kijadi leta 1977, ko je prvič preskočil 50 metrov. Pri 15 letih je v Oberhofu prvič preskočil 100 metrov (113 metrov), kasneje pa mu je uspelo preseči tudi mejo 200 metrov - v Bad Mitterndorfu je skočil 201 meter. Kot najmlajši udeleženec je v sezoni 1982/83 dobil četrto tekmo novoletne turneje v Bischofshofnu, kar je bila njegova prva zmaga v svetovnem pokalu. Skupno je novoletno turnejo končal z drugim mestom; uvrstil se je za legendarnim Fincem Mattijem Nykaenenom. Naslednjo sezono je Weissflog nanizal več zmag: bil je zmagovalec novoletne turneje, v Sarajevu je dobil prvo olimpijsko medaljo in prvič postal svetovni prvak. Nemec je v sezoni 1984/85 blestel, nato pa zašel v krizo. Iz nje se je izkopal šele v sezoni 1988/89, ko je osvojil drugo mesto na novoletni turneji, vnovičen naslov svetovnega prvaka in srebrno odličje na svetovnem prvenstvu. Jeseni 1990 je bil Weissflog operiran na kolenu, leto kasneje pa je prestal še eno operacijo. Zaradi poškodb je zamudil revolucionarno novo tehniko skokov v slogu V, zato se je na olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992 uvrščal daleč zadaj. S trdim delom je Weissflog osvojil novo tehniko in zmagoslavno nastopil v sezoni 1993/94, ko se je okitil z medaljami v poletih in ekipnih preizkušnjah. Sezona 1995/96, ko je znova dobil novoletno turnejo, je bila za Bolho zadnja. V svoji karieri je nanizal 33 zmag v Zimske OI v Grenoblu leta 1968 je prvič neposredno prenašala televizija, občinstvo, tako pred malimi zasloni kot v dvorani, pa je podleglo šarmu prikupne rjavolaske v zeleni obleki, ameriški umetnostni drsalki Peggy Fleming. Francoska publika, ki je pravzaprav šele odkrila umetnostno drsanje, je 20-letno drsalko poimenovala "vila na ledu". Američanka je v ZDA sprožila pravi val navdušenja, toliko bolj, ker bi se brez nje Američani vrnili domov brez zlatega odličja. V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja. Njena družina je morala vložiti ogromno naporov, da je drsalki lahko omogočila kariero. Oče je umrl dve leti pred vrhuncem drsalkine kariere, zeleno obleko, ki je očarala vse, je sešila mama. Američanka je v svetovni vrh prišla leta 1964 na olimpijskih igrah v Innsbrucku, ko je bila šesta, leta 1965 je na svetovnem prvenstvu osvojila tretje mesto, naslednji dve leti pa je bila svetovna prvakinja. Po še enem zlatem odličju na svetovnem prvenstvu je drsalka kariero zaključila, na vrsto pa je prišlo počivanje na lovorikah. Predsednik Lyndon Johnson jo je povabil v Belo hišo, pojavljala se je na naslovnicah revij in podpisala bajne pogodbe za profesionalne nastope. Tudi to je bil delo športa in na prehodu v informacijsko družbo tudi televizije. Leta 1998 je zvezda ledene plošče javnosti sporočila, da ima raka in ob tem dejala: "Zame se začenjajo druge olimpijske igre, igre za življenje". Franz Klammer: Rekorderju le eno zlato Avstrijski alpski smučar Franz Klammer je s 26 zmagami v smuku za svetovni pokal še vedno najboljši v tej disciplini. Na olimpijskih igrah pa mu je Tekmovalec, ki je prvo zmago v svetovnem pokalu dosegel decembra 1973 in bil leta 1974 že svetovni podpr-vak v smuku in prvak v kombinaciji, žal ni videl olimpijskih iger leta 1980 v Lake Placidu. Kriva je bila poškodba kolena, zaradi katere se ni uvrstil v avstrijsko ekipo. Od smučanja se je poslovil marca 1985. Vladislav Tretjak: Varuh legende Ime Vladislav Tretjak, vratarska legenda v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, pri ljubiteljih hokeja na ledu pomeni le eno: najboljši vratar vseh časov. Tretjak, ki se je osnov hokeja na ledu učil pri moskovskem CSKA-ju, je mesto v prvi ekipi dobil pri 16 letih. Njegov talent in pregled nad igro sta takoj za-blestela v klubu Rdeče armade, za katerega je odigral 482 tekem. Pri 18 letih so ga prvič povabili v ekipo Sovjetske zveze in še istega leta je osvojil naslov svetovnega in evropskega prvaka. Pri 20 letih je bil olimpijski prvak, ko je ZSSR prehitela ZDA na turnirju v Saporu 1972. Njegove sposobnosti - pregled in izjemna fleksibilnost - so bile predstavljene tudi zunaj neprehodno zaprtih sovjetskih mej. Številni privrženci v Severni Ameriki so se o njegovih talentih prepričali med tekmo, v kateri sta se pomerili sovjetska ekipa in izbrana vrsta najboljših kanadskih profesionalcev. Postal je idol. Eden nekdaj najboljših hokejistov na svetu, Kanadčan Wayne Gretzky, je o njem dejal: "S tem, ko ni dovolil, da bi politična nasprotja preprečila zbliževanje kultur, je podrl meje, a kljub temu še vedno ostal zvest svoji ekipi in svoji domovini." Še dve zlati olimpijski medalji (1976 in 1984), deset svetovnih naslovov in devet evropskih ter pokal Kanade le- svetovnem pokalu. Weissflog, ki je poročen in ima enega sina, se je po koncu športnega udejstvovanja zaposlil kot komentator na nemški televiziji. Po koncu športne kariere so Weissfloga večkrat kritizirali zaradi njegove privrženosti nekdanjemu vzhod-nonemškemu komunističnemu sistemu. Toda zlato iz Lillehammerja, ki ga je osvojil štiri leta po padcu Berlinskega zidu, dokazuje, da je bil predvsem izjemen športnik, ki je znal zmagovati tudi izven komunističnega sistema. Deborah Compagnoni: Velika nesrečnica Kraljica devetdesetih let, Deborah Compagnoni, je zaznamovala zgodovino italijanskega smučanja, najbolj z zlato medaljo na vseh treh olimpij- skih igrah, na katerih je nastopila - v Albertvillu, Lillehammerju in Naganu. Paradni disciplini italijanske smučarke sta bila slalom in veleslalom. Kariero je zaključila marca 1999, največji vtis pa je naredila na svetovnem prvenstvu leta 1997, ki se je odvijalo v njeni domovini - v Sestrieru. Tam je v svojih dveh disciplinah premagala vso konkurenco, kar je pred njo uspelo le še trem smučarkam: Avstrijkama Dagmar Rom in Marianne Jahn v letih 1950 in 1962 ter Švicarki Eriki Hess leta 1982. Kariere Deborah Compagnoni ni zaznamovalo le šest naslovov z največjih tekmovanj, ampak tudi številne poškodbe. Vselej pa ji je s svojo močno osebnostjo in stilom uspelo premagati vse ovire. Po številnih operacijah kolena se je morala odpovedati hitrim disciplinam, ki so bile njena prva ljubezen, kar dokazuje tudi peto mesto na smuku v Val d'Iseru, ko je bila stara komaj 17 let. Leta 1989 je italijanska zvezdnica celo ušla smrti zaradi težav s prebavili. Ker Compagnonijeva ni mogla sodelovati v vseh disciplinah, se ne more pohvaliti s skupno zmago v svetovnem pokalu, v karieri pa je osvojila 13 veleslalomskih zmag in skupno zmago v tej disciplini leta 1997. Vendar se je tekmovalka v srca Italijanov pravzaprav zapisala med olimpijskimi igrami v Albertvillu leta 1992. Štiriindvajset ur po osvojeni zlati medalji v superveleslalomu so jo oblile solze na veleslalomski progi, saj si je med tekmo poškodovala koleno. Njene sanje o dvojni medalji so trajale 18 sekund. Sailer: Kralj Cortine Avstrijski smučar Toni Sailer se je v zgodovino olimpijskih iger zapisal s tremi zlatimi medaljami na OI leta 1956 v italijanski Cortini d'Ampezzo. Sailer je zmagal v vseh treh tedanjih disciplinah smuku, veleslalomu in slalomu, njegov dosežek pa je šele 12 let kasneje na OI leta 1968 ponovil Francoz Jean Claude Killy, kralj francoskega Grenobla. Na belih strminah Cortine d'Ampezzo si je Avstrijec prislužil vzdevek nekakšnega smučarskega božanstva, ko se je pri rosnih 20 letih polastil kar treh zlatih kolajn. Kot sin kleparja in nekdanjega smučarja, je mali Anton, rojen v avstrijski smučarski meki Kitzbuehlu, užival v kotaljenju in kobacanju po bregovih okoli rojstne hiše. Mesto v avstrijski izbrani vrsti si je priboril le