Poštnina plačana v gotovini Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . . . . L 1.500 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . ... L 3.000 PODUREDNIŠTVO : Letna inozemstvo ... L 4.000 34135 Trst, Vjcolo delle Rose, 7 - tel. 414646 Poštno čekovni račun : štev. 24/12410 Leto XXII. - Štev. 51 (1131) Gorica - četrtek, 31. decembra 1970 - Trst Posamezna številka L 70 Na pragu novega leta Vsak človek je moj brat Današnjega uvodnika nismo sestavili uredniki; prejeli smo ga iz onostranstva, kajti napisal ga je 'vzorni slovenski mladec Peter Špacapan dobrih pet mesecev pred svojo tragično smrtjo. V družbi svojih mladih prijateljev in znank je dočakal novo leto 1970. Ni vedel, da bo zadnje v njegovem zemeljskem popotovanju. Ki slutil, da bo njegov polnočni govor postal njegov testament mladim in starim, njegova oporoka za bodoče slovenske rodove na Goriškem. Ko bomo prebrali njegove misli, nam bo postalo pri srcu težko in sladko obenem. Težko, ker nismo tako idealni kot je bil pokojni Peter, pa sladko ob spoznanju, da nam je prav Peter v svojem polnočnem nagovoru pokazal pot, po kateri naj hodimo. Hvala mu za vse! Poslavljamo se od starega leta, za nami ostaja desetletje: kaj nam je ves ta čas prinesel? Mnogo veselja, žalost, razočaranja — in pobral nam je dragocen del življenja. Čas je zlato, pravimo vsi, — in vendar se nam ga ni zdelo škoda, ko smo ga uporabljali za nekoristne stvari. Ali smo vsaj skušali včasih dobro živeti, čeprav je bila morda potem skušnjava močnejša od nas? Vsako leto znova na Silvestrovo opolnoči po vsem svetu odmevajo klici veselja, voščimo sl srečo — pijača se razliva po tleh, ljudje v opoju pozabimo na vso težave in si želimo samo vse najboljše. Ampak leto se ne obme vsakomur po želji. Mnogi načrti ostanejo samo pobožne želje in trdo delo včasih ne prinese zaželenih sadov. Zato ves svet kipi od nezadovoljstva, ker se je vse najboljše preobrnilo v najslabše, ker se nekaterim godi dobro in drugi umirajo od lakote, ker po svetu divjajo vojske, se vrstijo državni udari, protesti, stavke, nesreče, kopičijo sc mrliči. Obračun je vsako leto neprijeten, za mnoge obupen: in vendar se vedno zberemo na silvestrovanje, ker bi radi pozabili in začeli znova, s pomlajenim zaupanjem v bodočnost; ker hočemo odpustiti storjene krivice, ker bi radi, da bi nam bilo vse odpuščeno; ker bi radi prenovljeni stopili v novo leto. Prvi dan leta ima še poseben namen: da bi prišel na Tiho, tiho nad nami zvezda blišči; sladko, sladko ineu nami božja ljubezen bedi; mehko, mehko se v duši novo leto budi. svet mir, nov, nepoznan — kajti ob vihranju vojsk smo skoro pozabili nanj, in ne vemo več, kaj ta beseda pomeni. Danes smo se zbrali polni veselja; čez nekaj minut bodo leteli v zrak zamaški šampanjca: pa komu bomo napivali? Ali bomo pomislili na vse vojake, ki v velikem hrepenenju bedijo v strelskih jarkih, vsak trenutek pripravljeni na napad in smrt? Na vse neozdravljivo bolne, gobavce, pohabljene? Na reveže, ki čakajo polnoči v revnih bajtah ali pod mostovi; na tiste, ki umirajo od lakote, ki trpijo v ječah, v izgnanstvu? In kakšno je novo leto otrok, ki so bili spočeti, pa jih bo še nocoj, jutri ali pojutrišnjem umorila neusmiljena roka v samem materinem telesu? Kako praznujejo ženske, ki se prodajajo za denar? In celi narodi, ki trpijo pod krivičnim nasiljem kakega režima? Marsikdo se ne veseli kot mi, ker ga je življenje vrglo na drugo stran sveta, v druge okoliščine: mi smo pa dolžni vsaj pomisliti na vse te ljudi in sočustvovati z njimi, če jim že pomagati ne moremo. Ne vemo, s kakšnim namenom je prišel nocoj vsak posameznik: upamo, da so vsaj nekateri, ki bi si hoteli res iskreno voščiti in povedati svoje novoletne želje prijateljem, da bi se v prijetni družbi ustvarila zdrava podlaga za dober vstop v novo leto. Zato bi želeli, da prvo voščilo ne bi šlo Prav slučajni znanki ali tovarišu nocojšnjega večera, od katerega bo ostala le bežna izkušnja zlagane ljubezni; tudi ni prav, da bi si voščili kar tjavdan. Vsaj za trenutek pomislimo najprej na Boga — da bi nam še naprej dal živeti, da bi se nam uresničili vsi načrti; nato naj sledita želja in sklep, da bomo skušali v novem letu postati boljši; potem se obrnimo z mislijo k staršem, s katerimi smo bili toliko let na Silvestrovo v prijaznem družinskem okolju, pa sedaj morda samevajo doma In čakajo na prisrčna voščila! Za njimi pridejo na vrsto vsi najdražji: naj ne bo samo stiskanje rok in poljubo-vanje: vsaj za trenutek naj se duše združijo v skrivnostni skupnosti. Najbolj iskrena novoletna želja pa je, da bi novo leto prineslo resnično ljubezen. Ne tisto, ki se bohoti med prostitutkami, Po želji in naročilu sv. očeta Pavla VI. je tudi letošnji 1. januar svetovni dan miru. Predmet razmišljanj za novo leto 1971 je: Vsak človek je moj brat. Papež želi, da bi nam razmišljanje o tem pomagalo k zavesti o enotnosti človeške družine, iz česar izvira naša dolžnost za večjo in globljo povezanost med ljudmi. Naj bi zginilo kakršno koli razlikovanje med rasami, barvami kože, kulturami, narodnostmi in družbenimi razredi. Nam kristjanom je to mnogo laže razumeti, ko imamo najmočnejšo utemeljitev tega v razodeti božji besedi, ki nam govori da je Bog oče vseh (Ef 4, 6), Kristus pa naš prvorojeni brat (Rimi j S, 29). POSLANICA PAPEŽA PAVLA VI. ZA ČETRTI SVETOVNI DAN MIRU Ljudje leta 1971! Kazalec na uri svetovne zgodovine nam kaže začetek novega leta. Radi bi vas uvedli v to novo leto z besedo o miru. Na koncu vojne smo si govorili: Dovolj vsega tistega, zaradi česar se je začelo klanje ljudi in strašno razdejanje. Zares se je zdelo, da je nastopila nova doba, doba ii 1 ii U. J.3C jt ^.dčio, da so vsi pripravljeni na temeljite spremembe, da bi se izognili novim sporom. Govorilo se je o pravičnosti, o pravicah človeka, o pomoči šibkim, o urejenem skupnostnem življenju, o organiziranem sodelovanju, o enotenju sveta. Toda, kaj