Kranjsko -.Katoliška Jednote je prva in najstarejša slovenska bratih* podporna organizacija f Ameriki Posluje že 40. leto GESLO K. S. K. J. JI: "Vse za vero, dom in narod!" Enter»« «a da« Matter December 1 Wh. IMS at Um Put Offlea at Clevelaa«. Okla. Uaáer tka Aet af ter Malila« at Spadal Bate ef Facta«« rrortded ter I« Hedían IlM. Aet at October Srd, 1117. Aatharted na May »a. Ulf Štev. 19. — No. 19. CLEVELAND VESTI IZ CLEVELANDA , O., 9. H AJA (MAY), 1933 Prva gledališka predstava društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. zadnjo nedeljo večer v Slov. Domu na Recher Ave, znano delo Manice Komanove "Prisega o polnoči," je izpadla nad vse lepo in povolj no. Dvorana je bila polna občinstva. Igralci in igralke so rešili svoje vloge pohvalno ter fino. Zanimivo je bilo pri tej igri dejstvo, da so med drugimi tudi nastopili v svojih vlogah: oče, mati in sin. To so bili sobrat Fr. Hoche% var v vlogi Požarja, njegova gospa soproga, sestra Mary Hoehevar, II. gl. podpreds. KSKJ. v vlogi Mete in njih devetletni sinko Frank, v vlogi Albinčka. Društvo sv. Cirila in Metoda je lako ponosno na to svojo prvo gledališko prireditev. Pokazalo je, da ima izborne moči tudi za dramatiko. Upamo, da nas bodo naši Ciril-Metodarji tam v naši Novi Ljubljani zopet kmalu kaj s sličnim iznenadili. 251etnica požarja collinwood-sfce šole. Na spominski dan (dne 30. maja.) se bo obdržavalo posebne obrede v spomin 25-letni-ce, odkar je 172 otrok in učiteljic našlo smrt v ognju, ki je popolnoma uničil collinwoodsko šolo, ki se je nahajala na prostoru, kjer je sedaj Memorial šola. Ta spominska slavnost se bo vršila pod vodstvom Northeast Civic Improvement Association in kot načelnica je bila imenovana Mrs. J. H. Oswald, 226 E. 156th St. Naj prvo se bo vršila procesija skozi vrt, postavilo se bo spominski venec na prostor, kjer se je pripetila strašna nesreča, Ra-binec A. R. Brickner bo pa govoril. Pri obredih bodo navzoči tudi drugi mestni in šolski uradniki. čudno se nam zdi, da so za slavnostnega govornika izbrali judovskega duhovnika. Državljanska šola. Pouk v državljanski šoli bo končan dne 25. maja. Vsi učenci in učenke imajo priliko v tem mesecu, da se dobro izučijo za preskušnjo na sodni j i, ako točno prihajajo v šolo. Smrtna kosa. Umrl je rojak Matevž Vertovšnik, star 55 let« V Ameriko je prišel pred 28 leti iz Menške vasi, fara Leskovec pri Krškem. Bil je član društva Slovenec, št 1 SDZ. Tukaj zapušča dva sina, Charles in Martin, v starem kraju pa dva, Max in Rudolph. — Dne 4. maja je nagloma preminul rojak Frank Mlakar, po domače "Košca." Ranjki je bil star 49 let. Stanoval je na 898 E. 137th St. Doma je bil iz vasi Drnovo pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred SO. leti. Ranjki zapušča v Cleve-landu žalujočo soprogo Emo, .v starem kraju pa očeta in eno sestro. N. v. m. p. Smrtna kosa v Lorainu. Mr. Louis Balant nam poroča, da je umrl dne 4. maja v Lorainu dobro poznani rojak Fr. Kirn, 1680 E. 33rd St., Lorain, O. Ranjki je bil star 50 let, in zapušča v Ameriki enega brata, v starem kraju pa ženo, tri sinove in eno hčer. Doma je bil iz vasi Gornje Pir-niče, fara Medvode. Bil je član dveh slovenskih društev, katere pa je pred kratkim časom opu- Zmagovaki naše kegi jaške tekme Zadnja, oziroma šesta redna letna tekma Kegljaške Lige K. S. K. Jednote, vršeča se dna 29 in 30. aprila v Chicagu, 111. je zopet dosegla svoj višek in velik uspeh. Pred vsem gre tozadevnemu pripravljalnemu odboru priznanje, ker je najel za to prireditev tako lepo kegljišče v C. Y. C. C. poslopju, ki je največje in najbolj moderno te vrste v Chicagu. Daj je gre priznanje gostoljublnim in vrlim Jednotarjem iz cbicaške naselbine, ker so vnanje tekmovalce-kegljače tako lepo sprejeli in jim v prostem času priredili vse najboljše v njih razvedrilo. Iz posebno tiskanega programa t^ tekme razvidimo, da je oba ava dneva metalo za prvenstvo 116 skupin (teams) kegljačev in sicer: 91 skupin moških in 25 ženskih; po našem računu je bilo 238 moških kegljačev in 57 ženskih torej vseh skupaj 295. Vseh nagrad ali dobitkov skupaj je bilo 62 v znesku $295.00. Vtej tekmi so zmagale sledeče skupine: ~ Skupina 5 mož. Prva nagrada: Kegljači društva Vitezi sv. Florijana, št. 44, So. Chicago, 111., E. Kučič, J. Perko, E. Kom-pare, F. Kapler in J. Kučič, podrli 2676 kegljev. Nagrada $20.00 in častni pas s srebrno zaponko. Drugo nagrado v tej skupini so odnesli kegljači društva sv. Antona Padov., št. 87, Joliet, 111. — Tretjo: Walenwein kegljači društva sv. Jožefa, št. 53, Waukegan, 111. — Četrto: kegljači St. Stephens Sport kluba društva sv. Štefana, št. 1, Chicago, 111. — Peto: Parkview Laundry kegljači ravno istega društva. Takozvani High Team Game nagrado so dobili kegljači društva sv. Antona, št. 87, Joliet, 111. Podrli so 942 kegljev. V kegljanju po dva (Doubles) so zmagali sledeči: Prva nagrada: F. Novak in A. Batle iz Waukegana (1094). — Druga: M. Papesh in J. Ko-revec, Joliet, 111. <— Tretja: J. Churnovich in A. Sega, Joliet. — Četrta: E. in J. Kučič, So. Chicago. — Peta: J. Starcevich in N. Rukavina, So. Chicago. —-Šesta: J. in F. Ramuta, Joliet. stil radi razmer. R. I. P. Umetniška razstava. — Vsako leto maja meseca se vrši v Umetniškem muzeju v Clevelan-du razstava slik, keramije, foto-grafičnih posnetkov, pletenja in enakih umetniških del. Le priznani umetniki dobijo dovoljenje, da razstavijo svoje umetnine. Nad 4,000 oseb je sinoči ob-' iskalo sijajno razstavo, in stotine umetnin je bilo kupljenih. Prvo nagrado v umetnem pletenju je dobila Mrs. Lučiča, soproga poznanega hrvatskega rodoljuba Mr. Lučiča. To je sijajno priznanje njenemu delu. V razstavi oljnatih slik je dobil častno priznanje naš odlični slovenski umetnik Mr. Gregory Perušek. Jako pohvalno so se izjavili tudi o sliki mlade slovenske umetnice Olge Gerzelj, poročene Messner. Razstava je bila odličen uspeh. ...Najboljša skupina dveh kegljačev: M. Papesh in J. Kore- vec, Joliet, 111. Posamezniki: H. Bluth, Joliet, 111. (592), prvi zmagovalec. — Drugi: S. Hrastar, Chi* cago. — ,Tretji: F. Petrovič, Waukegan. — Četrti: Stanley Kozjek, Chicago. — Peti: F. Novak, Waukegan. — Šesti: A. Starševič, Waukegan. — Sedmi : J. Jenich, Milwaukee. — Osmi: A. Barle, Waukegan. Dalje so dobili nagrade v posebnem kegljanju še: F. Repp, E. Kučič, J. Churnovich in J. Pustaver. Skupina odraslih, nad 40 let starih kegljačev Prvo nagrado: Opeka's Aces (Ivanetich, Ogrin, Slana, Suha-dolnik in Herauer) iz Waukegana, 111., člani društva sv. Jožefa, št. 53. Podrli 2283 kegljev. Ta skupina je dobila prvo nagrado že štirikrat po vrsti. Ime skupine je po našem Jedno-tinem predsedniku. — Drugo nagrado so dobili (Grill Kings). Sobrat Fr. Grill je bil več let blagajnik društva sy. Štefana, št. 1, bivši mlekar in je sedaj lastnik Parkview Laundry pralnice. Ženske kegljaške skupine Pc dve ^npijFiTii jä grada: Jane Barle in Frances Hart, Waulcegan, podrli 826 kegljev. — Druga nagrada: Mary Jeffers in Jennie Zalar, Waukegan. — (High Game Doubles): Jane in Frances Barle, Waukegan. — Posameznice: Prva nagrada: B. Wersay, Joliet, podrla 515 kegljev. — Druga: Mary Jeffers, Waukegan.— (Ladies All Events): Mary Jeffers, Waukegan. — Posebne nagrade: Walkenwein Boosters, članice društva št. 79, Waukegan, 111. — Druga nagrada: Jo-liets Boosters, članice društva sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111. — Tretja: Dilgers Florists, članice dr. št. 127, Waukegan, 111. Takozvani High Team Game: Wallenstein Boosters, Waukegan, 111. Dasiravno so bila imena teh zmagovalcev že priobčena v zadnji številki Glasila na angleški strani, ista danes tudi tukaj navajamo. Naj zaslužijo naši vrli prijatelji in prijateljice kegljaškega športa nekaj posebnega priznanja tudi na ta način. — Upamo* da bomo za-mogli o prihodnji, ali o sedmi redni kegljaški tekmi naše Jednote ravno tako, in morda še boljše poročati. Živeli vsi naši Jednotarji in Jednotarice, ki se zanimajo za ta lepi šport! -o- RAZNE KRATKE VESTI Poslanska zbornica odobrila inflacijo Washington, 4. maja. — Poslanska zbornica je včeraj s 307 glasovi proti 86 odobrila inflacijski program, ki daje predsedniku Rooseveltu polnomoč, da odredi povečanje denarne cirkulacije kot se njemu zdi primerno. Ker pa je predloga združena z načrtom za farmersko pomoč, bo vzelo še nekaj dni, predno bo predloga v celoti urejena in odobrena od obeh zbornic in poslana Rooseveltu v podpis, o Imejte Jednotine certifikate dobro shranjen« pred ognjem tako kakor vmšno vrednostno listino. —Zadnjo nedeljo popoldne, dne 7. maja se 1 je vršila v mestnem stadijonji v Clevelan-du žogometna igri med našimi Indians igralci in med Yankeeji iz New Yorka. ^e igre se je udeležilo 55,000 gledalcev, ki so morali plačati 85c vstopnine in več. Igre se je j udeležil tudi governor White, -f- Pa pravijo, da so slabi časi! —Država Michigan je naložila posebni davek na vse verižne trgovine, ki poslujejo *v označeni državi. Davek znaša od $10 do $250 na leto. —Zadnji teden se je vršil v Washingtonu, D. C. kongres voditeljev socijalistične in komu nistične stranke, ^a istem je bila sprejeta resolucija, da bi se obe stranki združili in delovali skupno. —V noči, dne 7. maja je sko-ro vsa naselbina Ellsworth, Me. pogorela. Več kot 200 stanovanjskih hiš je upepeljenih. Škoda znaša nad milijon dolarjev. , —G o v e r n e r države Ohio, White namerava uvesti posebni 2°fc prodajni davek, da bi na ta način državne blagajna do« bila okrog $35,000,000 na leto. Ljudstvo, osobito razne organizacije širom države so se uprle proti temu davku; težko da bo sprejet. —Predsednik Roosevelt je imel zadnjo nedeljo zvečer ob desetih, 25 minut trajajoč govor po radio, v katerem je razjasnil vse svoje glavne, dosedaj dosežene točke v prilog izboljšanja današnjih slabih razmer in o svojih nadaljnih problemih. Govor je bilo čuti na 88 raznih ameriških oddajnih radio postajah, tako tudi v Kanadi, v Ala-ski, na havajskem otočju, v Južni Ameriki ter v Evropi. To je bilo prvič v zgodovini radio-govorov, da je besede sedanjega ameriškega predsednika- Roose-velta naenkrat lahko čulo nad 300 milijonov poslušalcev. -Te dni se je javil pri dobrodelni družbi za pomoč menda naš rojak John Martinšek. Prosil je $5 tedenske podpore ker je brez dela. Ko mu je policija preiskala žepe, je našla pri njem $1,080 v gotovini. —R. F. C. korpohicija v Washingtonu }j)o morda dala na razpolago- $30,000,000 za zgradbo novih hiš za stanovanje delavcev v Clevelandu. Vse tozadevne predpriprave so že v teku. —Dne 5. maja se je v Allen-town, Pa. priredilo veliko protestno demonstracijo proti oderuškim tovarnarjem oblek, ki vposlujejo otroke pri delu in jim plačujejo komaj 25c na dan. Te demonstracije se je udeležila tudi soproga governerja Pinchota. —Pne 4. maja je v Clevelandu do tal pogorela sirska orto-dokska cerkev sv. Jurija. Škoda znaša nad $50,000. —Na otoku Kos na Grškem je bilo te dni 30 oseb ubitih vsled potresa in nad 100 ranjenih. -o VESTI IZ JUGOSLAVIJE! DRUŠTVENA NAZNANILA Srečen in vesel je oni, kdor misli, da bo *edno lahko živel brea podpornega društva; toda sreča je opotočna. Novi grobovi: V Sevščku pri Cerknici je umrla Antonija Str-gulec roj. žitnik. — V Velikem Brgudu v Istri je umrl duhovnik g. Anton Stadler. — V Jadrtov-eu v Dalmaciji je šel h Gospodu po večno plačilo tamkajšnji župnik g. Silvester Adamič, rojen v žlebiču v ribniški dolini. — V S!. Javorniku je zapustila solzno dolino Ana Filipovič vd. Lorenz. — V Dravi j ah pri Ljubljani so pokopali posestnico Marijo Jer-nic. — V Smarci je zapel mrtvaški zvon Ivani Zabavnik roj. Kosmač. — V Rovtah je zaspal v Gospodu tamošnji župnik g. Matej Sušnik. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: Rado Oblak, uradnik pivovarne Union; Josipina Hay ne,, učiteljica v pokoju; Anton Ostre, mestni cestni nadzornik; Anton Snoj, bivši posestnik na Ilovici; Irma Fel-ber roj. Pechmann pL Magwetz, Anton Očakar, vpokojenec državne železnice; Marija Lapajne roj. Rigler. — Na Kaplanovem št. 6 pri Vel. Laščah je za vedno zatisnila trudne oči in se poslovila od moža, otrok in domačih gospa Marija Škulj roj žužek. Društvo sv. Vida, št. 25, Cleveland, O. Uradnim .potom se naznanja vsem članom in članicam našega društva skfep zadnje seje, da se korporativno udeležimo slavnosti blagoslovljenja in razvitja zastave društva sv. Ane, št. 4 SDZ. v nedeljo,- dne 14. maja ob dveh popoldne v cerkvi sv. Vida. Zbirali se bomo ob eni uri v Knausovi dvorani, da se potem od tam pridružimo za povorko drugim društvom. Prosim vas, da pridete v velikem številu in da prinesete društvene regalije seboj. S sobratskim pozdravom Anthony J. Fortuna, tajnik. LETO (VOLUME) XIX. mu želijo vsi v družini, dalje naši sobratje in sestre srečno večnost, naj v miru p en. t • Je ka lepo priliko udeležiti se te sobrate m sestre, tako tudi dru- omenjeni bival v St. Louisu nege rojake, ki morda še nimajo prestano 30 let, ter bil izvzem-svoje mladine pri našem dru- ši eno leto pred smrtjo vedno štvu in Jednoti, da to storijo zaposlen v eni in isti tovarni, je( nemudoma. Zal pa, kakor raz- umrl brez društva in brez de-vidno je ves ta opomin in pri- narja. Če bi se ne bila zanj govarjanje zaman, ker nekateri zavzela sobrata Frank Zlata- Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo. Cenjeni mi bratje in sestre! naši ljudje rajši podpirajo tuje reck in John Težak, bi ne bil Mogoče da je še kak član (ca) organizacije kakor pa svoje, pa mogel nobeden nikoli reči: Tu- našega društva, da še ni bil za Društvo sv. Ane. št. 170, Chicago, 111. Članicam omenjenega društva se naznanja, da se vrši naša prihodnja seja dne 14. maja v navadnem prostoru. Prosim vas, da prj$ete v velikem številu na to sejo, da se pogovorimo, kaj naj naredimo v korist naše blagajne, katera je začela biti prav suha. Že dolgo časa nismo imele nobene veselice če tudi ondi več plačujejo ter kaj počiva J. Terpin. Omenje-manj dobijo.