leto dni pred OI. Vrh njegove kariere nedvomno predstavljajo OI leta 1956, kjer je "lepi Toni" zlahka osvojil tri zlata olimpijska odličja, poleg tega pa tudi srca številnih oboževalcev in predvsem oboževalk. Po zmagi v veleslalomu in slalomu se je odločil za nastop v smuku kljub pomanjkljivim smučem, ki so mu vzele kar nekaj dragocenih sekund. To njegovo veliko dejanje, ki so ga po vsem svetu prenašale televizijske kamere, ga je le še približalo gledalcem in povečalo njegovo priljubljenost. Imel je prav to srečo, da je nastopil na olimpijskih igrah, ki jih je prvič v zgodovini v živo prenašala televizija. Na svetovnem prvenstvu leta 1958 v avstrijskem Badgasteinu je avstrijski zvezdnik ponovil velik uspeh z OI, ko je trem zlatim kolajnam dodal še eno srebro. Na koncu bogate, senzacionalne in bliskovite športne poti je bil obtožen ne-spoštovanja pravil amaterskega smučanja, ker je sprejel glavno vlogo v nekem smučarskem filmu. Kasneje se je posvetil dramski umetnosti in se naučil peti. Igral je v 22 filmih in izdal okrog 20 plošč. Leta 1972 ga je avstrijska smučarska zveza povabila k sodelovanju in prevzel je vodenje izbrane vrste. Avstrijske smučarje je vodil štiri leta, nato pa se je vključil v Mednarodno smučarsko zvezo (FIS). (nadaljevanje prihodnjič) 2 0 Sobota, 6. februarja 2010 ŠPORT / ODBOJKA - Televita TS Volley 2010 Polne baterije? Žal, sploh ne! Ekipo pestijo poškodbe, tudi nove - Danes pri vodilnem Ali so odbojkarji Televite Trieste Volley 2010 med petnajstdnevnim prvenstvenim odmorom napolnili izpraznjene baterije? Odgovor je, ne! »Namesto, da bi izboljšali kon-dicijsko pripravo, smo se tudi v tem času ubadali s težavami in poškodbami,« pravi trener Franko Drasič. Podajalec Stefano Rigonat je v začetku tedna zbolel, Stefano Mari pa miruje že od prejšnjega tedna zaradi bolečin v rami. Korektor Cristian Corazza in »joker« Ambrož Peterlin vadita le z utežmi, obema namreč nagaja koleno, tolkač Vatovac pa tako in tako prihaja v telovadnico le na obisk, saj zaradi poškodbe na hrbrtu ne more trenirati. Na vprašanje, kaj pričakuje od povratnega dela, odgovarja tako Dra-sič na edini možen način. »Upam, da bomo dosegli vsaj toliko točk, kot smo jih dosegli v prvem delu in upam tudi, da bo to dovolj za obstanek.« Igralce moštva Sloge Tabor čaka zelo težek začetek povratnega dela. Danes se bodo podali na bližnje gostovanje v okolico Mester, kjer jih čaka »misija nemogoče« proti vodilnemu Mestrinu. Ta je še edino nepre-magano moštvo in je doslej predalo nasprotnikom le točko in šest setov, kar devet tekem od trinajstih pa osvojilo s 3:0. Naslednjo soboto prihaja v Trst drugouvrščeni Monselice (le dva poraza), nato pa je na vrsti gostovanje pri ekipi Volley Rosa. Proti njej je Televita v prvem delu osvojila točko, zdaj pa igra ekipa iz bližine Vi-cenze v popolni postavi in je bistveno izboljšala svoj položaj. »Ocenili smo, da bomo na prvih tekmah težko prišli do točk, zato, denimo, Ambrož zdaj nekaj časa ne bo igral. Tudi Corazze, ki vse od poškodbe na tekmi proti Clesu zelo malo trenira, ne bomo forsirali po nepotrebnem. Za nas je bistvenega pomena, da spet igramo v popolni postavi in dobro pripravljeni v 4. povratnem krogu doma proti Sisleyju,« je povedal Drasič pred današnjim nastopom in k temu še dodal. »Proti vsem ekipam od Trentina Volley navzdol je zmaga v našem dometu, druge, boljše uvrščene ekipe, pa so tehnično boljše od nas in jih je zelo težko premagati, seveda pa moramo Trener Franko Drasič izkoristiti vsako priložnost, ki se nam lahko ponudi, saj tudi boljši včasih lahko igrajo slabo,« je še povedal trener Sloge Tabor. Velja namreč pri tem spomniti na zmago, ki jo je Televita dosegla proti Sarmeoli. Vendar je takrat igrala popolna. Vrstni red po 1. delu: Mestrino 37, Monselice 33, Sarmeola 27, Cor-denons 26, Cles, Motta di Livenza in Metallsider TN 23, Volley Rosa' 21, Trentino Volley 17, Televita TS Volley 2010 14, Sisley TV 13, VBU Videm 9, Biancade 5, Loreggia PD 2. KOŠARKA - A-liga amaterjev Preporod tržaških košarkarjev v Rivi del Garda? Tržaški AcegasAps bo v 6. povratnem kolu gostoval v Rivi del Garda, ki j je lani igrala v B2-ligi in izgubila finalno serijo za napredovanje prav z Bernardijevo ekipo. Ekipa iz Tridentinskega je nato med poletjem po sklepu košarkarske zveze zaradi odpovedi drugih ekip skupno s Trentom vseeno napredovala v amatersko A ligo. Medtem ko so Tridentinci skoraj v celoti prenovili ekipo, je društvo iz Gardskega jezera obdržalo več lanskih nosilcev igre: to so izkušeni center Pastori (205 cm), bek Scodavolpe (193 cm) in organizator igre Borgna (193 cm). Poleg njih so v Rivi del Garda najeli še krili Cristellija (204 cm) od Cremone, krilo Cortesia (196 cm) in beka Bertolinija (190 cm) od Firenc in centra Vignanda (208 cm) od Castelpusterlenga. V zadnjih kolih je zaradi poškodbe Borgne dobro igral tudi še ne enaindvajsetletni bek Poluzzi (185 cm). Na nedeljski tekmi pa bi morala igrati tako Borgna kot tudi Scodavolpe, ki ima prav tako rahlo poškodbo. Prvenstvo Rive del Garda je nadvse podobno prvensu tržaške ekipe, saj je po precej obetavnem začetku nanizala enajst zaporednih porazov, ki so se prekinili komaj pred dvema koloma proti zadnjeuvrščenemu Jesolusandonaju. Napoved za zmago: Riva del Garda 55%, AcegasAps 45%. Marko Oblak ROKOMET - Tržaški drugoligaš Pallamano Trieste bo danes igral v Imoli. Gostoval bo pri predzadnjeuvrščeni Romagni. VATERPOLO - V ženski A2-ligi bo Tržaški pallanuoto Trieste jutri (ob 15. uri, vstop brezplačen) v tržaškem bazenu Bianchi gostil ekipo iz Firenc. HOKEJ NA ROLERJIH - Na Pikelcu Polet Kwins mora premagati »zmaje« Na openskem Pikelcu (začetek ob 21. uri) se bosta v okviru današnjega 16. kroga A1-lige v hokeju na rolerjih pomerila predzadnja in zadnjeuvrščena ekipa. Polet ZKB Kwins ima le točko več (7) od gostov iz Turina. »Tokrat pride v poštev le zmaga, saj nas bo drugače ekipa Draghi Torino prehitela in bomo resno tvegali za izpad iz A1-lige,« je opozoril openski hokejist Samo Kokorovec, ki pa je optimist. »Tokrat bomo na razpolago vsi hokejisti in na pomoč na bosta priskočila še Jure Ferjanič in Stefano Cavalieri, ki sta še do lani igrala z nami.« V prvem delu je Polet v Turinu zmagal s 6:4. Primorski pokal: tekma na Starem vrhu bo Slabe vremenske napovedi niso prestrašile organizatorjev današnje druge smučarske tekme Primorskega pokala, ki tokrat šteje tudi za Miškotov pokal. Tekma na Starem vrhu torej bo. KOŠARKA - V državni C-ligi Jadran proti okrnjenim Caorlam Ekipa iz Veneta je druga na lestvici - Nasprotniki brez najboljšega strelca prvenstva - Pri Jadranu v dvomu Ban in Vitez V 4. krogu povratnega dela državne C-lige bo Jadran Qubik Caffe jutri ob 18.00 gostoval v Caorlah. Ekipa Euromobil Basket Veneto Orientale je do konca novembra delila prvo mesto s Pordenonom. Po nepričakovani seriji porazov - kar štiri v petih krogih - pa je še pred tednom dni od prvega mesta zaostajala kar za 8 pik. V prejšnjem krogu so Caorle tesno osvojile deželni derbi in neposredni spopad za drugo mesto proti Marg-heri. Nasprotnik očitno ni docela izkoristil okrnjene postave nasprotnikov, saj sta v vrstah Caorl manjkala Cossa in Munaretto. Odsotnost beka gotovo ni bistveno vplivala na potek tekme, najboljšega strelca prvenstva pa bi najbrž pogrešala prav vsaka ekipa. Oba bosta predvidoma odsotna tudi jutri: Cossa je namreč doživel lažjo prometno nesrečo, zaradi katere bi moral mirovati še dober teden dni. Ob njegovi odsotnosti pa je večje število metov na razpolago odlično izkoristil mladi playmaker Zanelli (letnik 