se dogaja po 25 letih? Vojne še vedno divjajo, nadaljujejo se družbena, rasna in verska zapostavljanja. Spet vstajajo včerajšnji zli duhovi. Raste premoč gospodarskih interesov ob nebrzdanem izrabljanju šibkih. Spet se pojavlja običajno sovraštvo in razredni boj, ki prehajata v mednarodne in državljanske vojne. Mnogi se zatekajo k zločinom in nasilju, k mučenju in zastraševanju kot nekakemu idealu ter nič ne mislijo pri tem na požar, ki bi mogel od tu izbruhniti. Ponovno mislijo na mir kot zgolj na ravnotežje velikih sil ter velikanskega oboroževanja. Ponovno doživljamo grozljivi strah, da bi mogla kakšna usodna nepremišljenost izzvati nedoumljive spopade, ki bi jih ne bilo mogoče zaustaviti. Kam gremo? V čem smo naredili napako? Kaj smo opustili? Toda kljub vsemu korakamo po poti miru naprej. Vsi čutijo: mir je nujen. Zanj se bori moralno napredno človeštvo. Svojo oporo dobiva mir v vedno gostejši mreži človekovih odnosov, kulturnih, gospodarskih, trgovskih, športnih in turističnih. Moramo živeti skupaj; lepo je, da se poznamo, medsebojno spoštujemo in si pomagamo. Zakaj danes mir razpada in zakaj istočasno napreduje? Kateri je tisti dejavnik, ki se kaže v negativni in pozitivni smeri? To je vedno — človek, v prvem primeru razvrednoten, v drugem v polnosti svoje vrednosti. Vrhunski izraz človeka sta ljubezen in mir. Oba sta tesno med seboj povezana. Mir, resničen mir, mir med ljudmi je učinek ljubezni. Resničen mir mora sloneti na pravici, na zavesti o nedotakljivem dostojanstvu človeka, uu priznanju neizbrisljive in osrečujoče enakosti ljudi, na osnovi resnice o človeškem bratstvu, to je na spoštovanju in ljubezni. Tisti, ki nove rodove vzgajajo v prepričanju, da je vsak človek naš brat, polagajo temelje stavbi miru. Kajti prav mir je ogledalo resnične človečnosti, pristne, sodobne človečnosti, ki premaga vsako nesodobno razčlovečenje. Mir je velika ideja, ki povzdiguje ljubezen med ljudmi, da drug v drugem odkrivajo brata in se tudi odločajo, da bodo kot bratje živeli. O tem govori tudi deklaracija o človekovih pravicah: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in enaki po dostojanstvu in pravicah; obdarjeni so z razumom in zavestjo ter Sime obsadbe v Snniii in Risiii Dve diktaturi, ki si v mnogočem sličita, ena desničarska dn druga levičarska, sta se prav za praznike Kristusovega rojstva žalostno proslavili s smrtnimi razsodbami, ki sta jih izrekli nad osebami, ki so se borile za svobodo samoodločbe narodov in za svobodo izbrati si domovino, ki odgovarja željam srca. V Burgosu na Španskem, častitljivem mestu Stare Kastilje, nekdanji prestolnici kastiljskih kraljev, je vojaško sodišče izreklo v ponedeljek 28. decembra smrtno kazen nad šestimi baskovskimi nacionalisti, ki so jih skupaj z devetimi drugimi tovariši obtožili uboja policijskega funkcio- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ne tisto, s katero se oplaja večina ljudi na silvestrovanjih, ne ljubezen, podarjena na nocojšnji večer katerikoli osebi. Tudi ne tisto, katero nosijo na ustili vsi osvajalci deklet, ne tisto, s katero mi zadoščamo svojemu egoizmu: ampak ljubezen, ki izvira iz globine naše notranjosti, polna, neomadeževana, ki se daruje Bogu, domovini, vsemu dobremu. Vsakdo ima svoje poslanstvo na svetu: 7. novim letom, vsako leto posebej, se zopet v nas oglasi vabilo, da postanimo boljši; mi pa odrivamo od sebe ta klic, čeprav se mu bomo morali nekoč odzvati. Tudi letos je za to priložnost, ko vstopamo v novo desetletje. se morajo drug do drugega vesti kot bratje.« Ne obračajmo se več nazaj! Ne zgubljajmo bogastva teh jasnih načel! Rajši dosledno in junaško v življenju uresničujmo to formulo človeškega napredka: »Vsak človek je moj brat.« PRISPEVEK VERNIH ZA STVAR MIRU Mi verni ljudje moremo to človeško modrost, ki se je z velikanskim naporom dokopala do tega vzvišenega in težkega zaključka, še posebno uspešno podpreti, saj nam nudijo gotovost besede našega učitelja Jezusa Kristusa, ki so zapisane v njegovem evangeliju: »Vi vsi ste bratje« (Mt 23, 8). V našem ravnanju nas podpira še drug temeljni nauk Kristusov: »Vse, kar hočete, da bi vam drugi storili, storite tudi vi drugim, kajti v tem je vsa postava in preroki« (Mt 7, 12). Končno lahko mi nudimo svetu najmočnejši razlog: božje očetovstvo, skupno vsem ljudstvom. S tem, da učimo ljudi, naj spoznajo, ljubijo in kličejo našega Očeta, ki je v nebesih, že pospešujemo bratstvo med ljudmi. Mi vemo, da nam bo zabranjen dostop do oltarja božjega, če prej ne odstranimo ovir in se spravimo z bratom človekom. Prav tako tudi vemo, da se bomo, če bomo delali za mir, imenovali božji otroci in bomo med tistimi, ki jih evangelij blagruje. Res, kakšno moč, kakšno rodovitnost in kakšno zaupanje daje krščanska vera enakosti bratstva in miru! Kakšno veselje za nas, ko v srečanju teh dveh pojmov najdemo tisto mesto, kjer se križata pot naše vere s potom upov človeštva in civilizacije! inals sv. narja v Irunu, prevratništva, terorizma, banditizma, oboroženih uporov, nošenja orožja in razstreliva. V Leningradu pa je na sam božični dan sovjetsko sodišče obsodilo na smrt dva ruska Juda, kd sta samo nameravala preusmeriti letalo, da bi z drugimi sorojaki mogla doseči Izrael, ker jima sovjetske oblasti niso hotele izstaviti izselitvenega dovoljenja. Medtem ko imajo smrtne obsodbe v Burgosu vsaj videz zakonitosti, pa so obsodbe v Leningradu nekaj pošastnega, saj terjajo smrt za dejanje, kd je bilo le zamišljeno, a ne izvršeno. Sedaj pričakujemo, kako bodo reagirali zlasti tako imenovani levičarski krogi. Gotovo bodo pripravili niz protestnih manifestacij zoper okoreli in avtoritarni Francov režim, ki te dni znova dokazuje, da se je preživel in da je izrazito centralistično usmerjen; radovedni pa smo, če bodo isti demonstranti protestirali tudi in enako odločno tudi zoper sovjetske nasilnike. Saj je njih ravnanje vsaj toliko obsodbe vredno kot ravnanje