- na sobrata sta hodila od hiše do Če bi bila meni usoda mila, hiše in tako spravila skupaj da bi dočakal višjo starost, da svoto $50, za kar je znani Geb-bi vedel, kaj se bo v par de- ken pogrebniški zavod uredil ,dne 11. junija, setletjih zgodilo s temi sloven-lvse potrebno. Gori navedeni skimi organizacijami, ko bo sta- slučaj je jasen dokaz, kolike rejša generacija izumrla. Od- vrednosti so podporna društva govor na to vprašanje je lahak. v slučaju smrti kakega rojaka. Veliko noč pri spovedi in pri ali kake druge prireditve. .Na- Izumrle bodo tudi slovenske or- Zavedajmo se torej, da smo za- ganizacije če pravočasno ne poskrbimo, da naša mladina ne stopi na naše mesto. Tukaj bo ves naš trud zastonj, kakor tudi naših prvih mož, ki so se «že bogatini ali siromakih trudili, da so privedli te orga- skušajmo v bodočnosti varovani pri KSKJ. in si vzemimo za svarilo gornji slučaj. Naši društveni sobratje nas bodo spremili do groba, naj si smo Torej naše nizacije do svojega cilja. Ko vrste dobiti tudi naše prijatelje bi se vsi Slovenci vedno zave- in znance, da bodo zavarovani dali tega, bi ne imeli svoje mla- pred najhujšim, dine pri raznih insurance kom- S pozdravom panijah, pač pa pri naših domačih, kar bi pospeševalo vsem skupaj boljši obstoj in na pre« dek. Z bratskim pozdravom Louis Simončič, predsednik. Anton J. SkoflF, tajnik Dr. Srca Jezusovega, št. St. Louis, Mo. 70, Društvo sv. Antona Padov. št. 87, Joliet, IU. Tem potom naznanjam vsem članom našega društva sklep zadnje seje, da bomo za nedoločen čas zborovali ob sobotah zvečer in sicer vsako drugo so- Cenjeno mi članstvo! Že zo- boto v mesecu v spodnjih pro-pet se oglašam s tem skrom-, štorih Slovenia dvorane. Torej nim dopisom ali naznanilom. ;bo po tem načinu naša prva se-Pred vsem prosim vse one ja dne 13. maja zvečer ob pol člane (ce), kateri še niste iz- osmih. Na to sejo ste vsi vab-ročili spovednega listka tajniku, ljeni, da pridete ker bomo ime-da to storite na prihodnji* sejijli dosti važnih točk na dnevnem dne 16. maja. Nikar ne mi- redu tikajočih se osobito vas, sv. obhajilu? Torej naj vsak dotičnik to izvrši najkasneje do praznika Presv. Trojice, to bo Vsem je gotovo znano, da je naša Jednota katoliška organizacija, in vsi njeni člani (ce) so redimo lahko veselico, ali "Bunco party," ali ima pa mogoče kaka članica za priporočati kaj boljšega, bolj uspešnega ali zanimivega. Nadalje prosim tiste članice, katere še niso opravile svoje se ob pristopu v to Jednoto |velikonočne spovedi, da to sto-slovesno s prisego zavezali, da njo do 1L junija' ln da mi hočejo izvrševati svoje verske itovo vrnej0 listke' katere Je dolžnosti kot dobri otroci ka- vsaka prejela' toliške Cerkve in kot dobri čla- °P°zarJam tud* one, ki spre-ni K. S. K. Jednote. Vsak prak- menij0 8V°j nas,ov' da to Pra" tičen in dober katoličan pa je vočasno meni sporočijo, da no-dolžan po zapovedi sv. Cerkve ***** ne 1)0 imela iz*ov<>ra, da ob velikonočnem času iti k spo- ne dobiva "Glasila." K sklepu vedi in prejeti sv. obhajilo. To- P°novno Pr<*im vse članice, da rej vas s tem prijazno oporni- se /otovo udeležii° te Prihodnje njam na te vaše dolžnosti, da seJ0e' iste ja ne bo nihče zanemaril. Za društvo sv. Roka, št. 113: Sebastijan Žnidaršich, tajnik. S sosestrskim pozdravom Josephine Farkas, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 127 Waukegan, IU. Izjava Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis. Vsem prijateljem našega društva, kakor tudi ljubiteljem vesele zabave naznanjamo, da bo- Na redni seji našega društva, mo priredile dne 13. maja zo-ki se je vršila dne 23. aprila, pet domačo zabavo. Najele smo se je soglasno sprejelo resolu- S. S. Turn dvorano zgoraj. Počijo društva sv. Cirila in Me- strežba bo kakor zmeraj dobra, toda, št. 101, Lorain, O. za uved- Zraven newyorčana bomo ime-bo nove prostovoljne posmrt- le tudi pivo. Po 5c čašo. Pri-ninske lestvice Američan Ex- grizka bo dovolj. Muzikant iz-fcerience Table of Mortality vrsten. Prostora. za ples do-Ta lestvica bo gotovo ko- volj. Pripravile bomo vse, kar Ker je dvorana prostorna, bo tudi plesaželjnimi vstreženo, kar navadno ni pri domačih zabavah. Kateri pa bolj "obraj-tate" "gvišn" sedež pri mizi v bližini newyorčana v družbi kranjskih klobas, štajerskih krač, starokrajskih potic, itd. z razgledom po dvorani — tisti pa le pridite zgodaj, da dobite dober sedež. Kelnarce bodo po-strežljive in poskočne. Vstopnina bo 25c, steklenica vina 30c, na drobno pa vse po 5c. Začelo se bo ob 8. uri. Prav prijazno se priporočamo vsem za obilen obisk. V enakem slučaju bomo tudi vrnile. Vabljene ste tudi drage so-sestre, da se udeležite te zabave. Nas je lepo število in lepo bi se videlo, ko bi bile vse v dvorani. Nikar ne mislite, da se zabave prirejajo samo za druge. Naša zabava je in predvsem naša dolžnost, da se je udeležimo in tudi svoje prijatelje povabimo na njo. Le pridite le! Nikar se zgovarjati na slabe čase. Vstopnine smo proste. Katere lahko, bodo kakšen kvoder potrošile, katerim pa ni mogoče, so pa ravno tako dobrodošle. Isto je s prigrizkom. Katere lahko, — bodo rade kaj prinesle, druge pa zaradi tega, če ne morejo, ni treba, da bi doma ostale. Vsi sicer .občutimo to krizo, vendar eni so bolj, drugi manj prizadeti. Zakaj se pa potem nazi varno sosestre, če ne bomo ena drugi pomagale. Katere ste pa priklenjene na bolniško postelj vemo, da bi rade bile nami in da nam želite uspeha. Na zadnji seji smo sklenile, da se bomo kolikor največ potrudile za dober izid te zabave Vsem, ktere niste bile na seji, naj velja ta dopis. Pridite, pripeljite svoje može in prinesite kaj za prigrizek. Te zabave prirejamo, da se poveseli mo in pozabimo depresijo in tudi da kakšen kvoder naredimo Dobra blagajna je dosti vredna za društvo. In tako kot sedaj napredujemo bomo lahko, če boste za to, tudi če bo treba kakšno doklado iz blagajne plačale. Ob koncu naznanjam tudi žalostno vest, da je umrl naši so-sestri Deželan mož. V nedeljo popoldne so šle naše članice po-kropit pokojnega in izrečt par tolažilnih besed žalujoči vdovi. Sosestra predsednica je molila rožnivenec. Naj v miru počiva, preostalim pa naše sožalje. Za društvo sv. Ana: L. St. Društvo Marije Pomagaj št. 174, Willard, Wis. Vabilo na sejo Vse članice ste uljudno vabljene, da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje dne 14. maja, ker na isti imamo važnih stvari za ukreniti, rej pridite gotovo! Sosestrski vam pozdrav, Mary Gosar, tajnica. več To- slite, da jaz komu zapovedujem članov. Zato pridite vsi, da ristila našemu članstvu in Jed-je potrebno za židano voljo na- to storiti; nasprotno, kot vaš se stvar uredi, da bo potem I noti. tajnik želim vršiti svojo urad-imeni mogoče vse pravilno ure« no dolžnost v zadovoljnost vsem diti, da ne bo potem kake sit-skupaj. nosti. Vsi že veste, da je do- Tukaj vas želim tudi obve- sti premembe zaradi posojila stiti v kolikor vam gotovo ni od Jednote, zato vas ponovno Za društvo št. 127: * Frances Furlan. predsed. France« Terček, tajnica, Frances Drobnič, blaga j. (Pečat društva.) šib gostov. „Večkrat kdo pravi: Na zabavi društva sv. Ane se vedno dobro zabavam, in to je i res. Le pridite Še tisti, ki se naših zabav dosedaj niste udeležili in se boste sami prepričali. Društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo. S tem naznanjam vsem našim Članicam sklep zadnje seje, da ne bomo imele mesečnega zborovanja na drugo nedeljo, 14. maja, ampak dva dni kasneje, dne 16. maja točno ob sedmih zvečer. Vzrok te premembe je zato, ker bo 14. maja prvo sv. obhajilo in sv. birma v naši fari. Več mater je, ki imajo otroke, da bodo prejeli ta dan sv. obhajilo in sv. birmo; nekatere bodo šle pa tudi za botre. Toliko v pojasnilo vsem članicam, bližnjim in oddaljenim. Opominjam tudi nekatere, ki so zopet zaostale s svojimi prispevki. Prosim vas, da bolj točno plačujete, če ne, se bom ravnala po pravilih kakor društvo zahteva. S sestrskim pozdravom Mary Perme, tajnica. Društvo Marije Pomagaj št. 190 Dcerer, Colo. Zahvala Priredile smo plesno veselico na velikonočno nedeljo zvečer, katera se je prav dobro obnesla. Zato se vsem skupaj odbor prav lepo zahvaljuje v imenu društva, kateri je kaj pomagal (a) in pripomogel do tako povoljnega uspeha. Zahvaljujemo se vsem sestram, katere ste prodajale vstopnice za omenjeni večer in onim, ki ste tako pridno stregle pri lunehu in pijači. Torej še enkrat vsem skupaj lepa hvala! Ne smemo pa pozabiti naše članice Urške, ker je bila res zelo prijazna ves večer, akoravno Lovrenca ni bilo. Urška si je dobila prijaznega in veselega Franceljna in se kratkočasila z vsemi prijatelji do pozne ure. Mislimo, da je bilo vsem po volji ker je bil eden bolj veselega obraza kot drugi. Tako so šle na srečo tudi dve knjige za društveno blagajno za dva primerna darila. Med srečnimi je bila Agnes Kraševec in Agnes Stare. Torej še enkrat lepa hvala vsem skupaj ! Skupni odbor. Društvo Kristusa Kralja, št. 226, Cleveland, O. Vabilo na sejo V nedeljo, dne 14. maja, se vrši redna mesečna seja našega društta ; pričetek seje bo ob desetih dopoldne namesto ob dveh popoldne ker popoldne se udeležimo slavnosti društva sv. Ane, št. 4 S.D.Z. Vsi člani in članice ste pro-šeni, da se seje gotovo udeležite, kajti eden izmed navzočih članov ali članic bd imel priložnost dobiti $1. Več o tem zveste na seji. Torej pridite vsi točno ob 10. dopoldne. S pozdravom, John Sušnik, tajnik. Društvo sv. Štefana, št. 234 Noranda, P. Q., Kanada. Tem potom ponovno apeliram na člane našega društva v sledeči zadevi: Obžalujem, da moram zopet omeniti seveda že staro navado onih članov, ki nikdar ne plačajo pravočasno svojega mesečnega asesmenta. Ne zmenijo se za nobene opomine, kar seveda to od njih ni lepo. Naj bi bilo enkrat že res konec te njih brezbrižnosti; naj se že enkrat poboljšajo in si vzamejo za zgled one vrle člane, ki se redno udeležujejo sej in točno plačujejo svoje prispevke. Da, ti zakasneli člani so vedno eni in isti. In ko pride tajnik na dom takega člana tirjat dolg, mora pa največkrat slišati kake. pikre ' besede in opombe, da naj kar tajnik sam plača zanj. Pa če bi bilo takih slučajev le par, bi se še izhajalo, ali če bi bilo to le slučajno; toda ta nerednost se ponavlja kar naprej; takih malomarnih članov je toliko, da presega večkrat njih število polovico Članstva. Zadnje seje se je udeležilo samo 9 članov, do zadnjega dne ko je treba poslati asesment na gl. urad, jih je pa plačalo 19; naše društvo pa šteje 39 članov. Od sedaj naprej se za vse take člane ne bo več zakladalo, ker tak slab red ovira društveno poslovanje. Zato opozarjam vse članstvo našega društva, da se prihodnje seje dne 14. maja gotovo vsi udeležite. Na tej seji bomo imeli tudi volitve ker so odstopili od društva tudi en bolniški obiskovalec in drugi pre-gledovalec knjig in zapisnikar; zato je treba na njih mesto izvoliti druge. Zadnji čas je bilo naše društvo največje v Kanadi pri naši Jednoti; odkar so nam pa gl. uradniki s 1. aprilom t. 1. odvzeli še ta ubogi dolar bolniške podpore, se je pa članstvo našega društva zelo znižalo; skoraj na polovico. Ta udarec, katerega so dobili kanadska iznenadil in nas iz velikega upanja v našo Jednoto zelo potrl. Kanadska društva smo zdaj takorekoč izpostavljeni svoji usodi, toda dragi nam sobratje in sestre v Kanadi, zaradi tega še ne smemo obupati. Časi se spreminjajo in tako moramo tudi ta korak prenesti. S sobratskim pozdravom do celokupnega članstva naše Jednote v Kanadi in Ameriki. Valentin Jagodic, predsednik. Društvo sv. Frančiška it. 236, San Francisco, Calif. Opozarja se vse člane in članice našega društva, da se za gotovo vsi udeleže prihodnje redne mesečne seje dne 18. maja točno ob 8. zvečer v Slov. Nar. Domu; ker kakor je vsem gotovo znano, imamo pred seboj obletnico ali ples v spomin ustanovitve našega društva. Naravno, da pr$ tem potrebujemo veliko požrtvovalnosti v tej predolgi depresiji in tudi delavcev za omenjeno veselico. Torej upam in želim, da se boste zavedali svoje dolžnosti do društva; da se boste za gotovo udeležili prihodnje seje in s tem pripomogli do večjega uspeha naše nameravane prireditve vršeče se 21. maja. . Dalje tudi opozarjam vse tiste naše člane (ce), ki mi niso še izročili svojih spovednih listkov; prosim vas, da to storite kar najbolj hitro mogoče, kajti čas hitro poteka, ko bo treba poslati tozadevno uradno poročilo na Jednotinega duhovnega vodjo. Vsak izmed vas mora razumeti, da česar tajnik ne prejme, istega tudi ne more naprej odposlatL Ta opomin sem napisal iz razloga, da se mi ne bo potem morda očitalo in govorilo po hišah od strani enih članov, kakor se to sliši zadnje čase, češ, tajnik ne dela pravilno, on to lahko opusti, saj on skm ob sebi to zahteva. Vprašam vse one, ki tako govore: AH se zavedate pravil K. S. K. Jednote in prisege, katero ste slovesno izrekli v pričo društvenega članstva, ko ste bili v društvo sprejeti in v Jednoto? Dalje omenjam, da se kot tajnik društva zavedam dolžnosti in prisege, katero sem slovesno in prostovoljno izrekel v pričo članstva. Zato je meni vsak član (ca) enak (a) in nepristranski v vseh ozirih. Dosedaj še nisem lagal in tudi tega ne bom storil za nobenega izmed našega članstva ne v to, ne v kako drugo svrho. K sklepu uljudno vabim vse naše člane (ce), tako tudi vse naše prijatelje in znance iz tega mesta in bližnje okolice, da nas posetijo na naši društveni veselici dne 21. maja ob osmih zvečer v Slov. Nar. Domu na 2101 Mariposa St. Prireditev se vrši v korist društvene blagajne. Za naklonjenost in veliko udeležbo se vam že v naprej v imenu društva lepo zahvaljujem. S pozdravom M. Govednik, tajnik. društva, nas je nepričakovano NAZNANILO IN VABILO Enumclaw, Wash.