1992), ki je proti Margheri nasul kar 26 točk, temu pa dodal devet skokov in šest prejetih prekrškov za skupni učinek +31. Pred tem je sicer dosegal manj kot štiri točke na tekmo, v dvorani Bojana Pavletiča pa jih zbral tri. Na oktobrski prvi tekmi je na igrišče vstopil kot osmi mož, glede na zadnjo predstavo pa bi tokrat lahko odigral vidnejšo vlogo. Jadranovcem bodo največ preglavic povzročali višji igralci. Pod košema se uspešno bori center Mus-solin (14 točk, 7 skokov in skoraj 5 prejetih prekrškov), ki pa ne blesti po natančnosti pri izvajanju prostih metov (le 50%). Nekoliko dlje od koša pa po navadi igrata Salvador (9 točk in 7 skokov) in sedeminštiridesetletni Teso, ki kljub letom zbira po 7 pik na srečanje. V vlogi »pravega« beka z devetimi točkami na srečanje izstopa Della Venezia, v vlogi playmakerja pa se vrstita Ruffo in Ven-dramin (skupno 15 pik na tekmo). Pri Jadranu sta tokrat v dvomu Ban in Vitez, ki sta med tednom prebolela gripo. (M.O.) KOŠARKA - V okviru deželne D-lige Kontovel znova melje Tokrat se je izkazal mladi Ivan Bernetič (30 točk) - Odlična igra v napadu Kontovel - Grado 78:64 (24:17, 43:36, 60:41) KONTOVEL: Bufon n.v., Bernetič 30 (2:4, 14:21, -), Genardi (-, 0:2, -), Starc 6 (0:3, 3:4, -), Vodopivec 2 (-, 1:3, -), Paoletič 20 (2:2, 3:6, 4:9), Švab 12 (-, 3:9,2:5), Bukavec n.v., godnič 2 (- , 1:1, 0:1), N. Sossi, Lisjak 6 (-, 3:5, -), trener Gerjevič. SON: 11; PON: Lij-sak (34). Z odlično igro v napadu in občasno zelo dobro obrambo so Kontovelci povsem zasluženo premagali neugodno ekipo Grada, ki jih je doma v prvem delu premagala kar s 17 točkami razlike. Gerjevičevo moštvo, ki je sinoči nastopilo v okrnjeni postavi (brez Bana, Zaccarie in Gantarja), je stopilo na igrišče odločno. Gostje so v uvodnih minutah sicer držali korak s Kontovelom, že v tem delu pa je stopil v ospredje mladi Ivan Bernetič (igralec Doma), ki je samo v prvi četrtini dosegel kar 15 točk, s tem da je zgrešil le en prosti met. Grado je skušal v drugi četrtini s consko obrambo zaustaviti Kontovelove strelce in predvsem razigranega Bernetiča. To mu je delno uspelo, toda gostitelji so s Pavletičem na čelu branili vodstvo 6-10 točk in v tretji četrtini dokončno strli odpor Gradežanov, saj so v 25. minuti že vodili s 15 in ob koncu četrtine z 19 točkami razlike. Gostje so v zadnji četrtini s serijo uspešnih trojk sicer zmanjšali zaostanek, niso pa ogrozili Kontovelove zmage. Za novi točki je zaslužna vsa ekipa, še posebno pa Bernetič in Paoletič. (lako) Mladi Ivan Bernetič je dal 30 točk PROMOCIJSKA LIGA - Goriška skupina: Edera - Dom 42:63 (Cej 22, Garra 11); tržaška skupina: Intermuggia - Sokol 73:64 (Križman 20, Doljak 14). DEŽELNA C-LIGA Bor proti trenerju Muri za obstanek, Breg v Vidmu V deželni C-ligi bosta oba naša zastopnika v četrtem krogu povratnega dela igrala v gosteh že danes popoldne. V središču pozornosti je spopad za obstanek med pepelkama Goriziano in Borom Ra- denska, ki imata na lestvici po 8 točk. V goriški telovadnici UGG bosta ob 18.30 delila pravico Fabris iz Moša in Sabbadi-ni iz Vidma. Na prvi tekmi je Goriziana ugnala Svetoivančane z 81:86, tedaj je Bor še treniral Andrea Mura, ki je danes krmar Goričanov. Današnji Borovi nasprotniki imajo za sabo devet zaporednih porazov, v januarju je uprava tudi precej spremenila postavo. Odšli so Bellina, Marras in Slovenec Devetak, moštvo pa je okrepil visoki Novogoričan Močnik. Glavna nosilca sta žepni tržaški play-maker Bevitori in še en Slovenec, orjaški center Delpin, koristni pa so tudi brata Rosso in pod košema izkušeni Sansa. Borov trener Zovatto bi moral za ta pomemben spopad računati na kompletno postavo z izjemo Sile, ki zadnje čase manj trenira zaradi službenih obveznosti. Brežani (20 točk) bodo danes na igrišče stopili že ob 17.20, ko se bo začela tekma v videmski dvorani Benedetti proti domačemu UBC (14). Sodnika bosta Ri-vron in Morassutti iz Gradišča. Stebra far-lanske ekipe sta izkušena igralca višjega formata Rovere (krilni center) in Silvestri (specialist za trojke). Gre za dosegljivega nasprotnika, ki so ga Krašovčevi fantje na prvi tekmi že premagali (73:62). V Bregovih vrstah je vprašljiv nastop Haskiča, ki zaradi službenih obveznosti ni treniral, zagotovo pa bodo manjkali poškodovani Gio-nechetti, Lokatos in Samec. ALEŠ ŠTEFANČIČ Smučar v košarkarskih krogih Aleš Štefan-čič je svojo športno kariero začel pri domačem društvu - Bregu. Kmalu po ustanovitvi košarkarske sekcije v Dolini je nekaj sezon igral minibasket, treniral pa ga je Branko Lakovič. Kmalu je opustil košarkarsko pot in se preusmeril v smučanje. »Imel sem srečo, ker so me starši že pri štirih letih naučili smučati. Tu sem se dobro odrezal, saj sem bil leta 1984 tudi zamejski prvak.« Svojo smučarsko kariero je začel pri SPTDT-ju, ki je bilo tedaj eno izmed redkih društev, pri katerih so gojili to panogo. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je prestopil k Bregu - ko so tu ustanovili tudi smučarsko sekcijo. Do konca desetletja je aktivno nastopal, za tem pa preusmeril v od-borniško delo. Bil je načelnik smučanja pri Bregu vse do leta 1994, ko je iz službenih obveznosti moral leto dni v Milan. Med odsotnostjo ni našel nikogar, ki bi ga lahko nadomeščal, tako da je smučarski odsek takrat zamrl. Ob povratku je pri Bregu prevzel vlogo blagajnika in jo za tem obdržal vse do lanskega občnega zbora. Po treh desetletjih se je lani vrnil h košarki, tokrat kot odbornik, ki skrbi za mladinske ekipe. »Imam otroka, ki že nekaj let igra košarko in sem mu hotel biti bližje.« (M.O.) ALEŠEVE NAPOVEDI Caorle - Jadran zmaga Jadran +5 UBC - Breg zmaga Breg +10 Goriziana - Bor zmaga Bor +15 ^C_ŠPORT NOGOMET - Pestra sobota, od jutri tekme ob 15. uri V Križu za prvo mesto in za obstanek V Gorici na Rojcah derbi Pro Gorizia-Juventina - Primorje v Vižovljah DANES Promocijska liga Vesna (37 točk) - Sovodnje (12) ob 15.00 Nogometaši Vesne so pred današnjim dvobojem s Sovodnjami, vsaj na papirju, absolutni favoriti. V kriškem taboru so zelo previdni, v sovodenjskem pa so obljubili, da ne bodo poceni prodali svoje kože. Pri Vesni ne bo diskvalificiranih Grgiča in De Bernardija ter poškodovanega Leghisse. Visintin bo najbrž tekmo začel na klopi. Tudi Sovodenjci imajo težave z izključitvami. Zaradi kazni ne bo Simoneja in Colapinta, poškodovana pa sta Miličevic in Martellani. V prvem delu sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu 2:2. Sodil bo Pordenončan Fabris. Pro Gorizia (19) - Juventina (28) ob 14.30 Občuten goriški derbi bo tokrat še bolj borben kot ponavadi. Zakaj? Ker bo danes igrišče na Rojcah blatno, tako da bo zmagala ekipa, ki je boljše fizično pripravljena. Pri Juventini bo odsoten Gero-metta. Pri Pro Gorizii bo nekdanji Ju-ventinin kapetan Christian Devetak bržkone igral od začetka. Sodil bo Ian-nacone iz Vidma. V prvem delu se je končalo 0:0. 2. amaterska liga Sistiana (27) - Primorje (24) ob 14.30 Primorje čaka pomembna tekma. Mogoče pravi mejnik. »Če bomo zmagali, bomo ujeli ostale ekipe, ki se borijo za play-off,« pravi predsednik proseškega društva Roberto Zuppin. Trener Gulič ne bo imel težav s postavo. Pri Sistiani bo odsoten kaznovani Issich. V prvem delu je Sistiana zmagala s 4:3. JUTRI OB 15.00 ELITNA LIGA - V 19. krogu elitne lige bo drugouvrščeni Kras Koimpex (34 točk) igral v Tržiču (igrišče Cosulich) pro- ti ekipi Fincantieri (v prvem delu 2:1 za Kras), ki ima 23 točk na lestvici. Kras ni v najboljši formi. V taboru repenskega društva le upajo, da bo odtlej bolje. Trener Musolino bo imel na razpolago vse igralce. Sodil bo Strazimiri iz Pordenona. Vodilna Torviscosa bo igrala proti Pro Cervignanu. 