vojaškega sodišča v Burgosu. Toda socialistična morala ima svoje poglede: če kdo v »kapitalističnih« državah preusmeri letalo in postavi življenje potnikov v nevarnost, je tako dejanje kar v redu; če se pa taka preusmeritev dogodi znotraj socialističnih držav, je to zločin, ki ga je treba kaznovati s smrtjo. V torek 22. decembra so kardinali in člani osrednjih vatikanskih uradov svetemu očetu izrekli svoja božična voščila. V svojem odgovoru je sv. oče med drugim povedal, da prejme za to leto nagrado Janeza XXIII. za mir znana redovnica Mata Terezija, ki skrbi za najbolj zapuščene v Indiji. Ustanovila je posebno redovno družbo, ki se lepo razvija. Sv. oče je povedal, da je Mati Terezija razširila svoje delovanje tudi na nekatere evropske dežele. Na izrecno željo sv. očeta je odprla posebno središče tudi v predmestju Rima. Mati Terezija je po rodu Albanka, doma pa je v Skopju v Jugoslaviji. Pripravlja se plenarno zasedanje Tajništva za neverujoče 9. aprila 1965 je sv. oče ustanovil Tajništvo za neverujoče — za take, ki nimajo nobene vere. člani tajništva so kardinali in škofje iz raznih delov sveta. Tajništvo, kateremu načeluje dunajski nadškof kardinal dr. Konig, razpolaga tudi z vrsto strokovnjakov, ki se bavijo s problemi ateizma. Pred kratkim so se ti strokovnjaki zbrali v Rimu, da bi se pogovorili o ciljih tega tajništva, o metodologiji dela in o organizaciji sploh. Predsedoval je kardinal dr. Konig, prisostvoval je tudi član Ekumenskega sveta Cerkva iz Ženeve. To zborovanje je imelo namen pripraviti potrebni material za plenarno zasedanje Tajništva, ki bo v mesecu marcu, da bi lahko kardinali in škofje ukrenili vse potrebno za uspešnejše delovanje Tajništva v prihodnjih letih. Tajništvo je pripravilo posebno noto o študiju ateizma in o vzgoji za dialog, ki naj bi služila škofovskim konferencam za študijski program v semeniščih. Spod. in abbon. postale - II Gruppo Slovenska skupnost o sedanjem političnem položaju Ob preloženem Titovem obisku Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu je na svoji redni seji 15. decembra z zadovoljstvom ugotovil, da je protifašistična manifestacija, ki sta jo 14. decembra pripravila tržaški občinski odbor in tržaška pokrajinska uprava, odlično uspela. Slovenska skupnost se je protifašistične manifestacije udeležila z vsemi svojimi izvoljenimi predstavniki ter s številnimi svojimi člani in volivci in meni, da predstavlja ta za zgodovino tržaškega mesta gotovo izreden dogodek tudi jasen dokaz, da hoče italijansko in slovensko prebivalstvo nadaljevati in utrjevati proces mirnega medsebojnega sožitja in prijateljskega sodelovanja, ob strogem spoštovanju pravic obeh skupnosti. Zaradi tega izraža Slovenska skupnost upanje, da bodo tudi osrednje oblasti v Rimu to jasno izraženo voljo upoštevale in končno sprejele vse tiste ukrepe, ki so potrebni, da se čimprej začno urejevati še nerešena manjšinski problemi. Osrednje oblasti te nerešene probleme že poznajo, saj so bili pred kratkim ponovno pojasnjeni, in sicer s spomenico, ki je bila naslovljena na ministrskega predsednika Colomba. Protifašistična manifestacija je dalje zgovorno dokazala, da hoče ogromna večina tržaškega prebivalstva, naj se nadaljuje z napori za še boljše odnose, za še Dasi so danes meje evropskih držav jasno začrtane in kakor se zdi, tudi ustaljene ter živi Evropa v dobi političnega ravnovesja med komunističnim in demokratičnim svetom, se pa podtalno nadaljuje boj med velesilami za uveljavitev svojih političnih, gospodarskih in vojaških interesov na posameznih zemljepisno važnih področjih. Med taka področja spada tudi Balkan in z njim seveda sedanja Jugoslavija. Ker gre Tito naravnemu koncu vedno bolj naproti, Moskva vedno bolj dela na to, da bi si znova pridobila izgubljeno premoč nad Jugoslavijo. Vsa sredstva so ji dobra. Tudi razni politični emigranti ji pridejo prav, čeprav so bili v preteklosti ustaši ter so sodelovali s Hitlerjem ter Mussolinijem. Kakor je Mussolini skušal razbiti staro Jugoslavijo s tem, da je nudil podporo Paveliču in ustaškemu gibanju, tako se zdi, da poskuša na isto karto zadnje čase igrati tudi Moskva. Nemajhno pozornost so s tem v zvezi vzbudili članki, ki jih je dr. Jelič, kateri živi v Zahodnem Berlinu, objavil v »Hrvatski reviji«. V teh člankih odkrito propagira ustanovitev hrvatske sovjetske republike. Takole piše: »Na sestanku v Sofiji je bilo govora tudi o nekih strateških točkah, ki so na Hrvaškem. Mi smo 'dali jasno vedeti odgovornim krogom, da bo Hrvatska znala ceniti tako pomoč ... Procesi razkrajanja, tako značilni za ,današnjo Jugoslavijo, nosijo v sebi novo nevarnost za mir v Evropi. Potrebna je "finlandizacija” Hrvatske, to se pravi, hrvatska republika naj bi živela ob Sovjetski zvezi kakor živi Finska. Mi sprejemamo tak položaj, ker gre za možnost našega preživetja. Hrvatska je pripravljena dati Comeconu (vzhodnoevropski gospodarski trg) svobodno trgovsko cono na Reki, saj je to tudi naš interes, prav tako izkoriščanje dokov v Pulju. Nov proces je v teku in hrvaške množice sprejemajo to pot ...