—Tukajšnja tri društva priredijo plesno veselico dne 20. maja; pričetek ob devetih zvečer. Rojaki in rojakinje iz tega mesta so prijazno vabljeni na udeležbo; igrala bo izboma švicarska godba in ameriška. Vse dobrote bo imel v oskrbi tozadevni veselični odbor. Torej na veselo svidenje dne 20. maja! M. P. POPRAVEK V zadnjem uradnem naznanilu o umrlih mladinskega oddelka, priobčenem v št. 18 Glasila ni bilo ime pokojnega člana društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, pravilno označeno; namesto Frank Novak se ima isto glasiti FRANK NOVŠEK. Uredništvo. Ne pozabit« naše Jednote, ki deli članstvu, rasno dobrote in skrbi sa vdovo in siroto. Najprej kratek spomin. Leta 1910. sem si šel ogledat sve-tovnoznane pasijonske igre v Oberammergau na Bavarskem. Kakor je običajno, sem si kupil A tik ob sreči in sladkosti je skrb, bol in trpljenje. Trpljenje ob porodu, ko stoji vsaki-krat smrt ob postelji trpeče, za novo življenje se bor^e porod niče. Skrbi za malega otroka, da se mu kaj ne pripeti. Trp- vstopnico pri neki banki vjUenje in trepet, ako otrok zbo-Muenchenu. Z vstopnico je bi- H. Skrbi za odraščajoče sine, lo treba plačati prenočišče in ¡morda še hujše skrbi za hčere, hrano v kaki hiši v Oberammer-gauu; najpreprosteje je tako, ni treba šele tam stanovanja iskati, ki se ga ob velikem navalu tujcev morda še dobilo ne bi. Kakih deset oseb nas je stanovalo in skupaj jedlo v tisti hiši. Med temi gospod srednjih let, urednik velikega dunajskega dnevniki. Pa mi je rekel v opoldanskem odmoru: "Povem vam odkrito, da nimam nič vere. Igre sem prišel gledat, ker imam svoje vsakoletne kadar stopajo v svet, če morajo morda od doma. Zato so prav isti veliki slikarji, ki so poveličevali Marijo v blaženstvu njenega materinstva, slikali tolikokrat tudi Mater Doloroso Žalostno Mater božjo. Zato so pesniki tolikokrat in tako pretresljivo opevali bolečine te najvišje in najsvetejše Matere in trpljenje drugih,. mater od Jacopona z njegovo veličastno Stabat Ma- ter Dolorosa — Žalostna je Ma-počitnice in ker so te igre ve- ti stala — do modernih in naj-lika znamenitost. A sem danes modernejših pesnikov, recimo ob prizoru, ko se Jezus posla v-; Rainerja Marije Rilkeja ali Jo-lja od Matere Marije, res jo- hanesa Sorgea. kal. Spominjal sem se svoje' In je dobro, sodim, da mate-rajne matere." — Se sedaj sli- rino srce trpljenje tako pozna, sim, s kako ganjenostjo, z ne- Saj se prav zato otrok v dneh kako srčno pobožnostjo je iz- bojev in dvomov, v dneh rekel to o svoji materi. In go- in obupa upa obrniti prav spod ni bil, kakor sem iz po- mater, da mu svetuje, mu pogovorov z njim spoznal, kak maga ali mu vsaj malo tolažbe slabič in mehkužen sanjač, am- da. Poglejte Goethejevo Mar-pak zelo odločen in borben mož. jetico V Je res čudovito, kako vpliva žalosti že beseda mati na človeško srce. nutkih Čudovito, kako gane dostikrat komu se z otroškim zaupanjem boli na matere, zadovoljna in srečna vaša srca. In prosite vsak dan Boga, naj vam starše, očeta in mater, še dolgo dolgo varuje in ohrani. Mi pa, ki mater več nimamo, se jih bomo zlasti te dni s posebno hvaležnostjo spominjali čez grob v večnost. In jim bomo poslali v večnost edino, kar jim še dati moremo: svoje molitve. Ah, kadar matere več ni! Saj je tako v našem življenju: Dokler ljudje skupaj hodimo, se navadno cenimo dovolj. A kadar koga zmanjka, šele tedaj dodobra ali vsaj bolje spoznamo njegovo ceno, zapazimo zevajočo vrzel, ki je nastala, vidimo, da nikogar ni, ki bi njegovo mesto zasesti in izpolniti mogel. Najživeje in najbo-lestneje Čutimo to menda, kadar je prazen v hiši, pri mizi, pri delu, pri skrbi, pri .ljubezni — prostor materim. O ti bedi in žalosti poje pesem, s katero sklepam: GLASILO K. S. K. J., MAY 9Tfi. 1933 MATERINA SLIKA Ameriške vojne ladje so dvignile sidra, da odplujejo na otočje Filipine in tam zadušijo vstajo. To je bilo pač v korist Združenih držav Severne Amerike, katerih posest so Filipini in ukaz je bil tak. Tedaj je prišlo tudi do pomorske bitke pred mestom Manilo na filipin skem otoku Luzonu, ki je glav no mesto ameriških Filipinov. V spomin moji dragi pokojni materi Kadar matere več ni Mati je mrtva. Več ne skrbi. Prazen njen prostor pri mizi stoji. Rože na oknu so se posušile, i. ... .v ko ni več rok, ki bi jim zalile, urah najbndkejše PraSeI) ko|ovrat gtoj, na m zapušcenost. v tre- ^ y anj sraj{kj najglobljega obupa h človeka že sam ter. spomin na ma- zateka? K Materi mater, k Mariji. Ko ji ne sije nobena zvez-In ako danes, na dan naših da več, tudi ne zvezde oči njene mater, izgovorim besedo "ma- matere, kateri je neprostovolj-ts" se mi zdi — in morda vsem no, a vendar iz svoje krivde, iz vam, ki vam matere v grobu počivajo — zdi se mi, kakor bi zrlo name iz večnosti I Matere Pajek po kotih mreže sprostira, ker ga pri delu nihče ne ovira. Dojenčka v spanje nihče ne upe-va, jok bolesten iz zibke odmeva. tere ie dolgo prevelike ljubezni do FaustaJ?! f p P®*" - 7Hi mi zavdala, krasi s cvetjem sliko K»*» * """V10 d°b!' božje, pred „jo kleii, Ve*krat ^ Je de'° ZJeZ"°' dvoje milih in skrbečih oči, ki njo kliče, nji se priporoča, edi sta kakor toplo sonce sijali v , ni, ki jo bo vendar še slušala, moje detinstvo in v mladost mo- umevala, uslišala: jo, ki sta mi — moram priznati in priznam z velikp hvaležnostjo — položili podlago in dali podnet za največ dobrega če ga je kaj v mojem življenju. Ah doli obrni k boli obraz, trpeča Mati, svoj. Funtek. Pa ne govorimo preveč o ma- in delovanju bilo, hkrati pa me terinem trpljenju, o materinih obvarovali največ hudega v živ- bolečinah. Prevelike so in pre- ljenju. Ako izgovorim besedo svete. O svetih rečeh pa ne "ma- smemo govoriti preveč in pre ti/' sem s tem nekako zajel in glasno. A vendarle je največ-izrazil ves blagoslov, ki ga žen- je morje na svetu morje mate sko srce zliva v dušo otrok, bo- rinih solz. Trpljenje materino gato razliva čez vso družino. In ki se je začelo s trpljenjem polno veselja mi je srce ob mi- prve matere — ve, žarlujoče in sli in spominu na blagoslov in jokajoče za mrtvim sinom Abe- srečo, ki jih deli gim dobra mati. Ako izgovorim besedo ti," me zapeče leča bridkost. n.er se svojim dra- lom, a še bridkeje za živim nesrečnim, izgubljenim Kajnom 'ma- se nadaljuje danes in se bo na-v srcu tudi ske- daljevalo vse dni, dokler bodo Ker se spom- bila, čutila, ljubila in zato tr- nim tistih premnogih otrok, ki Pela materina srca. matere nikoli poznali niso, ki ogrevajoče in osrečujoče ljubezni materine nikoli okusili niso. Ubogi, najubožnejši so ti vsemi otroki! — Govorili bi lahko o materah z raznih vidikov. Govorili bi lahko o srečnih in nesrečnih, trpečih materah. O živih materah. O materah, ki sicer še žive, a so za svoje otroke vendar mrtve, ker svetih materinskih dolžnosti ne izpolnujejo. O mrtvih materah, ki žive tem jasneje v naših srcih in spominih naših. O srečnih in trpečih materah. Saj vemo vsi: sladkost in bolest je materinstvo. Neiz- Govorili bi lahko o živih mrtvih materah. O tistih, so žive mrtve, ker so otroke med pozabile, zavrgle, ali ker so zavrgle sebe, da se jih otroci morajo sramovati, ne govorimo. O živih materah. Tukaj bla grujem vas, otroci in otročiči. Blagrujem, srečne imenujem vas, ki vam še sveti sonce materinih oči, ki se vam še glasi vsak dan sladka beseda vaših mater, ki vas še ljubeče boža roka materina. Blagrujem vas, ki vas ta ljubeča roka v težkih merna sreča in skrb, dostikrat hkrati vedna bridko trpljenje. Sreča materinstva — koliko slikarjev jo je že s čopiči poveličevalo, koliko pesnikov jo opevalo. Najlepše slike najslavnejših mojstrov niso li Ma donne z božjim Detetom v naročju? — Višek materine sreče, višek sladkosti materinstva — ko gleda mati vsa zamaknjena v nedolžne oči svojega otroka; meso od njenega mesa, kri od njene krvi. Ko posluša njegov zveneči, brezskrbni, srečni smeh, prve jecljajoče njegove besede. Saj poznamo vsi tisti nesmrtni vzklik materin iz Prešernove pesmi: Meni nebo odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmeješ se, kar sem prebila, pozabljeno je. urah bojev, dvomov in bridkosti, kakršne pridejo navzlic vaši mladosti morda kdaj tudi na vas — ki vas ta mila roka v takih urah sočutno podpre. Blagrujem celo vas, ki vas ta roka kdaj udari. Zakaj vem, da vas udari iz ljubezni. Naj bo blagoslovljena, tisočkrat blagoslovljena tudi takrat. Saj njo morda huje boli ko vas . Blagrujem vas in vas prosim: Ljubite svoje matere, dokler jih še imate! Ljubite jih, saj dovolj jih ljubiti ne morete, dovolj jih ljubili ne boste nikoli. Delajte jim veselje! Zlasti te dni, materam posvečene. Ljubeč pogled, dobra, prijazna beseda, hvaležen smehljaj — glejte, že s tem naredite materi veselje. Morda kako majhno darilo, šopek rož, odblesk in vonj vaše srčne ljubezni. Morda opravite namesto matere kako delo ... In odpuščanja jo poprosite te dni, če ste jo kdaj žalili. Srečne bodo pri tem huje mu zdaj je, ko kdaj mu je bilo. Tujke zdaj sobe pospravljajo, vse za denar le opravljajo. Marsikaj kupiš za svetlo zlato, mame nihče zanj kupil ne bo! Mame ljubezen, ki dom urejuje, tiho trpi, molče se žrtvuje, šele spoanašv< ko ob groba globini nanjo se sveti bude ti spomini (Na "Materinski dan" govoril v Slovenjgradcu Ksaver Meško.) -o-- NAŠIM DRAGIM MATERAM Vam, matere drage se rože podarja, svet širni praznuje ker Materin dan. Vam pesnfice razne se danes ustvarja. Za mamice naše je praznik izbran. •i Presrečen, kdor ima še mamico zlato, * i da lahko pogleda ji danes v oči. Poljubi, ovenčaj jo s cvetjem bogato, če mati ti draga še danes živi! 4 I V tujini živimo tu revni trpini, odšli smo od doma prežeti vseh nad; pustili vse naše smo tam v domovini — tam mati ostala — naš dragi zaklad. Malo preden je bilo izdano povelje, da se pričjie topovski ogenj) pade nekemu mlademu mornarju slučajno suknjič v morje. Mladenič zaprosi takoj svojega častnika za dovoljenje, da se hitro spusti z ladje v morje in tako reši svoj suknjič, ki se še ni potopil. Vendar mu častnik in poveljnik ogorčenjem odkloni prošnjo in mu ukaže, da odide na svoje mesto. — Mornar ne uboga, nego skoči v morje, tam zgrabi svoj suknjič in se po vrvi spet popne na ladjo, kjer se postavi [v vrsto z ostalimi mornarji. Zaradi te njegove neposlušnosti ukaže starešina, da ga takoj odvedejo in zapro v spodnjem delu ladje. Po dokončani bitki odvedejo mladega mornarja pred sodišče in admiral bi moral že podpisati obsodbo, po kateri bi bil mornar obsojen na več let strogega vojaškega zapora. Vendar ukaže admiral, še preden podpiše to obsodbo, da naj pripeljejo obsojenega mornarja predenj. Ko je obsojeni mornar stal pred nim v spremstvu svojih paznikov in čuvajev, ga admiral dolgo in pazljivo gleda, a potem ga vpraša: . "Mladenič, povej mi resnično, kaj te je dovedlo do tega, da si odrekel pokornost svojemu častnik ?" Obsojeni mornar, ki je ves pobit stal pred svojim admiralom, seže z roko v žep svojega suknjiča in vzame iz njega neko sliko. Sliko pokaže admiralu ter reče z očmi polnimi solz in z drhtečim glasom: "Mati!" in gledajoč admiralu naravnost v oči, nadaljuje umirjeno, z nekakšnim iskrenim ponosom: "Ni mi bilo žal suknjiča, gospod admiral, ali v njem je bila ta materna slika, in ne dopustil bi, da se uniči niti za vse dobrine tega sveta Admiral vstane po tej iskreni mornarjevi izpovedi in poljubi tega mladega človeka na čelo, potem mu pa z ginjenim glasom reče: "Sin moj, prost si in glej, odpuščam ti vso tvojo kazen. De-ca, ki tudi za samo materino sliko žrtvuje svoje življenje, bo to življenje — če bo treba — rada žrtvovala tudi za svobodo svoje domovine; in za take sinove niso temnice niti okovje!" o MOJI UMRLI MATERI V SPOMIN Se To enkrat tja k mami! — mnogi želijo, kjer plamen otroške ljubezni gori; a mati predraga pa več ne živijo, srce preblago že v grobu trohni. nje Da, Jaz po- v grobu počivajte ljubljena mati. — tudi le trn jeva pota znam. Zal, cvetja na grob vam ne morem več dati, pa naj bo molitev za Materin dan. . . Naj materam živim naberem cvetlice, naj solze izbrišem iz vaših oči... te skromne Vam danes poklanjam vrstice; ohrani Vas v sreči Vsevečni vse dni! Marija Kumik, Cleveland, Ohio. cvet- Draga mati, nagelj beli prsa danes mi krasi; ko poduham ga, spomine sladke mi na Vas budi. Ce bi mogla svoje roke prožiti tja čez morje, bi objela Vas presrčno — dasiravno v grobu ste. Grob bi Vaš z najlepšim jem okrasila prav lepo; svečke za spomin prižgala in zjokala se glasno. Pa usoda ta nemila ne dovoli tega mi--- Vi ste tamkaj, — jaz v tujini— o, čemu smo se razšli? t O, le mirno v rodni grudi se spočijte daleč tam! Jaz spominjam se vas vedno, vrste te poklanjam Vam. Jennie Ozbolt, Barberton, O. Ni je večje sreče za majhne otroke, kakor tudi za odrastle sinove in hčere, kakor če imajo dobro, skrbno mater. Dokler so majhni, kako nežno, ljubeznivo jih vzgaja; noben trud, nobeno žrtvovanje ni preveliko zanjo; ko odrastejo jim je kot blaga zvezda - vodnica v njih življenju, njena ljubezen, njena skrb za dušni blagor svojih otrok, je od zibelke in skozi vse življenje vedno enaka, v dokler bije njeno srce. V tej dolini solz je največji dar božji dobra mati; kako mila, kako sladka je ta beseda! K materi v varstvo hite majhni otročički, k •materi prihajajo z največjim veseljem odrast-i sinovi in hčere, saj v njeni družbi se počutijo najbolj srečne, le ona ima vedno tisto blago srce, na katero se lahko obračajo z zaupanjem, da bodo dobili tolažbo in pomoč, ko jih tarejo težave in skrbi tega sveta. )okler živi ljuba mamica, imajo — četudi že odrasli sinovi in hčere — nekak skupen dom, skupno zavetje, kamor se najraje zatekajo, najraje zahajajo. Tako blago, skrbno mater smo imeli mi. Z vso ljubeznijo svežega srca nas je negovala, nas ljubila in vedno za nas skrbela. Devet nas je bilo, za katere je morala gledati, da nas preživi s pičlim zaslužkom, ki so ga imeli oče v tovarni na Dvoru. Ko je ta tovarna pre-,nehala obratovati in so oče izgubili še ta mali dohodek, koliko bridkih skrbi je bilo, kaj bo z nami. Ko so se oče odločili, da sle podajo v daljno Ameriko za kruhom, kako bridka je bila ločitev! Kaj so v tistih časih občutile slovenske matere in prestah žalosti, ve samo Bog in one^same; ostale so doma z velikimi družinami in brez vseh sredstev. Bog ve, bo-li mož srečno prišel v Ameriko in dobil delo, da nas bo preživel? Kaj bo prinesla prihodnost? To so bile skrbi, ki so trle naše uboge slovenske matere. Po nekaj letih smo prišli vsi za očetom in se nastanili v pre-mogarski naselbini Bridgeport, Ohio. Materino največje veselje je bilo, ko je videla, da se bo v novi domovini njenim otrokom bolje godilo kot v starem kraju in srečna se je počutila, dasi v tujini, ko smo bili pet vsi v njeni bližini. Ko so po nekaj letih marljivega dela napravili svoj lasten dom, je bil to dom nas vseh, dasi smo bili že odrastli in poženjeni; materina skrb za nas je bila vedno enaka. Srečni časi; s kakšnim veseljem smo zahajali k dragemu očetu, ljubi mamici. Bog je poklical dragega očeta tu k Sebi pred šestimi leti. Se z večjo ljubeznijo smo jo potem obiskovali, kar ji je bilo v največje veselje. Slutili smo, da je ne bomo več dolgo imeli med seboj radi njene visoke starosti; vseeno me je globoko pre- čula, ko smo v neizmerni žalo-j sti zdihovali za najdražjim, kar smo imeli na svetu. Po presta-! Gorica žgei me...kdaj mi jutro sine? Oton Župančič, ; "Ljubljanski Zvon," St. 19 leta 1919 ^ . . ...... Mati! Leta 1902 sva počasi nem smrtnem boju je dobil korakaIa 8tmih ovinkastih njen obraz nekak zadovoljen, ipotih ti znani božji . gv mil izraz kot bi nam hotela po-|Gora * bHžini Gorke na pri_ vedati: Bodite srečni, jaz- sem mo,skem, S Solkana gva zrla prestala trpljenje tega sveta. ^ ono lepo soško dolino in hri_ Spominjajte se me v molitvah bovje ,na dom nepozabnega go_ m ne pozabite naukov, ki sem'riškega sIavaa Simon G vam jih dajala saj se kmalu čiča, ki je v temu k . spet snidemo pr, Bogu, kjer ne|zloži, in ^ eno izmed ^ bo več ločitve / !jih ih , Draga, ljubljena mati! Kon-pIaninski rojr cano je vase trudapolno življe- Takrat sem b|J vege, g Te_ nje, odsh ste v večnost po pla- boj. toda da d mi mati> čilo k Stvarniku, kateremu ste! ¿ki- . . ' . ¡sem pa tudi jaz bolan in jk>- tako zvesto služili in nas na frf r»o«oo „ u-/ - . e. .... . ,.,. T trt. Danes mi vseeno hitijo pravrpofi vzgojili in vodih. Le- je migIi z jim kom to dni je že poteklo, kar ste nas'na Vaš grob draga ^ zapustili; telesno res med nami, a v duhu niste več vemo, da je v resnici ono srečno . . . . ,. , i leto 1902, ko sva se pa pre- ste pri nas, kakor smo tudi mi „i^j«,.. _ • . • . . __. . , , sledku mojega bivanja v Ame- vedno ostali. pri vas in bomo vedno V hvaležnih molitvah se riki zopet prvič in zadnjič na Vas bomo vedno spominjali ta-¡T" SVGtU ^ .f? tedanJe™ U J X i/ ' -f slovesu sem Vas ihteče prosi: ko.upamo, da tudi V pros.te ..z menoj p0J(iite v AmPe„ko> pr. Bogu za nss, da ostanemo mati,„ Toda kma,u ^ ko sem Vas zapustil, Vas je smrtni angelj objel in poljubil. Kar stanovitni in zvesti naukom, ki ste nam jih zapustili, dokler se zopet ne snidemo v Vaši družbi, onkraj groba. Za Materinski dan pošiljam vsem slovenskim materam iskrene pozdrave. Ob na mojo drago pokojno mater vam kličem: Bog vas živi! Mihael Hochevar, nepričakovano in vse prekmalu! Zdi se mi, kot bi bilo včeraj, oziroma tedaj, ko si milo prosila onega zdravnika, naj naše-spominu ga dragega očeta skrbno zdravi, kajti kdo drugi bo potem | skrbel za otroke . . . Tl't Tli TedaJ s?m bil menda star 5 J5 le ' ' let. Spominjam se še dobro, ko sva šla skupaj v hlev gledat ono edino kravo, katero je __v prazni hlev prignal naš stric o j- , . v.1 a ' M' IX Matija' ko je prišel k nam na Ze 25 let v hladni zemlji spiš, . . , . „ , , v , , j • . . « obisk iz Trsta k našemu bol- MOJI DRAGI MAMICI SPOMIN našemu nemu očetu. Tedaj mi je pa-daril en "patekon," štiri kraj-cerje. Bolnega očeta sva pustila na postelji in šla s kravo . .v,. . .na pašnik. Tedaj si mi velela, — kako goreče so te zelje moje, . • . * . . ' . „ ~ .. . . ! da naj jaz ostanem za pastirja, toda sin Tvoj ni pozabil še na Te. Se vedno v molitvah minja se Te, da dal bi Bog Ti plačilo za delo Tvoje. Ce bi znala, draga mamica mi gotovo boš Boga prosila da bi|ker ^ moras bila zopet enkrat zdruzena v Bogu. Rož na Tvoj grob Ti ne morem dati; pač naj iste nadome- jj^.' stuje moja molitev, ki pri Bo- Za^e[ gu več premore, kakor rože ce-lega sveta. John Mesec, Cleveland (Collinwood), O. -o- MAMICI iti domov k očetu. V krasni pomladanski dobi sem tedaj zamišljen v cvetočo pomlad nabiral šopek cvet-a Ti si se odstranila . . . sem Te klicati: "Mati, matil" da se je razlegalo po cvetoči naravi. Žal, žal, da ta moj glas, ki je tedaj odmeval še po slovenski zemlji in me živo spominja na Materinski dan, se ne more in počast. jtj , . ... . ., več razlegati po goriških pla- Ce bi bil jaz ptička, najlepše ninah in ta nepozabni nara pozdrave bi ti prinašal iz dalj-jnik počiva dandanes v slwen_ mh dalj najsladkejse pesmi bi ski zemlji> katero drži y svojih pel tebi, draga mamica moja. krempljih nenasitni Lahon . . . u, i-,J!Z VGt:C' bi D"e 14. maja, na Materinski ti celo, hladi ti vročo glavo, ko dan bom tudi jaz nosi, beH na_ moras ob pekočem solncu težko gelj Tebi draga mati y gpomin delati, da mi pripraviš kruha, mamica moja. Ce bi bil jaz solnčni žarek, grel bi ti roke, kadar pereš moje srajčice ob hudem mrazu v ledeni vodi, mamica moja. Ce bi bil jaz kruh, bel bi ho-tel biti kakor sneg na gorah, in Srebrnočisto je udarila ura hleb, velik kakor vsa zemlja, na kaminu deveto uro. Zunaj je da^ne bi nikoli lakote trpela ti, Po^el groben dež po šipah, tisti drobni dežek, ki vso zemljo zavije v sivo tančico in čigar lah- Matija —o- Pogorele. Kako se je stari papež spominjal svoje matere mamica moja. Ce bi bil jaz sladkorček, vse-ga bi smela, vsega bi morala 110 SUmenjeJ*e zdl' da Je z one- snesti samo ti, mamica moja. In če bi bil jaz kralj, rekel bi: Vzemi zlato krono ti, mamica moja. In vse kraljestvo vzemi; treslo bratovo brzojavno poro- zak»J naJboli« bo m™ i" d™- S,J n0L° ¿L '"Ll žilo 22. aprila 1932. ki se je i*™- vlada* vsemu ti. t«L imo sli glasilo: "Mati na smrtni postelji, pridita z ženo če le mogoče takoj." Res sva odhitela takoj, da Če mogoče še enkrat vidiva živo drago mater. Dobila sva jo še v težkih mukah pri življenju, toda srečno se je počutila ob najinem prihodu. Ko sva jo s tolažilnimi besedami pozdravila, se je izrazila: "Zelo vesela sem, da sta prišla. Vedela sem, da me ne bosta pozabila." Nikoli ne bom pozabil dneva 27. aprila, ko je začelo ugašati njeno življenje, ko mi je zadnje besede šepetala v slovo, ko smo sinovi in hčere zadnjikrat goreče stiskali ono ove-nelo roko, ki nam je skozi vse življenje delila toliko dobrot, ko smo zadnjikrat v življenju klicali: "Mati, ljuba mati!" — Pet minut pred polnočjo je zaspala mirno za vedno v Gospodu; srce, ki nas je toliko ljubilo, je prenehalo biti. Ni nas več ca moja premila. o- MAMICE NI Nič več, nič več, mi ptičice ne pevajo — in solnčni žarki več tako, prijazno mi ne sevajo, ker nimam Tebe, mamica. Ah, zopet tu pomlad je zdaj in trosi cvetje prek' livad. Ne veseli me ves ta raj, mi" ne budi ne sladkih nad, kar nimam Tebe, mamica! V grmovju slavček poje spet, z veseljem sem ga slušala mi bajka bil je celi svet,' za vse sem zdaj oglušila kar nimam Tebe, mamica! -o- MATERI Vso noč upiram v prazni mrak; vse v prsih mi povzroča bolečine Kot Gora, Korotan sem res težak ga sveta. Tak čas je prav pripraven za razmišljanje in se človekova duša čuti napol v preteklosti, napol v prihodnosti. Vse tiho je bilo v starinski ni mo-slike na stenah so pripovedovale o časih nekdanje slave in srčne iskrenosti, a njihovi glasovi so tako sladko j bili,kakor Slas°V iz san,j- .Papež je sedel v visokem naslonjaču. Vsa sključena je bila postava, vsa vase pogreznjena, glava globoko sklonjena. J Iz voščenega obraza pa so gledale s starim ognjem črne oči, te oči, čijih pogleda ni nihče pozabil, ki se mu je kdaj zagledal y dušo. Papež je bil tako sam in samoten. Papež je vedno sam. Cim višje kdo stoji v človeški družbi tem samotnejši je. Zato nikoli ni bil nihče tako sam na svetu, kakor Kristus. Sicer so papežu zjutraj v cerkvi sv. Petra vzklikali: "Eviva il papa re!" "Živel papež kralj!" Sicer mu je kakor običajno legel okoli ust lahen smehljaj, ko j je dvignil roko, da blagoslovi i (Dalje na 4. strani) HJkMLSS» I irtMilMVi 11 jRm mM < roso* d to» HmJl Materinski dan Prihodnjo nedeljo, dne 14. maja bo eden izmed najlepših in najbolj pomembnih družinskih praznikov kar si jih moremo predstavljati — Materinski dan; dan posvečen vsem živim in pokojnim materam. Istega je baš pred nekaj dnevi uradno proglasil in določil tudi sam ameriški predsednik Franklin D. Roose-velt. Take časti, sreče in slučaja ni dosegel še noben drugi ameriški predsednik, namreč da bi ta proglas veljal tudi za njegovo še živečo mater, staro 77 let, ki stanuje pri svojem sinu predsedniku vsa srečna zadovoljna. Američani imajo navado, da ta važen dan praznujejo na drugo nedeljo v cvetočem maju, med tem ko se v stari domovini s posebnim dnevom spominjajo mater na praznik Marijinega oznanenja, dne 25. marca. Idejo obhajanja našega Materinskega dneva je sprožila leta 1908 Miss Anna Jarvis v Philadelphia, Pa.; to je bilo tri leta po smrti njene matere. Da si je izbrala baš to nedeljo za ta dan, je bil povod ta, ker je bila ravno ta nedelja najbližni rojstni dan njene pokojne matere. Tako je tudi Miss Jarvis izbrala nošenje belih nageljnov pokojnim in rdečih živim materam v spomin ter v počast. Nagelj pomeni resnično vdanost ter ljubezen, katero gojijo matere do svojih otrok. Dandanes se ta važen dan obhaja po vseh domovih širom Amerike. Prvič je postal Materinski dan postaven praznik leta 1914 na priporočilo pokojnega predsednika Wilsona; njegovo priporočilo je bilo soglasno odobreno v obeh kongresnih zbornicah. Sestaviti popolen uvodnik materam v počast je skoro nemogoče. Tega ne zmorejo niti največji pisatelji, pesniki in učenjaki, kajti vsaka mati zasluži za svoje naporno delo, skrbi, bolečine in težave, trud in odgovornost priznanje in pohvalo brez meje; saj vendar baš mati igra največjo vlogo v človeški družbi. Za letošnjo posebno stran Materinskega dneva smo zopet prejeli dosti lepega gradiva. Čast in priznanje vsakemu, ki se je na ta način svoje drage matere spomnil. Kaj je mati, posebno lepo omenja Miss Frances A. Lokar v Pittsburghu, Pa. Te lepe stavke in izraze smatramo, da zaslužijo svoje mesto na tej strani; "Kdo nam da življenje — MATI. Kdo nas varuje v naših otroških letih in pozneje ko tako potrebujemo pravilno varstvo — MATI. Kdo nam daje najboljše nasvete — MATI. Kdo skrbi, moli in prosi Boga za nas, ko smo bolani, in ko smo zdravi — MATI. Kdo razume vse — MATI. In v zahvalo za vse to in še več — kaj ji damo v zahvalo? Povzročamo ji nepotrebne skrbi in morebitno žalost. Mati je zadovoljna z malenkostimi. Ni ji treba podarjati zlata in srebra; pač ji izkazuj-mo vdanost, spoštovanje in ljubezen. Lepa beseda/ bo pri materi vedno dosti zalegla. Zdaj, ko zopet praznujemo Materinski dan, skle-nimo, da bomo vse storili za našo dobro mater, ki je nam najdražje bitje na svetu. Ce delamo tako, ne bo nikomur žal, kajti Bog sam nam je dal mater, katero tudi on spoštuje in ljubi, ter istotako želi, da tudi mi mater spoštujemo če hočemo, da bomo dolgo živeli. Zaeno želi sestra Frances A, Lokar najlepše cvetlici? in vse najboljše na svetu za našo MATER." Eni so še lahko tako srečni, da bodo na ta dan tudi letos nosili še rdeči nagelj v znamenje, da je njih mati še pri življenju. Bolj z žalostnim, pač pa gotovo z lepim hvaležnim spominom bodo pa nosili zopet drugi bele nageljne, ker njih mati že v grobu nočiva . . . Snominiall ao KnW/\ ovni A mai«»______ če kdo izvrši kak zločin vozeč se po reki Ohio mimo obrežja države Illinois, Indiana ali Ohio, ne bo kaznovan v kateri izmed teh držav, ampak se mora zagovarjati pred sodnijo države Kentucky. Za reko Ohio so v tem oziru izjemne postave. « Kadar ae kako narodno zastavo obesi na poldrog v znak žalovanja, se isto najprvo potegne do vrha droga in šele potem spusti nazaj na polovico. a Kdo ravno je bila mati kralja Davida, ki je vladal Izraelce okrog 1.1000 pred Kr. r. ni znano. Ve se pač, da je bil David sin Jesseja iz Betlehema in da je imel več bratov in sester, a Pravi pomen angleške besede "honeymoon" (ženitovanjsko potovanje) ni na svojem mestu Istega se je posnelo iz običajev starih Tevtonov ki so kako ženi-tovanje obhajali s tem, da so ves mesec v veseli družbi pili medico. Znani hunski kralj Attila, (umrl 1. 453.) se je na svojem, dolgem ženitovanju te medice tako napil, da je umrl. Da je ravno v državi Delaware največ trgovskih podjetij in družb inkorporiranih je vzrok ta, ker so ondi inkorporacijske postave najbolj mile in liberalne. Tam se zahteva najmanjše število delničarjev ter istim daje največ pravic. šmarnični oltar nebeški Ma-Parker že teri! Zares, to je mesec, ko se spominjamo svoje zorne mladosti, mesec, ko se v svojih spominih vsako leto zopet v duhu pomladimo, čeprav gre čas mimo nas in nam pušča leto za letom več gub na čelu. —• potrebovali njihove pomoči. — fiev. ttijacini Podgoršek, župnik. A grobu počiva . . . Spominjali se bodo svoje matere v gorečih molitvah. Kaj je mati, zna pravzaprav ceniti šele dotični, ki je mater že izgubil; prava mati je namreč nenadomestljiva. K sklepu se ta dan tudi spomnimo naše dobre podporne matere, ki še živi, dela in skrbi za nas dolgo dobo nad 39 let. Sklenimo, da ji ostanimo zvesti; da jo bomo ubogali; da bomo njene nasvete ter določbe poslušali in na ta način bo prihodnji Materinski dan naša dobra podporna mati — KSKJ., ki je mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij — obhajala svojo 401etnico srečna in zadovoljna. -o BAZNE ZANIMIVOSTI Astronomi so 1. 1932 dognali, da je "Amor" najbližji plaifetoid naše zemlje; razdalja med obema znaša po njih sodbi 9,500,000 milj. • Leta 1780, za časa revolucij o-narne vojne med Ameriko in Anglijo* je imela Anglija v tukajšnjih kolonijalnih državah, Kanadi in Floridi 42,267 mož močno armado; od teh je bilo v vojni ubitih okrog 10,000. • I družba v New Yorku najela potapljača Wm. Beeba, da bi se spustil kolikor mogoče globoko v ocean. Pogumni potapljač je pri tem dosegel 2,200 čevljev morske globine; ondi je opazil mnogo svetlikajočih, ali električnih rib. * Na Severnem in na Južnem tečaju znaša temperatura zraka nekaj nad 70 stopinj pod ničlo. •. Znanega izraza "Vlada ljudstva, po ljudstva in za ljudstvo," katerega je rabil predsednik Lin- Država Maine dela edino izjemo, da svoji senatorjev in kon-gresnikov ne voli v mesecu na- vembru, ampak že v septembru. • Trditev, da je odkritelj Amerike, Krištof Kolumb umrl reven in zapuščen v je£7,4ff resnica. Ko je 1. 1506 Kolumb umrl v Valla-dolidu, je bil na prostem; pred svojo smrtjo je naredil še oporoko v kateri je dedičem razdelil precej veliko svoje premoženje. "Caucus" pomeni sejo načel nikov kake politične stranke Ime "Caucus" je nastalo po Cau cus klubu, obstoječem 1. 