1. AMATERSKA LIGA - Trebenski Primorec bo gostil tržaški San Giovanni (v prvem delu 1:0 za Svetoivančane), ki ima prav tako 27 točk na lestvici. Primorec mora zmagati, če želi obdržati stik z vodilnimi. Odsoten bo diskvalificirani Meola. Pod vprašajem sta Udina in San-toro. Sodil bo Cassese iz Gorice. 2. AMATERSKA LIGA - Pomembna tekma čaka tudi Zarjo Gajo (26 točk), ki bo pri Svetem Ivanu igrala proti drugouvrščeni Esperii (33). Pri rumeno-mo-drih ne bo kaznovanih Gorana Križ-mančiča in Asseltija. V prvem delu je bil v bazovici rezultat 1:1. Brežani bodo ju- tri gostovali v Fiumicellu (1:1 v prvem delu), ki ima štiri točke manj na lestvici (16). Zmaga je imperativ, saj bi se v nasprotnem primeru Bregov položaj na lestvici še dodatno poslabšal. Trener Petagna ne bo imel na razpolago kaznovanega Farre. 3. AMATERSKA LIGA - Mladost (24) bo gostovala na Opčinah. Roianese (32) spada med boljše ekipe prvenstva, nogometaši doberdobskega društva pa vseeno upajo, da bodo z Opčin odnesli domov vsaj točko in tako podaljšali pozitivno serijo. Jutri bosta bodo odsotni Vit-turelli, Bressan in Kobal. Roianese je v prvem delu zmagal z 1:0. ZAOSTALE TEKME - Sovodnje, Ju-ventina in Zarja Gaja bodo stopile na igrišče že v sredo. Sovodenjci bodo domačo zaostalo tekmo 18. kroga proti Lumi-gnaccu igrali v Koprivnem ob 19.30. Ob istem času bo Juventina v Štandrežu gostila Buttrio. Zarja Gaja bo že ob 15. uri v Bazovici igrala proti Muglii. (jng) DANILO PAHOR Ne zbeži mu niti zgrešen servis Sloga List ima tudi svojega uradnega »scoutmana«. To je Danilo Pahor, ki vestno zbira podatke glede sprejema, obrambe, napada, bloka, servisa in napakSloginih odbojkaric. »Zapišem seveda tudi zgrešene servise in napade ter druge vrste napak nasprotnic. Ob zaključku tekme vse podatke še obdelam. Za statistiko sem odgovoren že tri leta, odkar me je po Sloginem napredovanju Martin Maver prosil za pomoč,« je povedal Danilo, ki je tudi Slogin odbornik. Lani je opravil tudi tečaj za sodnike-od-bornike, tako da je sodil v prvenstvu U12 (letospa v kategoriji U13), postal pa je tudi zapisnikar. Obenem je že dolgo let tudi član navijaške skupine Sloga fighters, za katero pa pravi, da je zadnje čase manj aktivna, kot je bila nekoč. Sicer je zaposlen kot grafični oblikovalec pri Mladiki, ob športu, s katerim se sicer nikoli ni ukvarjal, pa ga zanimajo vse oblike umetnosti, odfotografije do glasbe. (T.G.) DANILOVE NAPOVEDI System Volley - Bor/Breg 3:1 S. Andrea - Sloga 1:3 Val - S. Giovanni 3:2 Olympia - Fincantieri 0:3 Sloga - Prata 1:3 Il Pozzo/Remanzacco - Soča 3:0 Kontovel - Vivil 3:2 Rizzi - Govolley 3:0 Travesio - Naš prapor 3:1 ODBOJKA - V deželnih ligah Kar nekaj pomembnih tekem Po enotedenskem premoru ob koncu prvega dela prvenstva se naši odbojkarski deželni ligaši vračajo na igrišča. Ta vikend bo sicer večina naših predstavnikov igrala v gosteh, na sporedu pa bo kar nekaj zanimivih srečanj. V ženski C-ligi bo danes dvojni tržaški derbi v boju za obstanek. Sloga List se bo v gosteh pomerila z ekipo S. Andrea, ki ima prav tako 15 točk. Trža-čanke so po uvodnem porazu s Slogo igrale zelo dobro, v zadnjem obdobju pa zaradi poškodb zabredle v globoko krizo, tako da od srede decembra niso več osvojile niti seta. Slogašice morajo to izkoristiti, uspeh pa bi jim verjetno vlil še dodatno samozavest. Še bolj pomembno je današnje srečanje za združeno ekipo Bor/Breg Kmečka banka. Glede na to, da ima v boju za obstanek slabše izhodišče, si spodrsljajev proti neposrednim tekmecem ne more privoščiti. Plave morajo zato proti System Vol-leyu ciljati na zmago, ki je nedvomno v njihovem dometu, čeprav so nasprotnice v prvem delu osvojile skoraj dvakrat toliko točk kot naša ekipa. V moški C-ligi bodo Sloga, Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje in Val Imsa igrali proti doslej najbolj uspešnim ekipam. Mladi slogaši bodo gostili prvou-vrščeno Prato, ki je zanje objektivno premočna, Peterlinovi varovanci pa se bodo tako kot ponavadi vseeno pogumno spustili v boj za nove točke. Možnosti za uspeh so minimalne, domačini pa lahko zato igrajo povsem neobremenjeno. Sočani se bodo v Pradamano odpravili šele jutri in skušali presenetiti veliko bolj izkušene odbojkarje združene ekipe Il Pozzo/Remanzacco. Njihova naloga bo zelo zahtevna, trener Battisti pa poleg tega še ne ve, če bo lahko računal na Mateja Jur-na in Martina Devetaka. Valovci pa se bodo v Štandrežu pomerili s S. Giovannijem. Med ekipama že v prvem delu ni bilo velike razlike, čeprav so gostje osvojili vse tri točke. Makučevi varovanci morajo ciljati na zmago, če se hočejo potegovati za mesto v končnici, če bo z njimi igral tudi Aljoša Orel (njegov nastop je pod vprašajem), pa bi lahko imeli precej večje možnosti za uspeh. Naša najmlajša ekipa v ligi, goriška Olympia Fer Style, pa bo povratni del prvenstva začela proti Fincantieriju. Trži-čani zasedajo varno mesto na sredini lestvice, v boju za play-off pa so očitno brez pravih možnosti. So veliko bolj izkušeni od Jerončičevih varovancev, ki se bodo skušali danes čim boljše odrezati. V ženski D-ligi bodo Kontovelke gostile prvouvrščeni Vivil. Nasprotnice, pri katerih izstopajo nekatere odlične posameznice, ki so igrale tudi v državnih ligah, so si že pred prvenstvom za cilj zastavile neposredno napredovanje. Kljub temu pa niso nepremagljive. Bukavčeva in soigralke bodo morale vsekakor dati od sebe maksimum in igrati zelo konstantno, če hočejo favorizirane nasprotnice presenetiti. Zahtevna naloga čaka tudi Govolley Kmečka banka, ki se bo v Vidmu pomeril s prav tako mladimi nasprotnicami Rizzija, ki pa so se doslej v prvenstvu izkazale, tako da zasedajo celo šesto mesto in so torej tudi v igri za uvrstitev v play-off. Petejanove varovanke pa morajo v povratnem delu proti vsem ekipam ciljati na točke, če hočejo doseči obstanek med deželnimi ligaši. V moškem delu prvenstva bo Naš prapor igral v Travesiu. Domačine so Braione in soigralci v prvem delu premagali po tie-breaku, na lestvici pa so kljub temu višje uvrščeni odbojkarji iz okolice Pordenona, saj so osvojili pet točk več. Brici morajo vsekakor spet ciljati na zmago, s katero bi naredili še korak naprej na poti do obstanka. (T.G.) NAMIZNI TENIS S Kitajko, a kljub temu slabi V današnjem 9.krogu druge najvišje italijanske namizno-teniške lige se bodo krasovke srečale v domači telovadnici (ob 18.00) z najšibkejšo ekipo prvenstva, to je Eureka iz Rima. Postava iz večnega mesta razpolaga sicer s Kitajko, a ostali tekmovalki nista na ravni zgoniških igralk. Spopadli se bosta torej ekipi, ki predstavljata dva ek-strema na lestvici in razlika v kvaliteti med njima je zaznavna. Poleg Kitajke Wang Ningning razpolaga Eureka s povprečnima Mario Tereso Pastore, številka 50 na državnih lestvicah in Chiaro Colantoni, ki pa zaseda 53. mesto. Krasov trener Feng od tekme pričakuje predvsem pravilen pristop in koncentracijo. Po dvomesečnem premoru (taka je pač formula temovanja, ki jo je določila federacija), bodo končno stopile za zeleno mizo tudi B-ligašice. V tem prvenstvu sta se doslej obe Krasovi ekipi izkazali, Kras A zaseda celo prvo mesto, Kras B pa solidno tretje. Jutri ju čakajo tudi zahtevnejše tekme, ki bodo odločale že o marsičem. Tokrat pa imajo prednost domačega igrišča, saj bodo krasovke igrale v zgoniški telovadnici, s pričetkom ob ll.uri. Krasovci moške B-2 lige pa bodo spet odšli v goste, in sicer pri solidni ekipi San Dona', kjer jih čaka tudi tujec-Romun. Krasovci bi želeli pokazati boljšo igro kot na zadnji prvenstveni tekmi. Pot do obstanka pa je še dolga. (R) MAURIZIO VIDALI Boril se bo proti mestni ■ v* • občini Maurizio Vidali (letnik 1976) se je v Repen dokončno preselil po poroki leta 1995. »Pred tem sem živel v Trstu, poletja pa sem v glavnem preživljal pri babici v Repnu, tako da se po krvi počutim Repenc,« je dejal Vidali, ki je kot otrok igral košarko pri Barcolani. »Nogomet nisem nikoli igral,« je še priznal. Maurizio je vsestransko angažiran. Pri Krasu je odgovoren za mladinski sektor (oba sina, Kri-stian in Marko igrata nogomet). Na Občini Repentabor je svetnik, enkrat tedensko pa rekreacijsko igra košarko s prijatelji v repenski telovadnici. S Krasom aktivno sodeluje od leta 2005. »Takrat smo pri Krasu po Kocmanovi zaslugi znova postavili na noge mladinski sektor.