« Neki Velimir Tomulid, ki skupaj z dr. Jeličem ponuja hrvatskemu narodu novo smer aktivne hrvatske republike, je pa zapisal: »Treba je vztrajati na sovjetski prisotnosti v hrvaških krajih, zlasti v Zagrebu. Poslal sam že pismo sovjetski vladi, v katerem poudarjam željo, naj bi Sovjetska zveza odprla v Zagrebu svoj generalni konzulat za vse hrvaško ozemlje (kar bi pomenilo neke vrste veleposlaništvo za Hrvatsiko) in vzporedno z njim še ruski kulturni center. Na ta način bi hrvatsko vprašanje dobilo mednaroden značaj, Sovjeti pa bi bili prisiljeni podpirati ustvaritev kakršne koli oblike hrvatske državnosti, saj bi drugače postali ogroženi sovjetski življenjski interesi,« Očividno nekateri hrvaški politiki v tujini ne morejo živeti brez tega, da ne bi kolaborirali. Svoj čas Hitler in Mussolini, sedaj mogotci v Moskvi. V slepi strasti, da bi spet Hrvatska postala »nezavisna« kot pod Paveličem, so jo pripravljeni prodati tujcu še preden se je nova država porodila. Brez pristanka ljudstva odločajo globlje sodelovanje na vseh ravneh s sosedno Jugoslavijo. Manifestacija je pokazala, kako ogromna večina prebivalstva Trsta in njegove pokrajine odločno obsoja ne samo fašistične kroge, ki so odkrito proti poglobitvi prijateljskih odnosov med sosednima državama, temveč tudi vse tiste, ki pod pretvezo obrambe od nikogar ogroženih državnih koristi umetno ustvarjajo neke ozemeljske probleme med dvema državama, s čimer upravičeno povzročajo reakcijo prizadete strani. Slovenska skupnost meni, da je treba tudi te kroge, ki vsaj formalno delujejo pod plaščem nekaterih vladnih strank, razkrinkati ter javno povedati, da se sedanja vzhodna italijanska meja ne more nikakor spreminjati, ne da bi to imelo hude politične zapletljaje v vsej Evropi. Slovenska skupnost je prepričana, da imata Trst in Furlanija-Julijska krajana posebno vlogo: biti posredovalec med raznimi narodi in državami ter skrbeti za medsebojno spoznavanje, in sicer ne samo zaradi lastnih koristi, temveč tudi zaradi ohranitve in utrditve miru v Evropi. Slovenska skupnost ponovno izjavlja, da je pripravljena brez pridržkov podpirati samo takšno politiko ter nuditi svoj doprinos za njeno uveljavitev. o njegovi usodi. In v tem je zgodovinska krivda takih politikov. Tudi za Italijo ne more biti vseeno, ali ima na vzhodni meji lojalnega soseda, kot je zadnje čase Jugoslavija, ali pa sovjetskega velikana, ki bi gotovo vse storil, da tudi Italija počasi pade pod njegov vpliv. Zato je tem bolj nerazumljivo, da je sedanje italijanska vlada z znano Moravo izjavo spet sprožila vprašanje svoje vzhodne meje, namesto da bi ga v interesu tako Italije kot Jugoslavije dokončno rešila. S tanki nad delavce V začetku decembra je Gomulkova vlada na Poljskem občutno zvišala cene raznim artiklom osnovne življenjske potrošnje. Goveje meso se je podražilo za 19 odstotkov, mast za 34%, čevlji za 25%, gradbeni material do 68%. Podražitev je prizadela zlasti družine z nizkimi dohodki. Tedaj se je utrnila iskra upora v Gdansku. Delavci iz ladjedelnic so šli na ulice. Prišlo je do razdejanj, požigov sedežev komunistične stranke in napadov na razna funkcionarje. Upor se je nato razširil še na baltiški pristanišči Gdinijo in šoečin. Vlada je na demonstracije odgovorila s silo. Na ulice je poslala vojsko s tanki in s strojnicami. »Vlada delavcev« je povzročila krvoprelitje, ki je zahtevalo več desetin mrtvih in na stotine ranjencev. Zaman je skušala oblast demonstracije prikazati kot nastop izzivalcev in tepistov. Postalo je očitno, da Gomulka ne uživa več zaupanja. Partijsko vodstvo je zato Gomulko odstavilo od tajništva v stranki. Na njegovo mesto je prišel Edvvard Gie-rek, ki je mladost preživel v Belgiji kot sin poljskih rudarjev. Tudi vlada je bila zamenjana. Namesto Cyrankiewicza je postal ministrski predsednik Piotr Jarosze-vicz, šef poljske države pa Jožef Cyrankie-wicz, ki je nadomestil maršala Marijana Spichalskega. Tako se je neslavno končala doba Vladislava Gomulke, ki je prišel na oblast leta 1956 po izbruhu delavskih nemirov v Poznanju, kateri so bili naperjeni proti sovjetski navzočnosti na Poljskem. Vse je kazalo, da bo Gomulka dal Poljski več svobode, toda upi se niso uresničili. Iz leta v leto je Gomulka postajal bolj ozek in konservativen. Nazadnje je vladal že s popolnoma stalinističnimi metodami. Zanimivo je bilo zasledovati reakcijo v svobodnem svetu na dogodke na Poljskem. Medtem ko so bili sredi decembra razni protestni nastopi zoper Francov režim, ki je uprizoril v Burgosu proces zoper skupino baskovskih nacionalistov, ki se z vso pravico borijo za avtonomijo svoje dežele, nismo po vsej Italiji zasledili ene same poulične manifestacije zoper nasilje policije, ki je z vročim orožjem šla nad delavce v poljskih mestih. Koliko hrupa zganjajo italijanski levičarji, če italijanska policija v sarrioabrambi rani le enega demonstranta; v poljskem primeru je prišlo pa le do raznih »obžalovanj« in še ta so bila polna zadrege. Res, kako klavrna je dvoličnost naših levičarjev! Uradne izjave odgovornih državnikov z obeh strani, poluradni komunikeji, pre-cizacije izjav: vse to je zdaj že mimo. Diplomati so mrzlično na delu, da zacelijo rane i talij ansko-jugoslovanskih dobrih sosedskih odnosov. Bivša cona B: je bilo to vprašanje na dnevnem redu razgovorov ali ne? Italija pravi, da ne. Jugoslavija pravi tudi, da ne, ker je pač stvar že rešena. V redu: zakaj pa je potem Moro tako hitel z izjavami v parlamentu in to na tako brezobziren način? Jugoslavija je poleg tega zelo slabo pripravila Titov obisik: že nekaj mesecev smo brali o srečanjih med PCI in ZKS, ki so si sledila kot na tekočem traku. Zglodalo je, kot da Jugoslavija misli, da je le od PCI odvisen uspešen obisk Tita. Kako se je vštela pri tem, se vidi zdaj. PCI ni na oblasti, zato ne more ničesar preprečiti ali pripomoči, kvečjemu zažene kakšen protest, eno ali dve manifestaciji. Jugoslovanske politične oblasti bi morale bolj upoštevati moč in odločilni vpliv, ki ga ima danes v Italiji Krščanska demokracija. Italijanski juristi in politiki so stalno pisali in govorili o bivši coni B. Jugoslovanski niso črhnili besede. To je bilo zgrešeno. Italija, ki ima odlično diplomacijo, bo zainteresirala svetovno javnost o tem juridičnam problemu, Jugoslavija pa bo morala nadoknaditi ogromno izgubljenega dela 'in časa. Ob tem pa moramo po drugi strani ugotoviti tudi veliko netaktnost z italijanske strani. Časopisi so že nekaj časa sem pisali o jugoslovanskih težavah, o tem, da pride Tito v Italijo v zelo delikatnem obdobju za jugoslovansko ekonomijo, skratka: malo je manjkalo, da niso napisali, da pride Tito beračit v Italijo. To so tako poudarjali, kot bi recimo Italija ne imela ekonomskih težav, ne imela ogromno brezposelnih in veliko število