1763 v Bostonu. Klub je zboroval na nekem podu, kjer so člani (poli-tikarji) kadili, pili in igrali za denar. Pesem "The Little Browr Church in de Vale" je dobila svoje ime po mali cerkvici v Brad-fordu, blizu Nashua, Chickasaw okraj, Iowa. Pesem je zložil Dr. Wm. Savage Pitt. -o- Barberton, Ohio. — Najmlajši v tej naselbini je Z&bavni klub "Kras," ki je bil ustahov-*Jen v svrho zbližanja, medse-Naša slovenska župnija sv. M1**1 sodelovanja in gojitve Cirila tudi praznuje sedaj sv©- družabnosti. Ta klub miruje je pomlajenje. Težko bolezen in prepušča prednost tilkajšnim je prebolela ln po človeških ra- cenjenim podpornim društvom, čunih ji je bilo prisoditi le še ter dramatičnim in lovskim dve do tri leta življenja, a klubom, ki pogostoma prirejajo prišlo je drugače! Vstala je k\[«re> veselice itd. v korist član novemu življenju v največje stva ter za odpomoč tukajšnjim veselje vseh dobromislečih fa- brezposelnim naše narodnosti, ranov, posebno še onih, ki o|za kar j**« «re čast in priznajo pred 17 leti ustanavljali in nie- ustanovili. V mesecu aprilu le- ZdaJ si Je Pa klub "Kras" ta 1930 je prišlo v Pevskem in zamislil, da bi tudi on kaj na dramatičnem društvu "Domovi- fedil- Uradniki tega kluba so na" do usodnega razkola in natančno poizvedeli in prišli do imenovano društvo, ki je žup- zaključka, kar se redkokdaj pri-hijo ustanavljalo ter ves čas M*' da bi vsa tukajšnja društ oskrbovalo cerkveno petje, je va itt klubl en dan mirovali, ali cerkev in župnijo zapustilo. Od|Pt)čiva11- To 1)0 na nedeljo, dne tretje osebe, napačno informira- 11 J uniJa- Vsled te»a so uradni provincijalni komisar je sku- niki kluba "Kras" najeli za isto šal spor med obema strankama nedeljo lep prostor za piknik na poravnati, a prišel je še hujši zapadni strani Barbertona na razdor. Ko sem istega leta znani farmi rojaka John Mo-(12. septembra) prišel kot žup- barja nik v New York, mi je Very s tem se najuljudneje nazna-Reverend^ sporočil, da je pri- nJa in namiguje tukašnjim dru-pravljefivse poravnati, kar je štvom in klubom za naklonje-treba, samo, da bo župnija us- h08* ob Priliki Povrniti, pevala. Razdor pa je bil tako Za odbor: hud, da sem mu svetoval, naj I Josip Ujčič. svojo izjavo v prilog "Domovini" preloži na ugodnejši čas, si-1 E,y» Mi"n- — Za Poročati cer utegne roditi ravno nasprot- imam žalostno novico, da je ni uspeh, kot je potreben za naše društvo št. 203 KSKJ. iz-obstoj župnije. Letos, tik pred £ubi,° iz svoje srede dobro in misijonom pa sem Very Reve- zvesto članico Marijo Šuštar, varil. V njenem naročju je renda opozoril na njegovo ob- Umrla je dne 26. aprila po pet- sedel, in ona mu je vodila neljubo, ki se je takoj odzval ter dnevni mučni bolezni stara 51 spretno ročico ob znamenju sve- ževimi očmi, slike iz davne preteklosti, vrstile so se pred njegovimi očmi v prav pisanih vrstah. Dan njegove izvolitve za papeža,' Bruselj s prekrasno stolnico, s svojimi gladkimi diplomati, Perugia. Ni jim branil, da so se tako vrstile pred njegovimi trudnimi očmi; vstajale so — izginjale, da napravijo prostor novim : O pač teža in trpljenje življenja, delo in trud. Vanitas vanitatum! Ničevost vseh ničevosti! Mladost! Stari pater rektor v jezuitskem kolegiju — dober, pobožen mož. Profesorji — sošolci — skoro vsi že mrtvi — Requiem aeternam — Gospod daj jim večni mir in pokoj! In tudi meni! In mati! Kako jasno stoji njena slika pred njegovimi oč mi! Kako njene oči, te svetle materine oči, zopet počivajo na njegovem obrazu! Da, to je bil njen glas, njen lep, melodičen glas! Kakor godba zveni v njegovih ušesih, lepše kakor danes zjutraj srebrne fanfare cerkvi sv. Petra. Kako je molila s svojimi otroki! Kako jim je prikazovala živo ves svet! Ob njeni roki je hodil preko cvetočih polj na carpinetski ravnini. Ona mu je kazala čudeže sveta: cvetko ob poti, pisanega metulja, zlate pomaranče. Poleg nje je stal ob tihih večerih in ona mu je kazala srebrne zvezde in mu je pravila o čudežih teh migljajočih lučic. Ona mu je dala prvi nauk o Njem, ki je vse to ust- poslal društvu "Domovini" iz- let. tega križa. Z njo je hodil k UGANKE REŠITEV ZADNJE UGANKE Prodaja jabolk Mrs. Šmith in Mrs. Jones sta imeli vsega skupaj 420 jabolk in sicer vsaka po 210. Prva je dobila za svoja jabolka $1.75, Mrs. Jones pa $1.68. Te uganke ni nihče pravilno rešil. javo, v kateri je imenovano I Pokojnica je prišla v to de-1 mali cerkvici na griču, vse se društvo popolnoma oproščeno r^0 Pred 20 ^ iz Leobna na tako dobro vidi. Vidi njen vsake krivde žalostnih dogod- Gornjem štajerskem za svojim obraz, zatopljen v pobožnost, tov v letu 1930. "Domovina" m°žem, kateri je prišel semkaj vidi jo kako prihaja sklenjenih bo pismo gotovo drage volje po- že eno leto Prei- Tukaj zapu- rok od obhajilne mize. In pokazala vsakemu, ki se želi o žalujočega soproga Franka, tenj ga je s prav posebno lju-resničnosti mojih besed prepri- dve bčeri in enega sina, v sta- bežni jo pritisnila na srce, svo-čati. Istotako imam jaz še mno- rem kraj" Pa brata in sicer v pega malega Joahima. Pred go važnejie pismo na razpola- Rajhenburgu.. «pri, Krškem. Spa- jaslicami se stali'in Čisto tiho go vsakemu resnemu rojaku - dala je k društvu Marije Vne- mu je pripovedovala o malem faranu, iz katerega bo lahko bovzete in k Slov. Ženski Zve- Jezuščku, ki je postal človek, vakdo spoznal, kje so bili pravi ci- da bi otroke odrešil. In potem vzroki, da je prišlo tako daleč. Pokojnica je bila zelo mirne- so peli on in njegovi bratci in Društvu "Domovina" moram zna^aja» dobra žena in mati. sestrice in mati z njimi; mehko dati vse priznanje, da je bila od Da Je bila Priljubljena, je po- sladko pesem o Jezuščku v jas-začetka mojega prihoda vedno kazal Pogreb in veliko število licah. pripravljena za poravnavo; ce- obiskovalcev, ko je ležala na Nekega večera pa je vzela lo pred sodnijsko obravnavo (v mrtvaškem odru. svojega Joahima s seboj — či- aprilu 1981) je "Domovina" po- Draga sosestra! Naj Ti bo sto tiho. Širok plašč si je ogr-nujala spravo, a vsako zbližanje lahka ameriška gruda! Pre- nila in odšla sta v tiho, revno med sprtima strankama je znal ostalim naše iskreito sožalje. ulico in tu je prvič videl v svo-nekdo spretno preprečiti. Več Frančiška Korent. jem življenju, kaj je nesreča. kot plemenito je, da "Domovi- --Bolan oče, zaskrbljena mati, jo- na," ki je tožbo dobila, ni iz- Chisholm, Minn. — Dne 26. kaj oči lačni otroci. Nikoli ni vajala, posledic kot bi ji hlahko, aPrila je tukaj umrla po dolgo- pozabil nežne obzirnosti, s ka-marveč potrpežljivo čakala, da trajni bolezni za sušico hčerka tero je mati razdelila svoje da-zmaga razsodnost ter v n o v i č rojaka ^ath Funteka, stara 26 rove — ni bilo kako bogastvo, ponudi, ako bo k temu pozvanffdlet> članica društva sv. Ane K. Peccijevi sami niso bili bogati, svoje sodelovanje v prid župniji P* Chisholm, Minn. Naj toda siromaki so poznali Ano in vsej naelbini. v miru Počiva. Preostalim na- Pecci, njeno tiho dobroto. Do- ... , _ . , .. še sožalje. bro so vedeli, da ta plemiška Veselo razpoloženje, zlasti po Poročevalec misijonu, spričuje, da gre žup- nija lepi in veliki bodočnosti na-1 JoJksl _ Dne 2g aprj]a I siromašne koče. Prav to je spro . z ljuds va samega pri- he preminuia občeznana rojaki- napravilo njene darove dragoce- • ,.?Vma njavMarija Terlep v častitljivi nejše, kakor one bogatašev, ka- m Bled združita v velik cer-starost. 6g ,et; Pok nica je kor drobtinice od bogatinove kven pevski zbor ki bo pnteg- bila doma SeIske fare prj žJmize. n!u ManJU v n0g0 . žemberku. Zapušča več žalu- Pa vidi mater pri delu, ka- gin odličnih moči, pevcev m jočih sorodnikov in sicer: eno kor samo posebi umevno ii je glasbenikov Kdo se more to- hčer Mrs> MaHe Pasdertz; 5 bilo delo. Pač res, če hoče ma- jokal. To je bil vir, iz katerega je črpala mati moč, požrtvovalnost in ljubezen. In od tega vira se je vračala domov, v svoj Nazaret, k svoji družini z onim požrtvovalnim duhom, ki je nekoč poživljal gospodinjo svete Družine. Tedaj se je papež dvignil, odločen, da mestu in vsemu svetu oznani: "Matere, vse matere, bodite svete matere! Božji otroci, živi in sveti so vam izročeni od gospoda Boga. Vzgojite jih k pobožnosti, k moči, k delu, k samopremagi da bo Kristus zaživel v njih!" Nadnaravna luč je razsvetila obraz starega pa« peža. o- žena sama dela,, da zasluži in potem prihrani, kar donaša v rej ustavljati želji trezno misle-| sinov: John, Anton, Frank in ti šestero otrok vzgojiti, in če NOVA UGANKA Kontraktni delavci Neki kontraktor je imel pri gradbi nove hiše najetih 65 oseb in sicer 15 zidarjev, 20 tesarjev in 80 navadnih delavcev. Skupna plača vseh je zna šala $177.00 dnevno. Zidarji so imeli toliko plače kakor tesarji in delavci skupaj. Vsi tesarji so zaslužili $60.00 na dan. (oliko so zaslužili zidarji in koliko navadni delavci? Imena rešilcev . priobčimo Glasilu. DOPISI j coin 1.1861 v svojem znanem go-Nedavno je neka znanstvena voru v Gettysburgu, si ni Lin- New .York, N. Y. — Marijin mesec majnik je tukaj. Kdo izmed nas ne obuja lepih spominov na one čase, ko smo zalj- čih faranov?! Ljudki glas, bož- Joseph y JoIfct Leo y Wis ,naj vsi obiskuj 0 šol je ^ Ji glas! Zahvaljujem se temLonsinu; dalje zapušča 21 vnultreba, da mati dela. In mati potom Very Reverendu komi- kov |n tri pravnuke> tako tudi je delala: zjutraj prva, zvečer sarju, da je storil to, kar je eno segtro Mrs Catherine WilZadnja. Za moža in otroke in vedno smatral za svojo dolžnost dec y JoHetu in enega brata za Boga! Njeno delo je bila in zeljno čakal prilike, da vsa- Johna y Pue51o> Cq1o PokppaJvesela vršitev dolžnosti v služ-kemu da dober vzgled. Zahva-Lft je bila x nft sloi€nJbi božji. Njeno delo je bila ljujem se vsem faranom, ki soLkem pokopaligču 8V. Jožefa. molitev. mi bili pri velikem prizadeva- Svetila večna ,uC Preogta_ živijo papež, kralj! Ta klic nju desna roka. Mi gremo na- Hin nage 80Žalje prej in niti korak nazaj! Znamo biti potrpežljivi do skrajne meje, a umika ne poznamo! Bog pa bo blagoslavljal plemenito prizadevanje tako članov društva "Bled" kakor "Domovine" za napredek župnije, saj se eni kot drugi zavedajo, da moramo biti v prvi vrsti katoličani, ki gredo za svojim dušnim pastirjem. Člane' društva "Domovina" tem potom prosim, da se povrnejo k cerkvi, oziroma župniji, ter s svojimi preizkušenimi močmi pomagajo, kjerkoli bomo Poročevalec. se je zopet razlegal okoli njega. Jeruzalem, Jeruzalem!. O da bi spoznal, kaj je v tvoj mir! Neka moč je prešinila sključeno Iz rNadalievanie is 3. stran«) množice. Toda pred očmi mu I postavo trudnega papeža, je bila slika božjega mojstra, ravnala se je. Mater nam manj-ki je jezdil v Jeruzalem. ka, delavnih, skrbečih, učečih, Sedaj pa je bil sam. In tru-|žrtvujočih mater, kakor je bila d$n. Drobna roka je slonela I Ana Pecci, njegova mati. na izrezljanem naslonjalu in Pa odkod je črpala ta mati vsa postava se je še bolj sklo- razsvetljenje, moč, da je bila niIa- taka mati? Zakaj ni bila ta- Starost živi v preteklosti in ka kot tisoč drugih? Kaj je v bodočnosti, ki je onstran gro- bilo ono živo, veliko, ponižno, ba, kjer tudi preteklost na novo delujoče v njej? In papežev Eaživi- duh se je dvignil k skrivnosti Slike so vstajale pred pape-jvse moči, pred katero je davi (Nadaljevanje s prve strani) letni Matija Spaninger. — V Zr-kovcih je dobil 19 letni Mirko Novak, ki se mu možnar ni hotel vžgati, strel v glavo in je fant moral v bolnišnico. — Ivanu Hrastniku, 29 letnemu posestniku iz Korene, je možnar čisto razcefral roko. — V Krče vi ni se je pri streljanju ponesrečil ključavničarski učenec Rudolf Bir-ger. — Poleg možnarjev je zahteval tudi karbid, s katerim strelja posebno mladina, svojo žrtev. Franc Hercog, 35 letni tkalec iz Podbrežja, je opazoval fantiče pri streljanju s karbid-kami. Tudi Hercog je poskusil, pri tem pa si udo ožgal obe roki. Trboveljska premo gokopna družba bo vklub povečanim dobavam znova odpustila okrog 500 nameščencev. Gospodje se izgovarjajo, da imajo prevelike zaloge, oziroma premalo kupcev za premog, ker jim konkurirajo državni premogokopi. Na washingtonska pogajanja bodo povabljene tudi manjše države, predvsem Mala antanta. Jugoslavijo bo zastopal poslanik dr. Leonid Pitamic. Za častnega doktorja je bil imenovan naš washingtonski poslanik g. dr. Leonid Pitamic in sicer od znamenite Georgetown univerze v Washingtonu in od katoliške univerze v ravno istem ameriškem mestu, čestitamo! Po zakonu o zaščiti države so bili te dni pred ljubljanskim sodiščem obsojeni: Gregor Repan-šek, bivši župan na Homcu na tri mesece zapora; Jožef Rode pa na 3 mesece zapora. Ker je bil ob-dolžen, da je na znanem šenčur-skem shodu metal kamenje na orožnike, je dobil 24 letni delavec France Žun iz Moš pri Smledniku dva meseca zapora, 20 letni posestnikov sin F. Novak ua bo plačal 120 Din. Zopet so dovoljena med drugimi sledeča Kat. prosvetna društva v kamniškem okraju: v Ihanu, Domžalah, Tunjicah, Stranjah, špitaliču, Motniku in v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Ovaduštvo je grda reč. Navajajoč besede predsednika Trgovske zbornice g. Jelačina, se tudi "Kmetski list Ogorčeno obrača proti ovaduštvu, češ da je nad vse grda lastnost nekaterih sinov slovenskega rodu, da svoje ro-rojake. Tornado v Alabami Birmingham, Ala., 5. maja.— Ko je začel danes zjutraj tornado v zapadno iztočnih okrajih države Alabama silno divjati, je našlo vsled te katastrofe smrt 20 oseb, približno 200 je bilo pa ranjenih. Samo v premogarski naselbini Helena, s 700 prebivalci je bilo ubitih 13 oseb, 100 pa ranjenih. Veliko žrtev je bilo tudi v Centerville, Brent, Demopolis in Union Grove. Med žrtvami se nahaja tudi Mrs. Thomas, žena šerifa iz naselbine Thomas. Poizvedba Podpisani bi rad zvedel za naslov mojega domačina in soseda Jože Rus-a, doma iz Radovice št. 58 pošta' Metlika na Dolenjskem. Rad bi mu naznanil nekaj važnih novic iz starega kraja. Jernej Jurjevich. P. O. Usk, B. C. Canada. GLASILO K. S. K. I, MAV 9ÏH. 1938 UstaooTlJflBa v Jolietu. XSL do* X tarUa. îm*. T.kjj^i_____« # fi£SS 1004 N- cjmoAooèR JSS», iti. atanovanja gSwTtaJnitau; . JoUet MM Melka 184.81% podpora 84,840,884 m. Od ustanovitve do »"^aroft^^ cMéa^pfcâ Glavni nr^I«*- T£LPDBOIl,,x5ïî uiavm predsednik: FRANK OPKKA. 28_lOth Bt Prvi podpredsednik: JOHN OKRM/MlSi* O B _ SïEi ^¿S^^fi HOCHEVAR. 21241 "^^mTotoveland, O SSI^ÏÏÂ,"! 1004 N. Chicago St. Jolie? m. ^^ Pomoini tajnik: STEVE O. VERTIN. 1004 N oUmmm jI« m Blagajnik: LOUIS ŽELEZNIKAJt 1004 N Chlcïï?» ïmÛ™ SSESF «S^W "S Jo^^vSS. «o0^^ HL Vrhovni adravnik: DR. M F OMAN 8411 St. ClafrSE, SveSnd a ^TTNSHUKI^ Ml Ave. A? Ui °«! FRANK FRANCICH, 8811 W/Nattaial A?TMàh*ukee. Wla GEORGE BRINCE, T18 Jones St. ÎSeS/îcS FINANČNI ODBOR» FRANK 008P0DARICH, 211 Scott St. Jollet ni * JOHN ZULICH, 18115 Neff R«Tcie^uïo RUDOLPH O. RUDMAN. 400 Bnrttaftonlfct; WUUnsburg. Pa. JOHN DEČMAN,, B^jJ * ° * 5 WILLIAM F. KOMPARE. 8208 Ck*nmerciaJAve. South Phlr*™ tu JOHN R STBRBENZ. 174 Woodïa^^TuSuffÎS^* ^ UREDNIK IN UPRAV NIKQ L A S I L A • IVAN ZUPAN. 