« Kot neodvisni občinski svet-nikpa je bil na listi župana Marka Pisanija izvoljen na lanskih občinskih volitvah. »V politiki sem šele novinec, priznati pa moram, da mi je všeč. Kaj nas čaka v prihodnje? Najprej se bo treba bojevati proti načrtu za mestno občino Trst, ki bi uničila vse ostale občine v tržaški pokrajini,« opozarja Vidali, ki je zaposlen v štivan-ski papirnici. MAURIZIOVE NAPOVEDI Fincantieri - Kras 2 (1:2) Vesna - Sovodnje 1 (2:0) Pro Gorizia - Juventina X (1:1) Primorec - San Giovanni X (2:2) Sistiana - Primorje X (0:0) Esperia - Zarja Gaja 2 (0:2) Fiumicello - Breg 2 (0:1) Roianese - Mladost X (1:1) Sobota, 6. februarja 2010 Domači šport Danes Sobota, 6. februarja 2010 KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: UBC - Breg; 18.30 v Gorici, UGG: Goriziana - Bor Radenska UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Nabrežini: Sokol - Breg NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Juventina; 15.00 v Križu: Vesna -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Vižovljah: Sistiana - Primorje DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras - San Luigi; 18.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Vesna -Ponziana ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Lissaru Mestrinu: Mestrino - Televita TS Volley 2010 MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia FerStyle - Fincantieri; 20.30 v Repnu: Sloga - Prata; 20.30 v Štandrežu: Val Imsa - PAV Natisonia ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Trstu, ex Suvich: System Volley - Bor Breg Kmečka banka; 20.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Travesiu; Travesio - Naš prapor ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Kontovel -Vivil; 20.30 v Vidmu, Ul. del Pioppo: Rizzi -Govolley Kmečka banka 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, šola Campi Elisi: Coselli - Sloga 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul. della Valle: Roiano Gretta Barcola - Bor ZKB UNDER 14 ŽENSKE - 18.00 v Gradežu: Grado -Olympia Bandelli rože UNDER 13 MEŠANO - 15.30 v Nabrežini: Sokol -Coselli M NAMIZNI TENIS ŽENSKA A1-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras ZKB -Eureka Rim MOŠKA B-LIGA - 16.30 v San Donaju: San Dona' - Kras HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah: ZKB Kwins - Draghi Turin Jutri Nedelja, 7. februarja 2010 KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Caorlah: Caorle -Jadran Qubik PROMOCIJSKA LIGA - 11.00 v Trstu, šola Addobbati na Greti: Libertas Barcolana - Bor Art Group UNDER 13 MOŠKI - 9.00 v Trstu, licej Oberdan: Azzurra B - Kontovel NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Tržiču, igrišče Cosulich: Fincantieri - Kras Koimpex 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - San Giovanni 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Sv. Ivan: Esperia - Zarja Gaja; 15.00 v Fiumicellu: Fiumicello - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 na Opčinah: Roianese - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 pri Briščikih, Ervatti: Pomlad - Zaule NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Pomlad - Muggia ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo -Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Veronese: Poggi OMA - Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Nabrežini: Sokol -Triestina B UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Gorici, center Špacapan: Olympia FerStyle - Coselli UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu: Coselli - Bor UNDER 13 MEŠANO - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sloga NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 11.00 v Zgoniku: nastopa tudi Kras □ Obvestila SPDG obvešča, da se bo v nedeljo, 7. februarja, zaključil tečaj smučanja na Nevejskem sedlu. Obvešča tudi, da se bo dejavnost jutranjih tečajev začela ob 9.30, popoldanskih tečajev pa od 12.45 do 15.15. V nedeljo, 28. februarja, bo v kraju Forni di Sopra društveno tekmovanje. Na razpolago bo avtobus (Marta, tel. 0481-22164); prijave tekmovalcev pri odbornikih društva do 21. februarja. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 7. februarja v Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do sobote, 6. februarja. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme v nedeljo, 7. januarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Info: 348-8012454 (Sabina). SK DEVIN prireja Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 29. Pokal ZSSDI. Tekma bo v soboto 20.februarja 2010 v kraju Forni di Sopra na progi Cimacuta. Vpisovanja do petka 19.februarja do 12.ure na info@skdevin.it ali po faxu na 0433 886949. SO-SPDTorganizira 5.,6. In 7. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. 22 Sobota, 6. februarja 2010 RUBRIKE TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Na straneh Edinosti je tokrat poročilo o občnem zboru pevskega društva Ilirija, »ki se je pri sv. Jakobu vršil ob lepi udeležbi gg. pevk in pevcev ter prijateljev društva. Predsednik, gospod Prah Josip, je pozdravil navzoče primernim nagovorom. Zahvalil se jim je na lepi udeležbi in zanimanju za društvo, omenjal na kratko delovanje društva v minolem društvenem letu s posebnim ozirom na izlet na slavnost pevskega društva Slavec v Ljubljani meseca junija.« Besedo je nato imel tajnik, gospod Anton Sluga, ki je prebral poročilo o delovanju društva v minulem letu. »Posebno obširno pa je poročal o že omenjenem izletu na slavnost pevskega društva Slavec v Ljubljano. Iz poročila je razvidno, da je društvo vspešno delovalo v minolem društvenem letu. Blagajnik, gospod Babič, podal je poročilo o stanju društvene blagajne, katero je precej povoljno. Koncem leta je ostal v blagajni precejšen prebitek. Na predlog gospoda Ivana Vovk izrečena je bila zahvala taj- niku in blagajniku za njuni poročili. Predsednik Prah je prekinil na to zborovanje, da se ljudje posvetujejo med seboj o izvolitvi novega odbora. Po posvetovanju je predlagal gospod Ivan Vovk seznam ljudi za nov odbor. Predlagani predsednik gospod Ba-bič je izjavil, da ne more na noben način sprejeti predsedstva, a konečno se je vendar volji vseh udal in ob splošni radosti in pevanju 'Hej Slovani' je zasedel predsedniško mesto. V lepem nagovoru se je na to zahvalil za izkazano mu čast ter prosil za podporo vsega društva o nadaljnjem delovanju. Pri 'slučajnostih' se je oglasil za besedo gospod Ivan Vovk. Omenil je zasluge odstopivšega predsednika gospoda Josipa Praha za društvo: trudil se je in žrtvoval, samo da je društvo vedno lepo napredovalo in častno nastopalo. Najlepšo zahvalo mu izkažemo s tem, da ga imenujemo s častnim članom 'Ilirije'! Splošno odobravanje in ploskanje je pričalo, da je bilo vsem govorjeno iz srca.