delavcev v tujini. Zakaj so potem hoteli ponižati predsednika Tita in z njim Jugoslavijo? Iz dveh razlogov: 1. Hoteli so s tam dokazati bivšemu zmagovalcu, da so vojno res izgubili, a da so se kljub temu povsem postavili na noge. 2. Hoteli so s tem zmanjšati pomen nje govoga obiska v Italiji in ga postaviti na raven prosjačenja ekonomskih sredstev. V Italiji imajo časopisi veliko moč. Ugotoviti moramo, da so svoj vpliv na bralce izredno slabo uporabili, da so stalno dajali precejšnjega poudarka desničarskim elementom in tik pred obiskom povlekli na dan še cono B. Nikakor ni bilo modro, da so hoteli jugoslovanskega predsednika ponižati pred jugoslovanskim ljudstvom. To se jim je tudi maščevalo s tem, da je bil obisk odpovedan. Vsakdo in vsaka država ima svoj ponos, katerega si ne dopusti raniti kar tako, posebej pa ne v kakšne trgovske namene. Ce bi to dopustila, potem ne bi bila več država vredna tega imena. Bralci pišejo »Čiščenje ušes« Dragi g. urednik! V novembrski številki Mladike sem z nemajhnim začudenjem bral pismo, ki ga je omenjeni reviji poslal neki M.B. in ki ga je ta tržaška revija objavila na prvem mestu med pismi. Pismo govori o polemiki, ki se je razvila v ljubljanski reviji Naši razgledi zaradi zborovanja v Dragi, posebno zaradi kritike Leva Detele na račun predavanja, ki ga je imel v Dragi profesor ljubljanske teo-olške fakultete Maks Miklavčič. Svoje pismo zaključuje g. B. M. takole: »Nič me ne čudi, če o tem ni imel besede Primorski dnevnik. Pač pa mi je komaj razumljiva naglušnost Katoliškega glasu, saj je pri tem vendar šlo za ugled najvišje katoliške učne ustanove na Slovenskem. Kam hočemo katoličani z dialogom, če se ne poslušamo niti med sabo? Ne bi začeli na naši strani z operacijo "čiščenje ušes"?« Ko sem prebral ta napad na Katoliški glas, sem šel iskat revijo Naši razgledi, da vidim, za kaj pravzaprav gre, da smo pri Katoliškem glasu tako naglušni. Dobil sem v roke številke Naših razgledov, kjer so objavljeni omenjeni članki, in sicer članek Leva Detele in oba odgovora nanj, to je članek prof. M. Miklavčiča in pa tisti skupine Tržačanov. Ko sem vse tri članke prebral, sem se vprašal: Zakaj bi bila dolžnost Katoliškega glasu, da poseže v to polemiko? Prizadeti so sami stvarno zavrnili za lase privlečene očitke Leva Detele. Po mojem mnenju njih odgovoru ni kaj dodajati, čemu naj bi torej še Katoliški glas pristavil svoj lonček k tej polemiki? Razloga res ne vidim. Če ga pa vidi B. M. in če ga vidi uredništvo Mladike, ki je pismo brez komentarja objavilo, bi se bili potrudili in napisali, kar menijo, da bi bilo potrebno napisati, pa bi poslali na uredništvo Katoliškega glasa. Prepričan sem, da bi ti to objavil, kakor si svoj čas prinesel v Katoliškem glasu dovolj obširen in tudi polemičen članek prav na račun tistih, ki so študijske dneve v Dra-g: napačno ocenili. In vem, da je članek prišel iz Trsta. Morda bi pa bilo še boljše, da bi B. M. namesto očitkov Katoliškemu glasu sam napisal članek v obrambo »ugleda najvišje katoliške ustanove na Slovenskem«, in bi ta članek objavil lepo v Mladiki. Zakaj ni tega storil, namesto da toži, zakaj niso drugi tega storili, če je res prepričan, da bi to bilo potrebno storiti? So stvari, ki jih ne razumem. Zaradi tega bi jaz rajši predlagal, da začnimo s kampanjo za večjo strpnost med nami vsemi po evangeljskem izreku: »Ne sodite, da ne boste sojeni«. To je namreč pogoj za dialog med poštenimi ljudmi. Miklavž Božič Mesto redovnikov V Rimu živi trenutno 20.000 redovnic in 3.300 redovnikov. Večinoma delujejo v okviru generalnih hiš, ki imajo v Rimu svoj osrednji sedež. Vsekakor je to mogočna armada Bogu posvečenih oseb. Cerkev želi, da ne bi omejile svoje dejavnosti le na ozki krog svojega reda, temveč da bi se posvetile splošnemu dušnemu pastirstvu, ki je v Rimu precej zanemarjeno. Srečanje Slov. ljudskega gibanja v Kanalski dolini V soboto 12. decembra 1970 so se v Ukvah sestali predstavniki Slovenskega ljudskega gibanja iz Trsta, Gorice 'in Kanalske doline. To srečanje je SLG priredilo v Ukvah, da bi še enkrat potrdilo svoje zanimanje in vzajemnost s slovenskim prebivalstvom videmske pokrajine. Mod clrugrmi so s*? po c v e-ta ndele*crili želni poslanec dr. Štoka, goriški občinski odbornik dr. Paulin, oba politična tajnika SLG dr. Mljač in Šuligoj, številni odborniki in domači aktivisti. Prisotni so proučili politični položaj, v ikaterem se v tem trenutka nahaja slovenska narodna skupnost v zamejstvu. Obsodili so vse oblike nasilstva nad našo manjšino ter vse poskuse, da se zaostrijo mednarodni odnosi v našo škodo. Sklenili so tudi prirediti več skupnih posvetov. Iz analize celotnega političnega konteksta izhaja ugotovitev', da je le neodvisno in samostojno politično delovanje podlaga za dosego slovenskih pravičnih zahtev. Končno so udeleženci posveta zelo obširno in izčrpno obravnavali gospodarska, socialna, politična in kulturna vprašanja, ki zadevajo slovensko prebivalstvo Kanalske doline, še posebej tehtno in zavzeto je o služnostnih pravicah poročal domačin Simon Prešeren, številni domačini so s svojimi posegi orisali na podlagi lastnih neposrednih izkušenj še druge pereče probleme Kanalske doline. Uresničila se je davna želja slovenskih vernikov župnije sv. Jakoba v Trstu, da bi imeli lastne prostore. Potrebo po lastni prosvetni hiši in dvorani so naši verniki čutili že dolgo časa, še posebno pa v tistih hudih časih, ko je bilo slišati slovensko besedo le še v cerkvi. Taki prostori sc bili potrebni v bližnji razburkani preteklosti, krvavo potrebni pa so tudi v sedanjih razmerah, ko sta ponajvečkrat oba roditelja zaposlena in so otroci ves dan zaprti v stanovanjih ali, kar je še slabše, izpostavljeni raznim nevarnostim na ulicah. Željo po svojem kotičku so večkrat in ob raznih priložnostih izrazili tudi starejši ljudje, da bi se v njem lahko nemoteno shajali, se razgovarjali in reševali razne probleme ter se tudi zabavali, še posebno pa čuti vse to mladina. Do prostorov smo končno le prišli, imamo pa še tudi nekaj nerešenih problemov. Najbolj pereč problem je trenutno ureditev teh prostorov. Da bi jih čimprej in čim lepše pripravili, je potrebno sodelovanje vsakega zavednega Slovenca pri Sv. Jakobu. Vsakdo naj za dokončno ureditev prispeva po svojih možnostih in močeh. Zavedati pa se moramo, da dar Z GORIŠKEGA Zakaj ni bilo Miklove Zale v Štandrežu štandireško prosvetno društvo Oton Župančič je pripravilo ljudsko igro »Miklova Zala«, ki so jo trikrat odigrali v prosvetni dvorani na Verdijevem korzu. Nastopili so v soboto 12. in v nedeljo 13. decembra. Ko poroča o teh nastopih, ima Primorski ■ dnevnik (15. dec.) v podnaslovu vprašanje: »Zakaj niso nastopih z igro v Štandrežu?