8117 St Clair Ave. Cleveland, O * ^apÏÏSkata ^TrSSf K cMhi£T£. «SU sr&ï VSEM MAMICAM V SPOMIN MATI! — O kako sladka in mila beseda! Najslajša vseh be se d. Zakaj bi pa tudi ne bila? Saj MATI je ime oni, ki je v groznih mukah zastavila svoje življenje, da nam je dala našega. MATI je ona, ki je vedno čuvala nad nami, nas negovala in vzgajala ter napeljavala k dobrem. Kdo, ako smo bili bolni, je prečul pri nas ter skrbno stregel cele noči, in garal za nas tudi po dnevu? Nihče drugi kakor MATI. Kdo, nam je pomagal prvič prestopiti? Nihče drugi kakor skrbna MATI. Kje, smo se prvič učili spoznati Boga, našega Stvarnika in Odrešenika, ter Njegovo Sveto Mater Marijo? Nikjer drugje kakor na kolenih verne naše MAMICE. Kdo nas je podpiral v naši prvi veliki preizkušnji, to je, ko smo se imeli prvič podati od doma v šolo? Ljubeča MAMICA, seveda: Ona, nas je bodrila in navduševala. Kdo se je z nami vedno vese-• lil naše sreče in se žalostil z nami vred v naših nesrečah? Nihče drugi kakor ta ZLATA MAMICA. Pod okriljem skrbne MATERE smo se vedno čutili varne. Saj ona je ljubezen, ona je mir, ona je dom, kamor se družina po trudapolnem dnevu pride odpočiti. Ona je naša trdna opora v času ko svet nas prezira. MATI ne zapusti svojega sina ali pa svojo hčer, pa tudi če ga ves svet zaničuje. i Zato pa na dan vseh mater, to je na MATERINSKI DAN počastimo svoje MAMICE oni, kateri smo tako srečni da jih še imamo med nami. Skažimo svojo spoštovanje, vdanost in ljubezen do nje, ki žrtvuje svoje celo življenje za nas. Prosimo Boga, da jo nam ohrani zdravo in čilo še veliko vrsto let. Oni pa, katerih MAMICE praznujejo ta MATERINSKI DAN že v večnosti, ne pozabite jih. Molite zanje in prosite Boga, da se zopet enkrat srečno snidete ž njo v nebeškem raju. Vsem materam, posebno pa članicam K. S. K. Jednote, kličem "bodite mi srčno pozdravljene": želim vam -še mnogo, mnogo let, da bi bile srečne in zadovoljne v krogu svojih družin, katere bi vodile nazaj k njemu, ki vam jih je dal v oskrbo. Onim materam, ki jih pa že krije črna zemlja, pa želim večni mir^in pokoj. Večna luč naj jim sveti. Naj počivajo v miru! MARIJA HOCHEVAR, II. gl. podpred. K. S. K. Jednote. -o- »a sevaj«. Zopet nastane mr rnranje: na balkon iznad glavnih vrat orožarnice je stopil mestni načelnik Matija Eierl von Eiersberg, s mastnim sod nikora in s njegovima prisedni-koma, Mihaelom Marklom in tianusom Grubelom. Vsi domači ljudje oblečeni praznično. Razgovarjali so še na onem balkonu zelo važno in dostojanstveno, kakor da so hoteli prepričati vse tiste svoje someščane, da so v večnem službenem poslu, da je njih delo vse to, kar se danes godi, da se vse odbija ob njih glave. Sonce je bilo že osvetilo pročelja orožarnice in nekaj trga pred njo in se je polagoma premikalo k onemu črnemu podu, kjer se je svetila sekira na kladi. Ka kapucinskem trgu odbije osem, a na trg prikorakajo odposlanci Abele in Molitor, dvorski tajnik Podesta, vladni zastopnik Jurij Domhofer in zapisnikar kazenskega sodišča Maksimilijan Hanugel Zdaj stopijo na trg tudi oni, ki so bili na balkonu, priklonijo se globoko oni gospodi z Dunaja, najbolj globoko kraljevskim odposlancem. Ti jim milostljivo podajo desnico, vsi so oblečeni Evgenij Kumičič: Peter Zrinski in Fran Krsto Frankopan na morišču Ban Peter Zrinski in Fran Krsto Frankopan sta bila potomca dveh slavnih hrvatskih plemiških rodbin, ki sta za vladanja cesarja Leopolda I. stopila na čelo zaroti, ki si je postavila za cilj odcepitev Hrvatske od Avstrije. Zarota se je odkrila in oba plemiča sta bila obglavljena. Napočil je 30. april, leta 1671 torej pred 262 leti.' V Dunajskem Novem mestu so se že zarana čuli po nekaterih ulicah ostri klici častnikov in težki koraki vojakov. Pri kapucinih je zvonilo k sv. maši; tanki zvok se je ražlegal zdaj močnejše, zdaj šibkejše, kakor da bi veter pihal Prav, ko se je zdanilo, se je bila naglo vzdignila poletna nevihta, zabliskalo je in zagrmelo neko-likokrat, zapljuskal je dež, ali rok štiri. Na njem pri kraju je bila okrogla in debela klada, a na njej se je svetila velika sekira. Ljudje so vedeli, da se na takšni kladi sečejo roke. Nasproti temu podu je bilo neko povišano mesto od desek, pokrito z lepo preprogo za kraljevske odposlance.in drugo gospodo. Na popločenem trgu je izrastla trava izmed nekaterih ploč. Mestna orožarnica je bila na zapadni strani trga, a kapucinski samostan, veliko poslopje na dve krili, na vzhodni in južni. Mnogo dece je splezalo na samostansko streho; na oknih in okencih je bila glava pri glavi, kakor na obzidju. Okoli sedme ure prikoraka na trg mestna domača garda pod orožjem in vsenaokoli nastane veselo mrmranje, ker se mnogi radujejo, ko vidijo svoje rojake in prijatelje, kako ponosno stopajo opasani s širokim žoltim jerme-njem pod ogromnimi dlakasti-mi čakami. Garda se razdeli na štiri ena- v črno, nekateri z mečem ob boku, drugi z dolgimi lasuljami. Razgovarjajo se pred orožarni-co, kjer stoji tudi stotnik von Ehr s svojimi kopjaniki. Odposlanec Abele vpraša mestnega sodnika Pavla Ple-yersa: "Kdaj je prišel Nikolaj Mohr?" M ^ "Sinoči, ravno iz Soprena," odgovori sodnik. | "Kje je zdaj?" vpraša zopet Abele. "V orožarnici. Vojaki so mu dali dobro pečenko in vrč vina. Zelo je vesel, šali se z vojaki." Samo da se ne bi opil!" pogleda Molitor skrbljivo sodnika. Naj pije kasneje . . . Cul sem, da je rtekoč v Požunu prišel pijan na morišče. Ne bi hotel, da se to zgodi tudi danes..." se posmehne Abele. "Ne bojte se, spoštovani gospodje odposlanci, Nikolaj Mohr je odsekal že 170 glav!" se pokloni sodnik. "Ni vsakdo spreten," migne z rameni Abele. "Prosim vas, ne dajte mu mnogo vina." "Glej, koliko radovednega in neumnega ljudstva!" reče Molitor, ppgledavši po obzidju in vse se je kmalu izkadilo, zapad- ke četice, vsaka v en kot. Ma-njak je raztrgal oblake. Sonce je zasijalo skozi nje, iskrile so se kapljice na strehah, preko obzidja se je razlival v mesto vonj oranic in livad. Ljudje so hiteli na obzidje, da bi dobili prostor, na severni strani trga je padel pogled naj-prvo na sredino trga, kjef- s6 je nekaj črnilo, nekakšen pod, pokrit s črnim suknom, tri čevlje visok, dolg šest sežfijev, ši- lo po tem prikorakajo kopjaniki, dvesto jih bo, brkasti so, plavolasi, večinoma visoki, sto-, pajo trdo, ostro. Vse je na njih široko, čevlji, hlače, roka- no obdarijo," pohiti dvorski taj- strehah. Za hip pa dostavi: "Jaz želim, da se kdaj končajo te proklete pravde!" "Danes bo torej tudi Nadas-dy ?" . . . namežikne mestni načelnik Matija Eiert. "Jaz mislim, da je že mrtev," se nasmehne Molitor. "Danes je četrtek, 30. aprila, da, za danes je bilo odločeno, ob osmih. Njegova glava je torej padla, v dunajski mestni posvetovalnici, v katero so ga pripeljali iz ječe pred tremi dnevi ponoči. Ko sem ga videl zadnjikrat, prošli teden, je bil bled in moder, pravi mrlič. Tudi grof Tattenbach ne bo dolgo čakal . . ." "Osem je proč, da Nadasdy je mrtev," zazdeha Abele. "Njegovo ime je izbrisano iz plemiške matice. Njegova deca je dobila ime: Kfeuzberg. Čuje se, da hoče premilost-Ijivi cesar dati oni krasni Na-dasdyjev grad Pottendorf z ogromnim posestvom, slavnemu in presaslulnemu generalu grofu Montecucoliju," se oglasi tiho sodni prisednik Grubel, suh in grbast starec. " Culi ste istino," potrdi Abele. "In prav je, da se nagradijo vsi oni, ki verno in požrtvovalno služijo premilostljivemu cesarju." Seveda, prav je, da se obil- vi in klobuki s perjanicami. nik Podesta. Oni se razvrstijo na zapadni "Kaj so Nasadyju odsekali strani trga, pred glavnim pio- tudi desnico?" vpraša ponižni) čeljem orožarnice, spuste kop- sodnik prisednik Marki, droban ja, mnogi se naslonijo na zid, in bled starček, nekateri gledajo one ljudi na "Niso mu je odsekali. Cesar oteidjti ift na strehah, nekateri ga je pomilostil pred tremi dne- vi, kadar Zrinskega in Franko-pana," odgovori Abele. "Zrinski in Frankopan ne vesta, da se jima ne boste odsekali desnici," pripomni goreče mestni sodnik. "Nismo jim hoteli povedati, da jih j« cesar pomilostil!" • "Hoteli smo, da bodo v.strahu," se pohvali Molitor. "Mnogo posla so nam dali," zastoka Hanugel, zapisnikar kazenskega sodiftča» visok in krepak, z razžarjenimi lici. Tudi jaz bom mirnejše spal, ko ne bo Žrinskih in Frankopa-nov na svetu," reče tiho Podesta. "O, tudi jaz!" vzdihne s za dušljivim glasom vladni zastopnik Domhofer, debelo človeče, na valjčastih nogah. "Pravijo, da je mladi Ivan Gnade grozen kakor njegov oče," doda Podesta. "Mladi Gnade?" razrogačita oči sodnik in načelnik. Ivan Zrinski, sin Petrov se bo zval odslej: Ivan Gnade. Tako je odločil premilostljivi cesar, razj'asni Molitor. "Na vse misli njegovo veličanstvo." "Culi smo, da je premilostljivi cesar plačal mnogo sv. maš za Zrinskega, Frankopana in Nadasdyja," reče predsednik Marki skoro ganjen. Dva tisoč za vsakega; skupaj šest tisoč!" potrdi vladni zastopnik Domhofer. Cel svet ve, da je premilostljivi cesar največji vzor vsakemu pravemu kristjanu!" zdihne Marki. Ali ste videli danes Zjutraj Zrinskega in Frankopana ?" vpraša Molitor mestnega sodnika Pleyersa. "Videl sem ju pred eno uro," se pokloni sodnik. "Kakor so mi pravili kapucini, je Zrinski celo noč prebedel, a Frankopan je spal nekoliko ur, vse do dneva; trdo je spal, dokler pa-ni prebudil oni grom. Po šesti uri sta bila pri sv. maši, vsak zase. Shujšala sta, , toda popolnoma mirna. Neprestano molita k Bogu." V tem hipu se vzdigne šum glasov z obzidja in s streh; na trg je prišlo iz orožarnice deset ljudi, a vsi imajo na licu črne krinke, vso si ograjeni z dolgimi črnimi haljami. Veter je razgnal vse oblake, nebo je bilo čisto in svetlo. < Oni okrinkani se podajo po dva in dva polagoma na drugo stran, kjer se je dvigalo obzidje in to se razvrstijo, nemi, ne izpustivši besede. Sum se poleže: Nekoliko trenutkov za onimi okrinkanimi prikoraka iz orožarnice na trg visok in silen človek, noseč nekaj na ramenih, nekaj dolgega, omotanega v rdeče platno. Na veliki glavi mu strčijo svetlorumeni lasje, nakratko ostriženi; lice mu je gladko obrito, nabuhlo in rumeno; oči zelo velike, modre in bistre, ne-izrečno nedolžne in pokojne. Po debelih deskah, kakor po mosti-ču, pride na morišče, odloži ono dolgo stvar z ramena na klado, osloni se na njo in pod vi je roke na prsih. Tako stoji in gleda v nebesno modrino tja preko obzidja. Krasen dan! veter je vedno šibkejši. Glej, kako mirno stoji Mohr na morišču! Zdi se, da ni mnogo pil," zniža glas Abele, pripognivši se k Molitoru. Zna se obvladati," šepne Molitor, pogleda na kapucinski stolp, potem glasneje: "Kaj pa čakamo? . . ." Res, čas je že, odgovori Abele. Gospoda, vsak na svoj posel, kakor je dogovorjeno." Obrnivši se k vladnemu zastopniku Domhoferu, ga zaprosi: "Pojdite k Zrinskemu in Fran-kopanu in javite jima, da sta izbrisana iz plemiške matice, in ne samo onadva, ampak tudi njim potomstvo. Dokler se ji- pomilostitev z Dunaja, da se jima desnici ne odsečet«. Glejte, da tega ne pozabite. Tedaj krene v orožarnico z 20 kopjaniki in s stotnikom von Ehrom tale gospoda; mestni sodnik Pleyers in njegova pri-sednika Marki in Grubel ter vladni zastopnik Domhofer irt zapisnikar kazenskega sodišča tfanugel. Abele, Molitor, Podesta in domači načelnik Eierl se podajo na ono vzvišeno mesto sredi tr ga, nasproti morišču. Mestna garda in kopjaniki, ki so ostali na svojem mestu, so se vsi boljše razvrstili, vsi se vzravnali in prijeli za orožje po predpisu. Pet bobnarjev je že zdaj uprlo oči v odposlance, ker jim je stotnik von Ehr zapove-dal, da jih morajo ostro gledati in takoj vsi na en mah silno za-bobnati, ako jim odposlanci mahnejo z roko, da naj to storijo. "Ali so dobro zaprta vsa mestna vrata?" vpraša dvorski tajnik Podesta popolnoma tiho Abela. "Ne bojte se, dragi prijatelj; dobro so zaprta. Danes je v tem mestu mnogo vojaštva," šepne Abel. Niste li pomislili na kakšno izdajstvo? . . . ." pripomni zopet dvorski tajnik. "Na vse sem pomislil. Ne bojte se . . ." •"Tudi vi ste malo zmedeni," se nasmehne prisiljeno Podesta. "Jaz nisem, ali zdi se mi, da je Molitor prebledel," odvrne Abele s tresočim se glasom. Zdajci pride k njim vladni zastopnik Domhofer iz orožarnice in jim pripoveduje zelo zbegan, da je opravil svoj posel, da sta ga popolnoma mirno poslušala, ko jima je javil vsakemu posebej, da sta izbrisana iz plemiške matice. "Kdaj privedejo starejšega?" vpraša Molitor. "Jaz mislim, zdaj takoj," odvrne Domhofer. Na trgu in okoli njega povsod grobna tišina. Veterc je izpod soinca tiho šumljal in prenašal vonj pomladnega cvetja in mlade trave z bližnjih livad. Solnce je že razsvetlilo polovico morišča; krvnik je mirno od-motal svoj dolgi in široki meč, ki je zasijal. Ljudje so pogledali uro na stolpu, vrata orožarnice in oni meč — in vsi pogledi so padli na oni balkon na pročelju orožarnice, v prvem nadstropju. Na balkon so stopili mestni sodnik, njegova pri-sednika in zapisnikar kazenskega sodišča Hanugel. Na obzidju se je vse vzpelo, eden na drugem. Še en hip, in težka vrata orožarnice zaškripajo, zgane se mlado in staro, vse privzdigne glavo, šum leti po zraku, potem grobni molk . . . Vrata so se odprla, na trg sta stopila dva siva kapucina, s sklonjeno glavo, vsak nosi malo razpelo; za njima stopa stotnik von Ehr, in deset kopjani-kov, potem zopet dva kapucina, eden na levi, drugi na desni Petru Zrinskemu, ki nalahko stopa z razpelom v rokah. Solnce mu venča odkrito glavo, one valovite črne lase, na modrem plašču se bliščijo velike medene pločice. Korak za njim stopa sluga Tardič, potem zopet deset kopjanikov. Prišedši iz orožarnice obstanejo na stotnikovo povelje vsi pred njo. Zapisnikar kazenskega sodišča prečita razsodbo z balkona, z močnim glasom, potem javi, da je prispela pomilostitev od cu, ki proseva od neizmerne dobrote in lflildte, tako bledo, tako sveto, ker njegova bledost spominja na ono velikih mučeni-kov. Iz velikih oči mu sije neka svetla nadstmska sfla, ker dokler korakajo počasi preko trga, on ne vidi drugega nego malo razpelo, on ne Čuje nego besede svojega spovednika, ki ga tolali, da bo kmalu stopi med blažene na drugem svetu. Že so na morišču. Zrinski pogleda krvnika in njegov meč, pritisne roko na srce, potem izusti tužno nasproti kapucinu: Častiti in dobri moj oče, molite Boga za mojo domovino. Oh, da bi znali, kako je poga-žena! Molite za njo!" "Jaz za vse trpeče . . se uduši starcu beseda od velikega ganotja. "Molite Boga za mojo ženo, za mojo deco!" Molil bom . . ." zaječi spovednik. Molite za mojo dušo!" vzdihne Peter in stopi s trdnim korakom na morišče, a takoj za njim spovednik in sluga* Krvnik stoji nepremično, drži meč na golem ramenu. Zrinskf obrne oči po trgu, pogleda odposlance in reče svojemu spovedniku: "Bolj se oni siromaki