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh je tiskovna agencija Associated Press iz New Yorka razširila vest, da je družba Babcock and Wilcox Company podpisala sporazum s CRDA za gradnjo in prodajo ladij trgovinske mornarice z napravami na jedrski pogon. »Ameriška družba bo dobavila načrte in patente ter bo nudila CRDA tudi tehnično pomoč. Ladje na jedrski pogon, ki jih bodo zgradile Jadranske ladjedelnice, bodo prodajali v Italiji in v tujini. Sporazum bo veljal za dobo desetih let. Jadranske ladjedelnice so eno izmed največjih podjetij v svetu na področju ladjedelstva. 'Babcock and Wilcox Company' pa je ena izmed glavnih družb, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. Napravila je načrta in sedaj montira pogonske stroje za prvo tovorno jedrsko ladjo Savanah in je na kopnem pripravila načrte za največjo jedrsko centralo v ZDA, ki jo gradijo v 'Indian Pointu' pri Newyorku za 'Consolidated Edison Company'. Ta sporazum bo mnogo koristil italijanski po- morski industriji, ker so CRDA edina ladjedelnica v Evropi povezana s tako močno ameriško družbo na področju uporabe jedrske energije pri gradnji ladij CRDA imajo zato velike možnosti razvoja na tem področju. Ta desetletni sporazum potrjuje ugled, ki ga uživajo italijanske ladjedelnice v ladjedelski industriji v svetu. Tako pravi poročilo. Gre vsekakor za veselo in dobro novico. Toda vse to je še stvar prihodnosti, naročila pa so potrebna sedaj in delavci CRDA so zato v skrbeh glede bližnje prihodnosti. Kar se tega tiče, pa se tudi naročila treh potniških ladij, ki so jih že svoj čas napovedali, vsekakor predolgo vlečejo.« Tako kot danes je bila gripa aktualna tudi pred petdesetimi leti. Prav tako aktualne pa so bile pritožbe ...»Bolniki in njihovi svojci se pritožujejo zaradi pomanjkljivosti zdravniške službe in oskrbe INAM. Sindikalnemu predstavniku Delavske zbornice CGIL so se te dni pritožili, da morajo čakati v vrsti tudi po tri ure.« FILMI PO TV Sobota, 6. februarja, Italia 1, ob 19.25 Babe va in città Režija: George Miller Igrajo: Magda Szubanski, James Cromwell in Me-ry Stein Babe, simpatični prašiček, je tokrat protagonist izredne filmske pravljice, ki jo je George Miller povzel po romanu Dicka Kinga Smitha. Rožnati junak, ki nikoli ne izgubi poguma, se posebej izkaže v trenutku, ko želi pomagati kmetu, ki je medtem doživel ekonomski polom. Zato, da bi ga rešil težav, se kar sam odpravi na kmečki sejem in vzame celotno situacijo v roke. Torek, 9. februarja, Rete 4, ob 21.10 Le parole che non ti ho detto Režija: Luis Mandoki Igrata: Kevin Costner in Robin Wright Penn Theresa Osborne je ločena novinarka, ki končno sreča Garretta Blakeja, očarljivega ladjedelca, ki je iz North Carolinije poslal v svet vrsto vstekleničenih ljubezenskih sporočil. Vse lepo in prav, le, da Gar-rett ne more na noben način pozabiti umrle žene. Spomin je v njegovem srcu še preveč živ. Četrtek, 11. februarja, Rete 4, ob 16.15 L'ultima volta che vidi Parigi Režija: Richard Brooks Igrajo: Elizabeth Taylor, Van Johnson, Donna Reed in Walter Pidgeon Očarljiva Liz, violičnih oči je takrat imela dvaindvajset let in je pravkar zaslovela v nanizanki Lessie. Brooks, izjemni pripovedovalec, ki ga kritiki omenjajo kot filmsko varianto Scotta Fitzeralda, jo je tako povabil k sodelovanju v filmu, ki pripoveduje o vojni in miru, o ljubezni in neizrečenih čustvih. Taylorova seveda pooseblja čudovito mlado žensko, v katero se noro zaljubi ameriški vojak, ki je zanjo pripravljen tvegati celo življenje. Četrtek, 11. februarja, Rete 4, ob 21.10 Léon Režija: Luc Besson Igrajo: Jean Reno, Natalie Portman in GaryOldman Léon živi normalno, umirjeno življenje povpre- čnega poklicnega morilca... Njegova najboljša prijateljica je sobna rastlina: vsako jutro jo postavi na okensko polico, da se KŽtf //i čez dan naužije sonca in svežega zraka. Zvečer jo spet pospravi na stol in ji nežno poškropi in umije liste od prahu, ki se je nabral zaradi mestnega smoga. V sosednjem stanovanju živi nekoliko neurejena družina s tremi otroki. Očeta in vso družino, razen 14 letne Matilde, ki je ravno odšla v trgovino po mleko za prijaznega soseda Leona, nekega dne neusmiljeno postrelijo preprodajalci drog. Deklica, ki je zdaj ostala sama in nima na svetu nikogar se tako zateče k Leonu, ki jo s časom izuri v poklicno morilko. Prva Matildina tarča bo seveda morilec njene družine... Četrtek, 11. februarja, Rete 4, ob 23.25 Luomo della pioggia Režija: Francis Ford Coppola Igrajo: Matt Damon, Danny De Vito, Claire danes, John Voight in Mickey Rourke Po istoimenskem romanu Johna Grishama je Coppola posnel film, ki pripoveduje o osebi, ki naj bi s svojim znanjem, izkušenostjo in iznajdljivostjo uspela dati izreden doprinos odvetniškemu teamu s katerim dela. Rudy Baylor je mladi pravnik, ki si ob opravljenem univerzitetnem študiju nadeja, da bo posebej uspel pri svojem poklicu. Izredna priložnost se mu ponudi v trenutku, ko se nanj obrne zavarovalniška družba. Petek, 12. februarja, Rete 4, ob 23.50 La morte ti fa bella Režija: Robert Zemeckis Igrajo: MerylStreep, GoldieHawn, Bruce Willis in Isabella Rossellini Madeline in Helen sta čedni gospe srednjih let, ki živita v Beverly Hills. Njun vsakdan postaja vse težji, ker se nočeta sprijazniti s staranjem in z dejstvom, da bosta morali kmalu v penzijo. V trenutku najhujše depresije se tako obrneta do ciganke, ki jima pripravi poseben napitek za večno mladost... (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDI DOLO HODNIK, PASA2A POLOŽAJ, STATUS GL. MESTO BANGLADEŠA SREDOZEMSKI GRM PRVA ŽENA OBRAT ZA ZIDARSKI MATERIAL ŽENSKO IME KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN NASA PRI-TRDIIMICA BOJAN BREZIOAR KEMIJSKI ZNAK ZA NOBELIJ ZADNJA BRAZDA OTON TRABANT NICHOLAS CAGE ALOJZ REBULA PRVOTNE GRŠKE MUZE PETJA KAJETAN KOVIC ROPARJEVA ŽENSKA ŽRTEV OBČINA V POKRAJINI ALESSANDRIE RANOCEL-NIK, PADAR UREJEN JAVNI NASAD KUBANSKI DRŽAVNIK FRANC. REVOLUCIONAR NEM. FILOZOF (GEORG) OARI KASPAROV KOPNO, OBDANO Z VODO ŠPORTNIK NA MORJU ALI SNEGU NAM OMOGOČA VID AVSTRALSKI MEDVEDEK ZNAMKA JAPONSKIH AVTOMOBILOV PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK LASTNOST SKOPEGA ČLOVEKA ASKET IN RELIGIOZNI BERAČ V INDIJI TYRONE POWER BERI PRIMORSKI DNEVNIK CIMA, KLICA, POGANJEK ŠALJIVA FR. POPEVKA NOETOVA BARKA VEČJI POTOK KEMIJSKI ZNAK ZA TANTAL APEL, POZIV VZDEVEK TONETA FORNEZZIJA MARIO URŠIČ DEL DNEVA RIMSKO MITOLOŠKO PODZEMLJE YAMABE AKAHITO GIB NOGE PRI HOJI, PLESU ALI TEKU VELIKA IN UŽITNA MORSKA RIBA LAURENCE OLIVIER ZUNANJI VIDEZ (ANGL.) PTICA SEVERNIH MORIJ, NJORKA LJUDJE BREZ ETIČNIH NAČEL ITALIJANSKA IGRALKA MASSARI PISNI ZNAK NAJSTAREJ. GERMANSKIH PLEMEN KISAR, IZDELOVALEC KISA (STAR.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ■ ■ 10 11 12 13 14 VODORAVNO: 1. lovna priprava za divjad, na-stava, zanka; 5. angleška ali ameriška ploš-Cinska mera; 6. Žensko ime; 7. oblačilo, obleka; 8. predmet pogovora; 9. začetnici slovenskega pesnika Minattija; 10. nekdanja znamka Fiatovega avtomobila; 13. prvi grški mitološki letalec, Dedal ov sin; 14. slovenski slikar in ilustrator, akvarel ist (Albert). NAVPIČNO: 1. vnetje obušesne slinavke; 2. visokošolci, slušatelji na vseučil išču; 3. liho število; 4. najbolj razširjena rastl ina; 11. dvojica; 12. rimsko mitološko podzemlje. (lako) SLOVARČEK - AST=nemški filozof • GRIS=španski slikar (Juan) • KAR=rimski naravoslovec • OER=skandinavski drobiž« RIOS=čilski teniški igralec (Marcelo) «TORTONA=občina pri Alessandrii / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. februarja 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Lupo Alberto - Krokodilje solze 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da 6.30 Aktualno: Unomattina Weekend 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. E. Isoardi) 13.30 17.00, 0.35 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Variete: Le amiche del sabato 16.55 Vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.30 Resničnostni show: Ballando con le Stelle 0.40 Dok.: Memorie dal Biano e Nero 1.