« Ker je tudi nas zanimalo, zakaj ni bilo Miklove Zale v domači vasi, smo se obrnili na prizadetega upravitelja župnijske dvorane v Štandrežu, ki nam je o zadevi dal naslednja pojasnila: V vasi sta dve prosvetni društvi, kar samo po sebi ni nič hudega, saj smo v svobodni deželi. Vendar da bi se kljub temu ohranila potrebna in zaželena enotnost vsaj v bistvenih rečeh, so svoj čas zasnovali zamisel o skupnem vaškem kulturnem prazniku, ki so mu dali naziv »praznik špargljev«. Idejo so sprejele vse štiri organizacije, ki delujejo v vasi: športno društvo Juventina, Kmečko društvo, prosvetno društvo Oton Zupančič in prosvetno društvo »štandrež«. Dve leti so složno obhajali ta praznik v prostorih župnijskega doma na splošno zadovoljstvo vseh domačinov. Tudi letos, to je v letu 1970, so hoteli skupno obhajati ta praznik. Toda Š.D. Juventina je že v začetku odpovedalo svoje sodelovanje. Ostale tri organizacije so imele tri skupne seje, na katerih se je določil program in se je porazdelilo delo. Toda štiri dni pred praznikom je prišel predsednik prosvetnega društva Oton Zupančič in javil, da ne bodo več sodelovali pri kulturnem prazniku. Nedolgo zatem je predstavnik P. D. Oton Zupančič po telefonu vprašal prizadetega upravitelja župnijske dvorane, ali bi bilo mogoče, da bi njihovo društvo nastopilo 7 Miklovo Zalo v župnijski dvorani. Poudaril pa je, da ne vprašuje uradno, temveč samo za informacijo, ker da je polovica društvenega odbora proti temu, da bi igrali v župnijski dvorani v štandrežu. Odgovor je bil, da je zadava sicer težka po vsem, kar se je malo prej zgodilo, vendar da se da še razpravljati, saj se s po>govArom ama.rcilcaj vuredi. leto privatno vprašanje in enak odgovor se je ponovil v slučajnem srečanju nekaj dni pozneje. Od takrat je minilo nekaj mesecev in vse je bilo tiho, dokler se niso oglasili sedaj v Primorskem dnevniku. Trditev prirediteljev, da so dvakrat zaprosili za žup-najsko dvorano v štandrežu, pa da so jim jo obakrat odklonih, je prizadete začudila in užalostila, ker ni resnična. Saj kdor je pripravljen razpravljati, še ni odklonil. In še to: takšne zadeve se ne urejajo po telefonu ah mimogrede. * * * K temu pojasnilu iz Štandreža bi mi od svoje strani pristavili še to: Znano nam je, da so bili razgovori za koordinacijo prosvetnih nastopov in prosvetnega dela ne samo v Štandrežu, temveč tudi v Šte-verjanu in Doberdobu, kjer imamo prav tako dvojna prosvetna društva. Po začetni dobri volji so se vrnili na staro, toda ne po krivdi katoliških prosvetnih društev. Dobra volja je zmanjkala na drugi strani. In zopet se zdi, da ne toliko pri domačinih samih, temveč nekje više. (Ur.) za prostore ni nikaka miloščina, temveč dolžnost vsakogar, ki se zaveda, koliko truda in požrtvovalnosti je bilo treba za uresničitev naše davne zamisli. Od nas vseh pa je sedaj odvisno, ali bo ta skupna in splošna želja postala stvarnost, ali pa bo propadla. Zaradi tega naprošamo vse rojake, da nam priskočijo na pomoč, predvsem Slovence Sv. Jakoba, pa tudi vse tiste, ki jim je pri srcu naša verska in narodna skupnost. Prostori so v bližini cerkve, na vogalu ulic Concordia in Vespucci. Na zunaj se zdijo zaenkrat skromni; čim pa jih bomo uredili, bodo dostojni in z lahkoto dostopni vsem, ker so v pritličju ter zelo obširni, saj imajo 150 kv. metrov razsežnosti. Dosedanjih dobrotnikom se toplo zahvaljujemo, vsem pa se priporočamo, da nam pomagajo, da bi se lahko v čim 'krajšem času shajali v šentjakobskem kulturnem društvu v ullici Concordia. Bog naj obilo povrne vsem, jaz pa bom vsako prvo nedeljo v mesecu daroval sv. mašo ob 9. uri za vse žive in pokojne dobrotnike društva. SILVO ŠULIGOJ, kaplan im umnimi imun milini ....................... Hrvatska sovjetska republika ? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii Novo slovensko društvo v Trstu Krasen koroški večer v Trstu S V nedeljo 20. decembra je imela Slovenska prosveta v Trstu v gosteh brate s Koroške. Povabila je pevski zbor iz Št. Vida v Podjuni in predsednika Narodnega svata koroških Slovencev dr. Reginalda Vospernika. Prireditev je bila v veliki dvorani Kulturnega doma. Predsednik Slovenske prosvete Marij Maver je v imenu prirediteljev pozdravil goste in v pozdravu naznačil namen srečanja. Potem ko je pozdravil goste s Koroške in jugoslovanskega generalnega konzula Borisa Trampuža, ki se je z gospo udeležil prireditve, škofovega vikarja dr. Lojzeta Škerla, predsednika Ljudskega gibanja dr. Simčiča z gospo in izvoljene slovenske predstavnike, ki'so bili navzoči, je Marij Maver nekako takole označil namen prireditve: Želeli smo se srečati zaradi tega, da se pogovorimo o zgodovinskih dogodkih, ki so Koroško in Primorsko osvestili pred sto leti, ko so se naši predniki zbirali na taborih. Da se spomnimo dogodkov pred petdesetimi leti, ko je morala zibelka slovenstva — Koroška -— prestati hudo narodnostno operacijo. Da se spomnimo dogodkov pred petindvajsetimi leti, ko smo se vrnili iz ječ, taborišč in bojišč v požgane in porušene domove ter začeli delati in živeti v boljše dni. Prišli pa smo danes skupaj tudi zato, da odločno odklonimo sovražne izbruhe