bojijo se skrivi, splašeno preobrača oči. Tedaj pohiti na morišče onih devet okrinkanih ljudi, vsi raztegnejo črno suknjo, veliko, kakor največja rjuha, omotajo truplo in glavo, pustijo vse tam in se vrnejo na svoje mesto. Sluga Jurij se prestrašen zateče v kapucinsko cerkev. Ne preteče niti četrt ure, vrata orožarnice zopet zaškriplje-jo in zacvilijo. Na trg privedejo kneza Frana, prav tako kakor Petra. Tolaži ga spovednik o. Oton, paž Bernardino stopa za njim, z glavo pokonci, bled ko smrt. Na obzidju se je zopet zbrala množica. Zapisnikar prečita razsodbo, mestni sodnik prelomi paličico in jo vrže z balkona na trg. Ko začuje knez, da se mu desnica ne bo odsekala, se malo zgane in globoko oddahne. Z železnim razpelom v rokah krene proti morišču, popolnoma skrhan po tolikih mukah. Soln-čni sij na pločah je bil prežgoč za njegove oči. Ko je zagledal krvnika in njegov meč, je zadr-getal nekoliko, zastal je za hip korakom, ali ne od strahu, ampak kakor začuden in pomisli vši na Petra. Tiho reče svojemu spovedniku: "Oni' meč je njegovo gla- moje strašne smrti, nego jaz." vo- • • "Odpustite vsem ..." "Peter moli za nas Boga. "Odpuščam . . ." zašepeče Kmalu se ***** sreča,i ž "jim." "Pišite moji Juliji, da se ni- Zrinski, poda razpelo spovedniku, sleče plašč, ga vrže slugi, izvleče iz žepa svilen robec, prekrasno izvezen ^ zlatom, ga ogleda, ga poljubi, potem vzdihne v največji boli: "Oh, Katarina moja! . . ." Na kapucinskem stolpu odbije devet. Zrinski poklekne, pogleda solnce, poljubi oni svileni robec, ga poda slugi in zaprosi: "Jurij, zveži mi s tem robcem oči. Z Bogom, dobri moj Jurij! Ta robec mi je dala mo- sem bal . . ." zaprosi z močnejšim glasom, ko pridejo k morišču. "Bom, dobri knez. Iz globine svoje duše zahvaljujem Boga, da Vas je cesar pomilostil za desnico. Eno uro se lahko z menoj razgovarjate. To vam je dopuščeno." "Pomilostil! . . . Mene mrliča? ... Ali bodo Petra in mene položili v isti grob? . . ." "Bodo, gotovo." Da, meni je kakor da poči- ja Katarina na Petrovo pred ¡T Ž njimI V f**" in,čutim' .kako je mrzlo njegovo telo, njegovo lice. Glava leži ob glavi, truplo ob truplu, pomešali so se tremi leti. Njene roke so ga tako lepo .... "Dobri moj knez!" . . . za-plaka sluga. Privzdigni mi lase s tilnika naši okrvavljeni lasje . . . Vse je okoli mene mrtvo, samo to « * - j ». -L a, solnce me bode v oči . . . Gleite na teme in dobro jih zveži. Ce n , 1 * VJ,eJie na onem suknu se rudeči Petro- se srečaš kje z mojo Katarino, z mojo deco — daj jim ta robec. Jurij, ne povej jim, koliko sem trpel . . . Morda boš srečal mojega sina . . . Trdo zveži va kri, jaz jo gledam, a srce mene boli . . . Mrtvo je moje srce. Blažen bi bil, da bi mogel preliti eno . , I solzo za Petrom. A Julija Njega morda ne bodo pogubi- ~ .. . , , \ \ : j,- „ ken, nic drugega kakor rajski '. , . sen- In ono naše milo dete? . . . Sluga zbira valovite črne la- Sirota> kako je z manQ p,akalaj se med katerimi niso več redke ko je umrlo! Mrtvo dete QnQ srebrne niti in jih privzdigne cvetjef ki smo je ž njim mrtvo na teme, ah njegove solze lije- ovenčali, ona bela haljica, naše jo na nje in na oni jaki in lepi solze, VS€ je sen> ^ sen vrat . . . Ko zavežejo oči in la- sinoči sem mogel še plakati, se z istim robcem, se odmakne vedel 8eni| da gem živd> da sem od gospodarja m pokrije obličje bil srečen . . . Smrt je kjer nj z rokami. solza Prazne ^ njene očnjce Zrinski se zdaj prekriža, skle- Krvnik me gleda . . ." ne roke, skloni glavo in glasno izusti: "Bog, primi mojo dušo!" Povsod grobni molk. Cez trg pluje pomladni vonj, z vedrega » neba sije solnce na ono sklonjeno glavo in poljublja oni odkri- Knez je govoril tiho, kakor sam s seboj, pretrgano, težko dihajoč. Knez, pomislite na Golgo- "Pomladno solnce mi pali oči, .... a led siplje na moje telo. Že-ti vrat . . . Srca ne bije)o: Hm ^¡^ ieij krvnik dvigne Svoj _veliki meč, ^ ^ znali silno zamahne, meč zabliskne, zabrni in zagrabi Zrinskega niže zatilka po močni kosti. Pe- zanj? . . . Moja Julija ne bo na njem ter pade .na roke, takoj se ¿^J^0,^; vzd,gne na kolena, a krvnik, ves Grob v tuji žem|jj „ zbegan, naglo zamahne, al, tud. „v bl(lgo8lovljeni zemlji ^ drug.krat udan kr.vo zaseie iv„e ^ samo do pol vrata. Zrihaki se „ gmrti ? J zgrudi na praa, se pretegne, kn bu „„ ljudj, Jbnltj| vsi obnzgne črno suknjo, zak.d, »e en,ko minj . na solncu, mrsla zona preleti če„ ljudi naokoli, mnogi preklinja- Krvnik me zove z očmi. Spo- jo krvnika, ki tako muči kršče- mi_. )f„ _ . . . „, " » «... j , minjajte se moje duše! no dušo. Zrinski zadrgetava na :__i * • _ _ , . , Naglo to izreče, stopi na m o- aH. in onem suknuK' vzdl^e se' fUv* rišče, a takoj za njim spoved-premilostljivega cesarja m kra-; mu visi, ziba se na vse strani, nik jn Bernardino. Zdajci pa- lja Leopolda I., da se obsojencu kn vre iz grozne rane, lasje so Ho nJfltrri,.___ , _ %____ ne bo odsekala desnica. Peter pomisli na Frana, zahvalno pogleda proti nebu. Mestni sodnik zlomi zdajci ma to ne javi, ju po zakonu ne paličico in jo vrže z balkona na moremo privesti na morišče." trg. Po tem reče Abele zapisnikarju Na stotnikovo povelje krene-kazenskega sodišča, Hanugelu: jo proti morišču. Vse oči so "Ko jima obsodbo prečitate, po- uprte v Zrinskega in vsi se ču-vejte jima, da je ta čas prispela dijo njegovemu pokončnemu li- ' • 'Ji- de njegov pogled na črno sukno, fv katerem je bilo Petrovo truplo. Obstane, zadrhti, in ste- .. , i-. . ile nekoliko roke, potem jih grabi lase, lovi g avo, da jO ^ . j ^ ! . , . . J sklene pred ctorazom in vzda- se mu razvezali in visijo, okrvavljeni jse vlečejo po suknu, a krvnik, ves izven sebe, besen, odreže. Ljudje se zgražajo, nekateri vpijejo, mnogi beže z obzidja hne: "Oh, Peter! . . ." tr * , « w „ ... "Knez, knez . . je ječal .. ! Bernardino teiko. Frankopan krvavo glavo, a odskoči, se na sloni na klado, zadrhti krčevito, poljubi razpelo, ga poda spo-( Dalje na 5. itraoi) (Nadaljevanje s 5. strani) skega predsednika Gastona Doumergue. CHAMPLAIN * MARCEL OLIVIER * Rojen je bil leta 1879 v Nimes. Francija, ter je nastopil svojo javno službo leta 1902 v mini-sterstvu za kolonije. Pozneje je postal governer Sudana, dočim je bil leta 1922 poslan na Madagascar kot generalni governer. To službo je vršil do leta 1930. Mr. Olivier je spisal znamenito knjigo o vladnih upravah v raznih kolonijah in je bil sodelavec maršala Yyauteya, ko je bil slednji general ni komisar Kolonijalne razstave v Parizu. Sreoch J&n* ZANIMIV Najnovejša iznajdba. — Kruh iz žaganja Berlin, Nemčija. — Po celoletnem preizkušanju in delovanju se je kemistu, prof. Fred. Bergiusu posrečilo sestaviti način peke ali pridelovanja kruha j iz — lesa, oziroma iz žaganja. | Te vrste kruh je baje ravno tako I redi len kakor kruh iz moke; pri imate v svoji hiši, ako za h^ja v vašo hišo Ameriška Domovina1 ki izhaja dnevno. Prinaša vse svetovne novice, slovenske vesti iz cele Amerike, krasne, originalne povesti, članke ter g os ti za šalo in za pouk. Naročite se. Naročnina po Ameriki le $5.50 za celo leta NAZNANILO IN ZAHVALA Lepe tiskovine lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriške Domovine." vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. ZA STARI KRAJ Starokrajskim potnikom nudim sledeča «kupna potovanja: 27. maja ILE DE FRANCE na Havrc. 27. maja SATURN IA aa Trst. 17. Junija ILE DE FRANCE na Havrc. 5. Julija ACQUITANIA aa Cherbourg. Lahko pa potujete na vsakem drugem par. niku in ob vsakem drugem ¿asu. Mi zastopamo vse vaine linije. Pilite po nal voini red parnikov in eene kart! Vezano v umetno usnje, s zlato obrezo.______________________________/3C To Je molitvenfk, ki ga slovenski katoličani lahko rabUo ob vseh prilikah in sa vse slučaje. Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec IMi WEST »d STREET CHICAGO. ILLINOIS Cene za denarne pošiljke Za $ S.on 145 DinlZa I 7.00 100 Lir Za 6.00 233 Din Za 1S.75 200 Lir Za 9.35 S00 Din Za 20.50 800 Lir Za 10.50 1000 Din Za S3.00 500 I ir Za 50.00 2625 IHnlZa 66.60 1000 Lir Za 100.00 5275 Dii^JZa 130.00 2000 Lir ICcr se cene sedaj hitro menjajo, so navedene eene podvriene spremembi, gori ali doli. Poiiljamo tudi v dolarjih. Vse poiiljke naslovite na: LEO ZAKRAJdEK GENERAL TRAVEL SERVICE 1IN Second Ave., New York, N. Y. NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da nam je nemila smrt dne 20 anrila ugrabila nad vse ljubljeno soprogo in skrbno mater V SLOVENIJO «as šolnin« Juino «rt* 4» Genov« «II Trsta Najhitrejša ekapreana proga 4« Slovenijo ¿«a Sredozemsko morje Veliki, krasni parnfld REX--------------IS. maja CONTE DI SAVOIA 25. maja Diroktn« lelesniške svese is Oenove. Na» sastopnik bo potnik« pričakoval pri prihoda parnika ter jih bo spremljal ia uredil da bodo vomili na najboljlem ekspresnem vlaka do Slovenija. Direktna vožnja do Trata i SATURNU _____________.27. aaaja Druge plovbe i ROMA...................„.»i. ««J. AUCUSTUS .............„.«. junija Najlepše prikladnoaU ta odob- Jšfaaij^" ▼ pisarni ITALIAN*UMiB m -1 lOOO Chaatar Ar«, ANNA LAZAR Pokojnica je bUa rojena na Triki Gori, fara št Peter pri Novem Mestu Pogreb se Je vrtil dne 23. aprila iz hiše žalosti v cerkev SV. Jožefa, od tam na pokopaliUe Sv Jotefa. Zahvaljujemo se naiim sosedom in prijateljem za vso pomoč kar ste nam storili za časa njene bolezni in smrti Zahvala č' g. Rev. PlevnikuRev. Hiti ter Rev. Kuzma za njih obiske p£ kojnicL Hvala članicam St. Ann Court W. C O F Roval Neighbors in Third Order of St. Francis. Hvala vsem darovalcem sv. maš in cvetlic. se ud^liT^L80 * M mrtVmttm ^ ki so božjeT^pSiT^0 V 111 bU* spotnin- v Žalujoči ostali: I Martin Lazar, soprog. Anton. Ludvik, sinovi, Mary, poročena Wright, hčer. Joliet, Illinois, meseca maja 1933. — - PAGE stir at. Clair Ave., Cleveland, Ohio ^Mother----Your 'Best ¿friend Quite fitting and proper is it that one day of the year, the second Sunday of May, be set aside to honor the hallowed: name of Mother, a name which, no matter in what tongue it is uttered, probably personifies the highest and noblest emotion there is in human life—Mother Love. The idea was conceived in Philadelphia, where it was originated by a Sunday school teacher as a memorial service for her mother. Although the pre.^nt day observance of this day as one of homage and reverent memories is of comparatively recent orig in, we know that the pagans had rituals and ceremonies of a similar nature hundreds of years before the Christian era. It often happens as we grow older that we become careless and neglectful of all that the name of Mother implies. Let us remember that in the bright hours of our youth it was Mother who ever hoped for our success, it was Mother who was always ready to praise, and who who greeted us with arms outstretched whether we won or lost. It was Mother who watched over us in our childhood, shielded us from harm, spending long, weary hours in waiting on us in sickness. If we have neglected the best friend we have in the world—our Mother, let's make amends if there is still tir^^, for there will never be another quite so tender loving and patient. There never will be another who feels so proud of our success and who grieves so much about our shortcomings. As we observe it, Mother's Day calls for special church services, the home coming of children who have located somewhere else, and the sending of flowers and small remembrances as a reminder that the thoughts of the children are with their mother on that day. The wearing of a flower as a symbol of love and respect has also come into general practice. As Mother's Day opproaches, let us not forget the one to whom we owe everything. Our tributes will be of no value if they consist merely of words. We must live and feel in our hearts the praises due her, not only this one day, but every day. Irrespective of whatever pinnacle of fame a man or a woman may reach, all must say with Abraham Lincoln, "All That I Am I Owe to My Mother." La Sallita A LETTER FROM YOU Do not forget that there's someone, Who thinks of you every day, Who looks and waits for the mailman And prays it will come today. You may have important business, And your mind may be burdened too But don't forget there is someone Whose happiness depends upon you. That letter need not be a long one, But assurance from .her girl or her boy That she still is lovingly remembered Will give her the greatest of joy. No matter what your past experience, Your mother will surely forgive, She yearns for your smile anfl your handclasp And your letter will cheer to her give. MOTHER her M—is for MOTHER and shining light, As she guides us through our dreary flight. O—is OBLIGING which most mothers are— If it wasn't for her—we wouldn't get far; T—is for TENDER—her feelings toward all Her children—She guides . us on with nary a fall. H—is for H A P PIN E S S, we should help to bring, Let us, praises to her name, sing. E—is ETERNITY, may her name never die. Her deeds so many are read with a sigh. R—is REVERENCE which to Mother is due. . After all she's done for all of you. • * • If I could use much more space And write on and on—without end, The praises to my mother Would much too far extend: These words I've put together You all know—spell, e-v-e-r-y- t-h-i-n-g..... MOTHER The Amateur Reporteret. MAKE A DATE WITH MOTHER A Met her9 s Heart HEART that is loyal and tender; A heart elevating and sublime; ____A heart that will perpetually render -was held in direct connection with the annual event. The banquet, a beautiful and delicious repast, was opened with prayer by Rev. Father Bu-tala of Waukegan, 111. During the serving, the guests were entertained with orchestral music. Edward Kompare of South Chicago, toastmaster, after ele-quently eulogizing KSKJ athletic activities, introduced Supreme President, Frank Opeka, of Waukegan, 111. Mr. Opeka commended the youth of the KSKJ for the wonderful manner in which our young people have promoted activities and sports within the past few years. Mr. Opeka is known as the Father of Sports in the K. S. K. J., for it was no one else but he who organized the first activities in the organization. CONfWBUTOts . In submitting contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written ln pencU will not be considered. 3. If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author. Name wUl be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to Intended publication. 