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 6.15 6.25 6.35 6.45 10.15 10.45 11.25 11.35 13.00 13.25 14.00 16.25 17.10 18.00 18.10 19.00 19.50 20.25 21.05 22.40 23.30 23.40 0.25 Variete: Scanzonatissima Aktualno: Tg2 Eat Parade Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Inconscio e magia Variete: Mattino in famiglia Aktualno: Sulla via di Damasco Aktualno: Quello che Aktualno: ApriRai Aktualno: Mezzogiorno in famiglia 20.30 Dnevnik Šport: Dribbling Film: Il triangolo delle Bermuda (triler, ZDA, '05, r. C.R. Baxley, i. E. Stoltz, C. Bell) Nan.: Giardini e misteri Aktualno: Sereno variabile Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Primeval Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Risanke Disney Žrebanje lota Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti Šport: Sabato sprint Nočni dnevnik Dok.: Tg2 Dossier Dnevnik - Tg2 Storie V" Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario. Cose (mai) viste 7.00 Risanke 8.00 Variete: Il videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Aktualno: Tgr I nostri soldi 11.15 Aktualno: Tgr EstOvest, sledi Tgr Levante 11.45 Aktualno: Tgr Italia Agricoltura 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Aktualno: Tgr BellItalia 13.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 14.00 Deželni dnevni, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Dnevnik L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport, odbojka, Pokal Italija, finale 18.10 Šport: 90° minuto - Nogomet, B liga 18.55 Vremenska napoved 19.00 23.25 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (v. F. Fazio) 21.30 Dok.: Ulisse - Il piacere della sco-perta 23.45 Dok.: Correva l'anno - Incontri fa-tali 0.40 Dnevnik in vremenska napoved 7.30 Nan.: Nonno Felice 8.10 Nan.: Tequila & Bonetti 9.00 Nan.: Dolmen 11.00 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik in prometne vesti 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Nan.: Poirot 17.10 Nan.: Monk 17.40 Aktualno: Pianeta mare 18.00 Dok.: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.30 Nan.: Bones 23.15 Nan.: The Unit 0.10 Šport: Guida al campionato 0.40 Dok.: Storie di confine 1.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb. odd.: Loggione 9.45 Nan.: Finalmente arriva Kalle 10.45 Film: Per incanto o per delizia (kom., ZDA, '99, r. F. Torres, i. P. Cruz, M. Benicio) 12.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Resničnostni show: Grande Fratel-lo 14.00 Resničnostni show: Amici 16.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia (v. M. Hunziker in E. Greggio) 21.10 Resničnostni show: Io canto (v. G. Scotti), sledi Io canto e poi 0.55 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.35 7.00 10.45 11.05 11.35 12.25 13.40 14.00 15.40 16.30 18.15 18.30 19.00 19.25 21.10 23.05 Nan.: Kitchen Confidential Risanke Aktualno: Cotto e mangiato Nan.: E alla fine arriva mamma! Aktualno: Tv moda Dnevnik in športne vesti Nan.: Til Death - Per tutta la vita Film: Batman Forever (fant., ZDA, '95, r. J. Schumacher, i. V. Kilmer, N. Kidman) 17.30, 20.20, 0.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Piccola peste si innamora (kom., ZDA, '95, r. G. Beeman, i. W. Katt, J. Chapman) Nan.: Quelli dell'intervallo Dnevnik in vremenska napoved Nan: Mr. Bean Film: Babe va in citta (kom., ZDA/Avstral., '98, r. G. Miller, i. J. Cromwell) Nan.: Merlin Film: Blade - Trinity (srh., ZDA, '04, r. D.S. Goyer, i. W. Snipes) ri 1 T V íiiA ■■ k.H-»Lü-L ^ Tele 4 10.50 Aktualno: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.55 Dok.: Borgo Italia 2010 14.00 Passione sport 14.15 Šport: Passione sport 14.25 Aktualno: Ci parlano di se' 14.50 Dokumentarec o naravi 17.00 Risanke 19.10 Glasb.: Musica, che passione! 20.00 Športe vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Una mamma per amica (kom., '98, r. F.O. Ray, i. D.W.Stone) 22.30 Variete: Colori di montagna 22.55 Aktualno: Qui Tolmezzo 23.35 Aktualno: Stoa' La 7 6.00 7.00 10.10 10.40 12.00 12.30 13.00 15.00 17.05 20.00 20.30 21.35 23.30 0.45 1.45 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: Prossima fermata Nan.: L'ispettore Tibbs Aktualno: Innovation Dnevnik in športne vesti Film: Detective Extralarge - Miami killer (kom., It./ZDA, '91, i. B. Spencer) Nan.: Jarod il camaleonte - L'isola del fantasma Šport: rugby, Irska - Italija 0.45 Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Nan.: L'ispettore Barnaby Variete: Cuork - Viaggio al centro della coppia Aktualno: M.O.D.A. Film: Era lei che lo voleva (kom, It., '53, i. W. Chiari) (T Slovenija 1 6.15 Kulutra, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.15 Križ Kraž 9.00 Film: Kino Kekec (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 17.00, 21.50 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Nad.: Foylova vojna (pon.) 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Zdravje 16.30 Usoda, sledi Alternativa 17.15 Ozare 17.35 Na vrtu, oddaja Tv Maribor 18.00 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.40 Ars 360 22.20 Hri-Bar 23.25 Nad.: Usodna nesreča 0.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.02.1992 (pon.) 0.45 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 1.00 Zabavni infokanal 7.15 Skozi čas 7.40 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 06.02.1992 8.00 Polemika (pon.) 9.05 Primorski mozaik (pon.) 10.00 Circom Regional, oddaja Tv Maribor 10.30 Druga stran genialnosti 12.10 Osebnost Primorske 2009 13.40 Liverpool: Nogomet: Liverpool - Everton, prenos 15.55 Willingen: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 17.45 Rokomet: Gyori - Krim, posnetek 19.05 Magazin v alpskem smučanju 19.30 Planet šport 20.10 Canmore: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Slovenski magazin 22.40 Film: Ljubezen in pištola 0.20 Tranzitor, 13. oddaja 15.00 Potopisi 15.30 Zoom 16.00 23.30 Vsedanes Aktualnost 16.30 Arhivski posnetki 17.25 Globus 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Vzhod - zahod 20.00 Glasbeni koktelj 20.30 Film: Caseyeva senca 22.00 Glasbeni koktelj 22.15 Glasb. odd.: In orbita 22.45 Trendovska odd.: »Q« 0.15 Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 11.30 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved in kultura (pon.) 12.00 0.00 Videostrani 16.30 Razgledovanja 17.00 Hrana in vino (pon.) 18.00 Kultura: Festival Lukatelce 2009 (pon.) 18.30 Izzivi mladih (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Monitor 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Davčni kotiček (pon.) 21.30 Glasb. odd.: Z Mojco po domače 22.30 50 let na glasbenem odru - Silvio Brosche 23.50 Veliko platno 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.00 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Šport: Volley Time 10.05 Nan.: Daniel Boone Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Srečanja v skupnosti Italijanov RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 14.00, Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio paprika; 10.10 Koncert: The Greenwich Trio; 11.25 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Tam kjer teče bistra Bela; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska, vremenska napoved; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Neva Zajc bo predstavila dokumentarec o Borisu Pahorju; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor 1. programa; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.30 St. Moritz: smuk za ženske 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.30 Novice 11.