posameznikov in skupin, ki so hoteli zavreti razvoj, katerega smo bili deležni na Koroškem in Primorskem, ter nas zopet pahniti v čase sovraštva in narodnostne mržnje. pet pesmi. Goriški pozdrav pa je prinesel pevski zbor »Mirko Filej«, ki je prav talko zapel pet pesmi pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Tudi ta zbor je pel izredno ubrano. Tako je bil celotni pevski del na lepi umetniški višini. Posamezne točke sta lepo povezovala akademika Danilo Pertot in Nataša Sosič. Vmes pa sta brala še pesmi koroških pesnikov Valentina Polanška in Milke Hartmanove akademik Joži Peterlin in letošnja maturantka Ivana Placer. Večer je zelo uspel. Zaključil se je z družabnim srečanjem pri Furlanu na Re-pentabru, kjer je pesem donela pozno v večer, na kar so se gostje odpeljali proti Celovcu. Marijin dom v ul. Risorta V soboto 19. decembra zvečer smo imeli predavanje dr. Mateja Poštovana o socialnem vprašanju. To vprašanje je del krščanske morale, zato spada v okvir verskih predavanj, ki jih imamo letos na programu. Predavatelj je jasno in natančno razložil, kakšno vlogo imajo sindikati v sedanji družbi, kdaj in v kakšnem obsegu so upravičeni štrajki in kako je treba delati za socialno reformo. Izčrpnemu pre- Božični koncert u goriški stolnici PROSV. DRUŠTVO REČAN IZ LJEŠ V BENEŠKI SLOVENIJI ponovi v nedeljo 10. januarja (po koncertu božičnih pesmi pri Sv. Antonu) v Marijinem domu v Rojanu NAŠ BOŽIC Božično igro v domačem narečju prepletajo izvirne pesmi. — Vabljeni! ★ SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU želi vsem zvestim obiskovalcem, dragim prijateljem in neutrudnim sodelavcem, naj se vzdigne zastor za srečno, zadovoljno in uspešno leto 1971. ★ SLOV. KARIT. DRUŠTVO »SLOKAD« pozdravlja vse, ki so letos letovali v Dragi in zlasti osebju, ki se je tako nesebično žrtvovalo za otroke, vošči uspehov polno novo leto 1971. ★ SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI se toplo zahvaljuje številnim dobrotnikom za prispevke in jim vošči božjega blagoslova polno novo leto 1971. ★ SLOVENSKE SKAVTINJE V TRSTU želijo vsem članicam, vodstvu in prijateljem skavtskega gibanja blagoslovljeno novo leto 1971. ★ KINO DVORANA BAZOVICA vošči vsem, ki se radi zbirajo k filmskim predstavam srečno novo leto. ★ SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 31. dec. 1970 do 9. jan. 1971 Četrtek: 18.00 Čarobna piščalka, serijski film. 18.40 Kralj arene - sovjetski film. 20.50 Dobro leto voščimo. Petek: 9.20 S starimi plesi v novo leto. 10.05 Revija na ledu. 11.00 Cirkus brez meja - film. 12.15 Dunaj: Novoletni koncert. 13.30 Garmisch: Novoletna smučarska turneja. 21.45 Moj vohunček - film. Sobota: 9.15 Dobro leto voščimo. 11.00 Novoletni vrtiljak. 12.00 Film za otroke. 14.00 Palček Tom - film. 15.30 Po domače z ansamblom R. Vadnala. 16.00 Hokej: Tekma s klubom »Medveščak« iz Zagreba. 22.45 Nepremagljivi - film. Nedelja: 11.00 Otroška matineja. 16.30 Festival na ledu. 17.45 Preteklih 365 dni. 18.30 Mestece Peyton - serijski film. Ponedeljek: 11.45 in 14.15 Slalom za ženske - prenos s Pohorja. 17.40 Lutke. 18.00 Zgodbe o Tuktuju. 20.35 N. Covvard: Temna hrastovina - TV drama. 21.25 Živa dediščina, slamnata streha, pomalane duri. Torek: 17.50 Otroški spored: Pesmi S. Kosovela in risanka. 1830 Torkov večer: Samantha Sang v studiu 14. 19.05 Ogenj, ki se ne bo razplamtel. 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje. 19.40 Sestava in tehnična izpeljava slovarja. 20.35 Celovečerni film: Joy, ubogo dekle. 22.30 Smučarska Fis-a tekmovanja na Pahorju. Sreda: 12.55 Bischofshofen: Smučarski skoki. 17.55 Čarobna piščalka - film. 19.05 Dokumentarni film. 19.20 Po sledeh napredka. 21.35 Zgodbe za vas - film. 22.00 Jazz na ekranu. Četrtek: 17.45 Veseli tobogan. 18.30 Velika pustolovščina - film. 20.35 A. Marodič: V pasti. 22.10 Bach: Suita št. 2 v h-molu. Petek: 17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh. 19.00 Leto 1971. 20.35 Stotisoč dolarjev na soncu - film. Sobota: 16.55 Po domače: Turopoljska svatba. 17.20 Ivanhoe - film. 17.45 Košarka Beograd : Partizan. 19.20 S kamero po svetu: V zelenem srcu Afrike. 20.35 Zabavno glasbena oddaja. 21.40 Svet, v katerem živimo - film. 22.05 Nepremagljivi - film. ........................................... Illllllllllllllllllll..Illllll..... Illllllllll....Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.Illllllllllllllllllllllllllllll.IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH.im.mu...umu.m...umni. Leto 1970 gre h koncu, če se za trenutek ozremo nazaj, vidimo, da smo prav ob izteku tega leta izgubili nekaj velikih mož. V mislih imamo predvsem dva klasika slovenske besede, -pisatelja Franceta Bev- ka in Stanka Majcna, ter velikega umetniškega ustvarjalca Staneta Severja. Zamejski Slovenci smo vzljubili knjige Franceta Bevka, ker so nam vlivale moči za časa diktature. Občudovali smo premočrtnost ter plemenito in globoko osebnost Stanka Majcna, čigar smrt je žal preskromno odjelknila v slovenskem prostoru. Navduševali smo se nad igralsko močjo in zavednostjo ter predanostjo, s katero je Stane Sever služil slovenski besedi. Vsi trije bodo zapisani z velikimi črkami v analih slovenske zgodovine. Naj nam bodo zgled trdnosti v zvestobi in v delu za srečnejšo bodočnost nas vseh. Vrnh večera je bil govor dr. Reginalda Vospernika, ki je govoril o položaju koroških Slovencev danes po 50 letih plebiscita in po vseh najrazličnejših zagotovilih in obljubah. Dokaz pa, da našega naroda na severa niso strle krivice in zatiranje, je bila pesem pevskega zbora »Danica« iz Št. Vida v Podjuni, ki je pod vodstvom Hanzija Kežarja pel v prvem in dragem delu niz samih koroških pesmi. Izbor pesmi je bil zelo skrben, pevci pa so ga podali z velikim ognjem in notranjo zbranostjo. Kot pozdrav je bil nastop moškega zbora »Fantje izpod Grmade«, ki je pod vodstvom Ivota Kralja zelo dovršeno zapel Bilo je 30. decembra leta 