6. Manuscripts wUl not be returned. 7. Address communications to Our Page, 6117 ¡St. Clair Ave., Cleveland, O. Editor: Stanley P. Zupan. 'BOOSTER PROGRAM AT PIN TOURNEY IN CHICAGO MARKED AS SUCCESS Kay Jay spirit has the pecul- the Sheboygan crowd and their WAUKEGAN BALL TEAM TO SPONSOR DANCE iar trait of kicking off the traces depression and giving merriment a happy ride. It cannot be held in restraint too long, nor can it be beaten into submission by prevalent economic conditions. Kay Jay spirit portrays the youth of our Union, and whereever our youth congregate, there is bound to be a spontaneous atmosphere of congeniality, joviality and sincere fraternal friendship. There may have been KSKJ bowling tournaments in the past which had superseded the recent one in the entry lists, but we doubt if any ever excelled in a social way. Speaking of effervescent youth being full of joviality and fraternal spirit, you would have seen an ideal picture if you were present The Waukegan KSKJ Booster Baseball Club, entrant in the Midwest KSKJ Baseball League, is sponsoring a dance to be given on Saturday, May 13, at 8:30 p. m. in the Mother of God. School Auditorium. This dance is given for the either Saturday or Sunday night benefit of the baseball team, so at St.-Stephen's Church hall in that the-team can meet its ex- j Chicago, The setting was per-penses for the coming season." fect, and replete with all facili- The Waukegan team wishes ties for a wonderful time, that its friends from Chicago, I In the upper hall, spacious Milwaukee, Joliet and South in its proportion, was Rudy Chicago, and all KSKJ com- Deichman's Columbia Record- Next speaker on the program munities will attend this dance, ing orchestra, playing to a hap-was the supreme secretary of A good time will be assured to'py crowd. Their repertoire was all. almost unlimited, for it extend- ed from the latest fast stepping ! blues songs to the good old reliable and inspirational Slovenian polkas. A change of pace Frankie Ogrin, Secretary. -o- NOTICE the KSKJ, Joseph Zalar of Joliet, 111., who expressed his appreciation of the program carried out, and enthusiastically advocated a sports program for the KSKJ. He was followed Chicago, 111. — All members ¡is exactly what the crowd en-by Rev. Fathers, Edward Ga- of Marije Pomagaj. No. 78, K. Joyed, and it c e r t a i n 1 y was brenja and M. Butala. Of espe- S. K. J., interested in sport ac- available. In the basement hall, cial interest was the advocation tivities such as tennis, baseball where refreshments were on of a national basketball tourna- etc., are urgently requested to taP- there was another snappy mfcnt, which idea was brought attend a special meeting to be Slovenian orchestra playing in-up by Rev. Butala in the course held Thursday evening, May 11 spiring and perspiring tunes. ing in both halls closed the of the speech. To follow out at .8 o'clock at the home of Ann |The Ray Jay sPirit waxed a bit program. The St. Joseph Sports' team was the KSKJ representative in the circuit, comprised of teams of lodges representihg the SDZ, CFU, 9NPJ, SSPZ and the Ser-ian Club. -o- TO CHICAGO BASEBALL FANS Chicago, 111. — Due to some of ¡misunderstanding between both clubs, the game between St. Joseph's College and St. Stephen's major KSKJ which was at first called for the 7 of May wad changed to the 14 of May. the speakers, we have next Grill, 2113 W. 23d St. jmore Jubilant in this atmos- those who are directly con- A sport club was organized ;phere- At any rate' a tourna-nected with Our Page, namely the early part of this year. So ment lsn>t a tournament if we Stanley P. Zupan, editor, Jo- far no definite plans have been don,t have fun; and lt must be seph Grefcorich and Frances made. In brdfer to get things conceded that we a" had a Jancer. whoNs more commonly going right, a hearty co-opera- 8rrand and *Iorious time-known as Miss La Sallita. Wil tion bv all who are interested is To go into detail and at least liam Kompare of South Chica- necessary, therefore make it!to be a blt more candid re?ard" go and Rudolph Rudman of your business to be present. The Comittee. -o- THE INQUIRING REPORTER ASKS Pittsburgh, members of the supreme board of the KSKJ, also spoke a few words in direct connection with the occasion. After speeches were put aside, the South Chicago Boosters enteretained with songs, taken from their recent minstrel show. The pep and enthusiasm displayed by these boosters is worthy of comment. As an added attraction the NOTICE St. Joseph's Sports, Collin- ing the whole affair, we can't overlook several factors. Outstanding among them was the intense sociability of our various boosters. Joliet, Waukegan, South Chicago, Milwaukee, La ... , /-x • , .. „ Salle, and, of course, the local wood, O., indoor practice, 6 p. o * K 6t. Stephen Sports, were m., May 10, E. 165th St. and St. strongly represented in attend-Clair Ave. Please report. ance. We might also add that HAVE GALA TIME ON EGG HUNT To Whet do You Owe Your Present Success ? Ed. Kompare, South Chicago, 111.—"Oh, I'm too busy to talk ing interlocutor, then marched to you about such things. Just in gayly singing "Minstrels on I say anything of anyone—or Waukegan. 111.—If 100 — - - - " ---------j - » " -----*--- --u'iu no ycujjic SCCII1 II Parade," which he followed Kay Jay Tournaments are res- think, I have realized my ambi Louis Zefran, Chicago, 111.— La SaIle boosterets presented a "Since I was a little kid I used comedy skit in which they por-jcent- attendance and the assur-to fashion caskets out of cigar trayed the experiences of two ance from a number of Kay Jay boxes, and it has always been my ambition to be a great mortician, and as people seem to country girls on the streets of Boosters mean anything, then Chicago for the first time. The no more need be said of the egg with the introduction of the Southern Darkies, the end men, A1 Florjancic, Johnnie Pierce, Joe Tercek and Bill Struna, who walked, stumbled and all but fell over themselves coming onto the stage, as the crowd roared. The boys were ready with some first rate jokes and immediately the hall was in an aproar. To allow the people to regain their breather, the boys laid off the w i s e c r a x long enough to allow A1 Florjancic to offer "Happy. Days the first solo vocal number. The ensemble took up the second^chorus and the entire audience was" transplanted to "Prosperity Isle' 'the land of joy and ease. More of the boys' crax brought forth many laffs. The elder folks were then treated to the Slovenian tunes "Naš maček" by Al and Joe and "Na štajersko" by the ensemble. These numbers recorded well with the crowd as the applause was loud and long. More wise-crax resulted from cross fire questioning between the darkies and the Interlocutor, among which Bill Struna's report on Job-Hunting—w h i c h resulted in his wife getting the job— 'ponsible for my success as a Booster." Frank Banich, Chicago* 111.— "The igance in potica. That is what makes me the success that I am today. 2ganci and potica, combined with the constant exercise I get daily are great strength builders and give me my wonderful physique." Mitzi Jontes, Joliet, III—"To Ovaltine! I rather hesitate telling you as I have constantly refused offers from that company to make testimonials as to the merits of their product. However, you may say that I owe whatever bowling ability I have, to being brought up on that food." Rudolph Maierle, Milwaukee —"Dancing is my only achievement. The beautiful rhythm of *Rock-a-bye-Baby' first instilled in me the desire to dance. Sing it to yourself—doesn't inspire you ? Doesn't it make you want to dance and dance?" Ann Slana, Waukegan—"Oh I'm so flattered. But constant use of Palmolive soap has preserved my schoolgirl complexion Appearances help so much toward my success, don't you think?" tion. I owe all my success to my childhood days and harmless ideas at play. Frances Jancer, La Salle— "My present success? Modesty does not permit me to classify myself as a success so early in life. But whatever success I have had in writing I owe to Our Page and its editor." "Bib" Slana, Waukegan — My present success? Which of my many achievements would you consider my greatest success? Let's see—my boosting ability? You may say to Waukegan Kay Jays. My ability concerning women?. Well, why divulge my system?" -i—O- IN STYLE There are styles that come from Paris And from Egypt far away, There are newer fads and fancies That appear, yes, every day. But I think the greatest style show That perhaps will ever be, la the style show that the girls stage At every Kay Jay Tourney. La Sallita. MOTHER'S DAY PROGRAM plight of the two young ladies , . , , m . , ,, . ... . hunt sponsored by the Wauke- kept the audience in hilarious , laughter. The young ladies gan Club on Easter M°nday. who took part in this skit were Everyone reports a delightful Josephine Gergovich and evening spent in an exceedingly Teenie Pelko, and they are to be commended upon for the! splendid manner in which they took their parts. The banquet was closed with The Chisholm Kay Jays ex-prayer by Rev. Father Edward tend an invitation to all mem- of Chicago. bers of st Anns Lodge, No. 156 Frances Jancer. of thfi KgKJ and algQ tQ moth -o--j EVERY ONE HELP, HELP! ers of members of the Kay Jays Lost one Hugo Atwell at the to a program in honor of moth KSKJ Bowling Tournament in Chicago. Here's what he looks like: has light hair, big nose and ears, blue eyes and has six teeth missing from the front row top. Wore a hat that was made in 1573, had a dark shirt without a tie. His suit was of two-tone, the pants were of dark blue and his coat and vest of fannel. No socks, two-tone shoes, black and green. If any one has seen this person, please send all informations to Sharlie Allen, in carry ers,.to be held in the Community Building on Mother's Day, May 14, beginning at 2 o'clock A very interesting program is in here and also a delicious lunch. Musical numbers by members of the local KSKJ lodges and also readings will comprise part of the program after which the lunch will be served. To the Kay Jays: All members are requested to go to Holy Communion at 8:15 per novel type of entertainment. After the business session which was as brief as business permitted, instructions were given as the hidden treasure. Whereupon each one scurried to different corners of the school building, in corridors, club rooms, stage and dressing rooms to seek the coveted prizes. Laughter and gaiety prevailed during the course of this hunt. After which everyone retired to the club roofn for a program and dancing. Jean Grampo, Pauline Rhode and Helen Kolenc did their share of entertaining, while Barney K. assisted with a Hou-din act in which a very fresh Easter delicacy disappeared in form in his palm. The next meeting is scheduled for Monday, May 15. Let's have another 100% turnout and we can have more affairs like this. Those who were unfortunate enough to miss and can enjoy them from now on. Scribe. of Our Page. Everyone sending Ma&s on that day and to attend in any information will receive in a body, as a good apprecia- a reward. Bring Hugo back, dead or alive. Sharlie Allen. tion to mothers. Let us all be there! Mothers, fathers, sons and daughters. cow bells were conspicuous by their absence. Tony Grdina and and his Cleveland bowlers were not in evidence. To have had both these groups present as in previous tourneys, would have meant that the KSKJ 3tock of exuberance would have reached a new high rating. The booster banquet was an eventful and inspiring affair. It boasted of all the KSKJ luminaries being present to grace the occasion and was well attended by genuine Kay Jay Boosters who answered the roll call. Throughout the two days of. Kay Jay activity, scenes at the CYO alleys were most striking. It was chiefly on the fourth floor in that vast bowling emporium that real Kay Jayers congregated. We witnessed many incidences of handshaking and jovial backslapping. Friends from all parts of the Midwest were on hand to observe the formalities. Many were active bowlers, others were part of the enthusiastic gallery- Sunday afternoon presented an impressive scene when the first balls were rolled. Mr. Opeka and Mr. Zalar participated in the inaugural festivities which touched off a veritable cannonade for the remainder of the afternoon. In the men's crack team events, the St. Florian Boosters ran away with the honors of the tourney. This result was contrary to expectations and called for a certain amount of celebration. It didn't go unnoticed, for the South Chicago Boosters were very much in evidence where ever there was an exuberant group. One can always find some method of entertainment, some reason for having a jolly good time. But nobody can advance any real specific excuse for missing a KSKJ bowling tourney. These affairs have done much to weld the bond of friendship among our Slovenian Catholic gentry and will continue to bridge the social gap which separates the majority of us. For the future, we can only hope that the spirit of bowling and its incidental fraternal camaraderie will serve to inspire those who have yet to sip the brimful cup of Kay Jay sociability. The sixth annual tournament will always serve to refresh our memories as one of the few occasions when facilities were complete 'in every detail and the KSKJ sign over the entrance way meant a genuine glad hand. St. Florian Booster. -o- TO MRS. FRANKLIN D. ROOSEVELT, MOTHER OF THE U. S. A. Correction In the pre-tourney issue of Our Page, a typographical error resulted in Steve G. Vertin, supreme assistant secretary, extending a welcome to the JSKJ bowlers. He extended greetings to the KSKJ bowlers in his original manuscript. Oh Mother of the U. S. A. You are in our thought today. We are sending up our prayers to God Asking him to guard your health, And to keep you safe with us. A four year task is before you: To mother millions of people Who just went through their darkest hours And need now more than ever . before A mother's love and watchfulness. So mother, throw your doors open And take us back home again. Let us hold onto your hands, And pull us out of this darkness Into the light of understanding and peacefulness. —Mrs. MARY STARTZ.