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.20 Obvestila; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 14.50 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Opera: Giuseppe Verdi; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 4. februarja 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6Vdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 0/0 M. SOBOTA O 0/1 NAPOVED ZA DANES' V noči na soboto bo v nižinskem pasu in ob morju močno deževalo,v hribih pa snežilo. Ob morju bo zapihala burja. Soboto čez dan bo oblačno. Nad okoli 1000m nadmorske višine bo rahlo snežilo. V Julijcih bo zmerno snežilo do približno 600m. Drugod po deželi se bo pojavljal rahel dež,ki bo verjetnejši na vzhodnem pasu. Danes bo oblačno. V večjem delu države bo snežilo, le po nižinah Primorske bo deževalo. Tam bo pihala zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 1, na Primorskem do 5, najvišje dnevne od -1 do 2, na Primorskem do 8 stopinj C. Danes ponoči bo vreme pri nas vplivalo globoko območje nizkega zračnega pritiska, ki se bo nahajalo med Padsko nižino in severnim Jadranom. Ciklonsko območje pa se bo počasi umikalo proti jugovzhodu. Jutri bodo pa pritekali nekoliko bolj suhi severovzhodni tokovi. Nad zahodno Evropo in nad Jadranom sta ciklonski območji. S severovzhodnimi vetrovi doteka nad naše kraje hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.20 in zatone ob 17.18 Dolžina dneva 9.58 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.31 in zatone ob 10.32 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo danes obremenilen, z vremenom povezane težave bodo pogoste, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.22 najvišje 30 cm, ob 12.22 najnižje -32 cm, ob 19.29 najvišje 7 cm, ob 23.20 najnižje 0 cm. Jutri: ob 5.41 najvišje 31 cm, ob 13.15 najnižje -42 cm, ob 20.18 najvišje 17 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................250 Vogel..................90 Kranjska Gora.........90 Krvavec................85 Cerkno...............100 Rogla..................85 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............160 Piancavallo..........120 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............70 Trbiž..................110 Na Žlebeh ...........210 Mokrine..............160 Podklošter ............75 Bad Kleinkirchheim . . 90 o GRADEC -1/1 CELOVEC O -2/1 a TOLMEČ O 0/4 & VIDEM o Cjy 2/10 O PORDENON 3/9 h TRBIŽ O -1/3 TR?IČ & O KRANJ o -4/1 KRANJSKA G ČEDADO^ " " O N. GORICA 3/9 POSTOJNA 3/9 O -1/1 o-3/0 S. GRADEC MARIBOR O-1/1 PTUJ M. SOBOTA O-1/1 CELJE -1/2 O GORICA O 5/10 o LJUBLJANA -1/2 N. MESTO -1/1 O K ZAGREB 0/2 O ¿9 (NAPOVED ZA JUTRI' Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Ob morju bo še pihala močna burja. Jutri bo na Primorskem delno jasno z burjo. Drugod bo sprva še večinoma oblačno, rahlo sneženje bo povsod ponehalo. Čez dan se bo oblačnost trgala. V ponedeljek bo sončno vreme. TURČIJA - Grozljiv zločin na jugovzhodu države Oče in ded zakopala živo najstnico, ker se je družila s fanti fJi ANKARA - V Turčiji sta oče in dedek najstnico živo zakopala, ker sta bila zaskrbljena, da zaradi druženja s fanti družini prinaša sramoto. Smrt Medine Memi je šokirala državo in ves svet. Uboji iz časti v Turčiji niso nič posebno nenavadnega, vendar pa je bila smrt Medine Memi v mestu Kahta v jugovzhodni Turčiji tako kruta, da je šokirala vse. Mrliški oglednik je namreč povedal, da so njeno truplo našli zvezano v sedečem položaju v dva metra globoki luknji, izkopani pod kurnikom. Luknja je bila zacementirana. Obdukcija je pokazala, da je imelo dekle v pljučih in želodcu veliko zemlje, kar pomeni, da je bila zakopana živa ter je nato dolgo in počasi umirala. Našli so jo 40 dni po izginotju. »Poročilo je grozljivo. Po naših ugotovitvah dekle ni imelo nikakršnih modric po telesu in nobenih sledi strupov ali mamil v krvi, kar pomeni, da je bila živa in popolnoma zavestna, ko so jo zakopali,« je povedal eden od preiskovalcev. V Turčiji uboji iz časti predstavljajo kar polovico vsem ubojev. Na dan so prišle tudi informacije, da je Medine skušala očeta in dedka tik pred smrtjo večkrat prijaviti policiji zaradi fizičnih zlorab. »Na policijski postaji je trikrat iskala zatočišče in trikrat so jo poslali domov,« je povedala njena mati Immihan. Po najdbi trupla so v pripor odpeljali tako očeta in dedka kot tudi mamo, vendar pa so slednjo nato izpustili. Oče in dedek zdaj čakata na sojenje, kjer bo sodišče ugotavljalo, ali sta Medino res zakopala, ker se je družila s fanti. Oče je sicer na zaslišanju priznal, da ga je hčerkino obnašanje zelo motilo. Grozljiv umor se je zgodil v pokrajini Adiyaman v jugovzhodni Turčiji, kjer živi predvsem kurdsko prebivalstvo. Zaradi vibratorja bombni alarm na pošti MOSKVA - Na pošti v ruskem mestu Orenburg je v četrtek zavladal preplah, saj so mislili, da je v enem od poštnih paketov skrita bomba, ki bo zdaj zdaj eksplodirala. Paket je namreč nenadoma začel vibrirati, zaradi česar so s pošte nemudoma poklicali policijo in stekla je obsežna akcija. Na srečo pa v paketu ni bilo bombe, ampak le vibrator. Potem ko je po klicu na pomoč na prizorišče prispela posebna policijska enota in iz poslopja evakuirala kakih 20 ljudi, so začeli policisti preučevati skrivnosti paket. Kmalu so ugotovili, da ne gre za bombo, ampak je v paketu le vibrator, ki se je očitno med prevozom sam vključil in začel vibrirati. (STA) FILM - Po izrednem uspehu Cameron namignil na nadaljevanje Avatarja James Cameron ansa LOS ANGELES - Kanadski režiser James Cameron, ki je s filmom Avatar v središču svetovne pozornosti, je v sredinem pogovoru za CNN dejal, da bi se ga nemara dalo prepričati, da bi posnel nadaljevanje. Cameron je dejal, da bo odločitev o nadaljevanju sprejel šele takrat, ko bo znan dokončni iztržek filma, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Že dosedanji finančni izid 3-D Avatarja je nad vsemi pričakovanji. Film je doslej po svetu zaslužil 2,05 milijarde dolarjev. Prislužil si je tudi devet nominacij za oskarje. Poleg nominacij v tehničnih kategorijah je Avatar v igri tudi za oskarja za najboljši film in za najboljšega režiserja. Cameron je v svojem prvem pogovoru po velikem uspehu Avatarja dejal, da je nad dosežkom presenečen. Ne gre za lažno skromnost. Vedeli smo, da snemamo komercialni film, toda niti slučajno nismo pričakovali, da bo film zaslužil polovico trenutnega zneska, je povedal režiser. Med Cameronovima uspešnicama, Titanikom (1997) in Avatar-jem, obstajajo podobnosti, je opozoril Cameron. Filma sta si tematsko različna, toda v obeh primerih sta pritegnila občinstvo, ki si film v kinu ogleda večkrat. Režiser je podatek, da snema verjetno najdražji film v zgodovini, čutil kot pritisk. »Med snemanjem sem se moral vsaj dvajsetkrat zadržati, da se nisem ustrelil,« je svojo izkušnjo ironično opisal Cameron. Režiser je snemanje filma primerjal z odpravo Lewisa in Clarka, ki sta imela splošno idejo o cilju, nista pa mogla predvideti vseh zasukov na poti. (STA)