1951, ko je bil ob vesoljnem svetem letu v goriški stolnici pod vodstvom nepozabnega prof. M. Fileja izveden prvič koncert naših prelepih božičnih pesmi. Ti koncerti so nato postali tradicija in letos na praznik sv. Družine, 27. decembra, je bil tak koncert v okrilju Zveze slovenske katoliške prosvete že dvajseti po vrsti. Ta jubilej je zaslužil, da so prireditelji na letošnji koncert povabili tudi goriškega ★ Slovenska demokratska zveza v Gorici vošči vsem Slovencem doma in po svetu vesele božične praznike z željo, da bi prinesli vsem miru in sloge. Še posebej izraža trdno upanje, da bo novo leto 1971 pomenilo slovenski narodni skupnosti v Italiji važen mejnik v pozitivnem reševanju vseh njenih problemov in priznanje vseh jezikovnih ter narodnih pravic. ★ nadškofa msgr. Cocolina. Le-ta se je povabilu rad odzval in dr. K. Humarju, predsedniku ZSKP, poslal sledeče pismo: »Zelo rad se odzovem vabilu in se zanj prisrčno zahvaljujem. To bo lepa priložnost, da se srečam z verniki in da jim voščim vesele božične praznike ter srečno novo leto.« Tori n žal soriški nadškof svoje namere ni mogel uresničiti. Prav na dan koncerta ga je bolezen vrgla v posteljo. Njegove misli, že spisane, je zato v goriški stolnici prebral dr. Franc Močnik. Božično slavje — tako se je glasila nadškofova beseda — ni samo trenutek, bogat na lepih čustvih in spominih, temveč je mnogo več: je preveritev naše vere, je začetek nekega novega načina življenja, ki ima za temeljni zakon ljubezen, ki nas združuje, ki nas približuje ubogim in tistemu delu človeštva, ki živi v vojni, v la- koti in v krivicah. Vaš nadškof vam torej vošči, naj bi vas božič prenovil v luči božjega Deteta, tako da bodo problemi in skrbi vseh naših bratov postali naši problemi in naše skrbi. Sam koncert je imel dva dela. V prvem je moški zbor »Mirko Filej« zapel pod vodstvom Zdravka Klanjščka pet pesmi, v dragem pa mešani zbor »Lojze Bratuž« pod vodstvom prof. Stanka Jerioija štiri. Na orglah je pesmi mojstrsko spremljal dr. Andrej Bratuž, napovedoval pa jih je dr. K. Humar. Moški zbor je predvajal predvsem pesmi, ki so že postale domače ljudskemu okusu (Pastirji, povejte; Le spavaj, sladko Detece; Raduj, človek moj v Klanjščkovi priredbi; Nad Betlehem svoj čar in Poglejte, čudo se godi). Pevci so jih podali - doživeto in prisrčno. Mešani zbor je pa želel poslušalce seznaniti z bolj sodobnimi božičnimi skladbami kot so Brede ščekove »Oj Dete je rojeno nam«, Štefana Kovača »S svetonoč-nimi željami« in Mirka Renerja »Opolnoči, opolnoči, prelepa zvezda zažari«. Zbor je podal tudi krstno izvedbo skladbe dr. Andreja Bratuža na besedilo Ljubke šorli-jeve »Jezus prihaja«. Tako pri tej pesmi kot pri Renerjevi je mešani zbor ponovno izpričal svojo visoko kvaliteto in dovršenost glasov. Pri Renerjevi pesmi je prišla do vse polnosti tudi orgelska spremljava, ki je moderno in skoraj orkestralno zamišljena. Koncertu so sledile pote litanije Matere božje z božičnimi pesmimi, nato pa še zahvalna pesem in blagoslov. Vsa prireditev v goriški stolnici je bila lep prispevek k božičnemu občutju teh dni in dostojna proslava dvajsetletnega obhajanja božičnih koncertov v Gorici. Naj bi bilo tako tudi v bodoče! —jk iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiii Izšle a kuge tor. Maharleve družbe ................................................................................................................................ ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V TRSTU priredi dvakrat koncert božičnih pesmi in sicer: v nedeljo 3. januarja 1971 ob 15. uri v Špetru v Ben. Sloveniji in v nedeljo 10. jan. ob 16. uri v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu davanju je sledila živahna razprava. Na pripombe poslušalcev je predavatelj globlje pojasnil svoje stališče. Bilo je preko 60 udeležencev. Prihodnje predavanje je na programu v soboto 16. januarja ob 20. uri. Prišel bo iz Ljubljane naš strokovnjak v modro-slovju dr. Anton Trstenjak, ki je nam že poznan po mnogih knjigah, ki jih je napisal. Na božični dan smo imeli priliko gledati in poslušati spevoigro »Slovenski božič«. Besedilo je iz stare slovenske narodne pesmi. Uglasbil pa ga je Matija Tomc. Režirala je igro ga. Stana Oficija, Janko Ban pa je pripravil zbor in soliste. Njima, igralcem in igralkam smo hvaležni za lepo predstavo. Želeli bi, da se spevoigra ponovi, da bi jo mogli še enkrat videti. Potem je nastopil »božič«, ki je voščil Marijini družbi, šolskim sestram, skavtom in skavtinjam, kateri imajo sedež v domu ter vsem obiskovalcem naših predstav. Končno je razdelil mnogim darove. Bazovica Katoliško prosvetno društvo »Hrast« iz Doberdoba je 13. decembra nastopilo na našem odru z igro »Prisega opolnoči«. Igra predočuje življenjsko resnico, da kdor ne zna rabiti pameti, poslušati svoje vesti in imeti dobrega namena v mladosti, bo kasneje delal hudo pokoro zlasti v igri ljubezni. Igra se žalostno konča. Naše občinstvo — žal ne preveč številno — je doživeto sledilo napeti igri in je nagradilo pridne, sposobne in požrtvovalne igralce z obilnim ploskanjem. Tudi scenerija kakor zvočni in svetlobni efekti so bili dobri. Doberdobcam se lepo zahvaljujemo za vrnjeno gostovanje in jim voščimo, da bi trdno držali skupaj in uspešno delovali. 20. decembra je glasbena šola Slomškovega doma priredila v kino dvorani svoj drugi javna nastop, da prikaže zlasti delo novincev. Gojencev je sedaj 35, učne moči pa so štiri. Gojenci so združeni v dva ansambla: »Slomšek« (harmonikarji) in »Kondor« (modema glasbila). Spored nastopa, ki je trajal dve uri, je bil pester. Glasbeni večer je odprl ansambel Slomšek, ki je napolnil do zadnjega kotička ves oder in je zaigral tri vesele skladbice pod vodstvom gdč. Nadje Udovič. Sledili so novinci pri klavirju ali s harmoniko ter gojenci, ki se učijo klavir že dve leti. Staršem se orosi oko, ko vidijo svoje malčke na odra, kako gotovo in samostojno igrajo s