informativni RAVNE k glasilo ravenskih železarjev Leto XXXIV Ravne na Koroškem, november 1997 št. 11 Vlada je sprejela predsanacijski program železarn Sredi prejšnjega meseca je vlada sprejela predsanacijski program koncema in posameznih družb. K zakonom, ki že nekaj časa čakajo na obravnavo v državnem zboru, pripravlja vlada dopolnila, s katerimi bodo uredili celotno privatizacijo, ter še nekaj ukrepov za nadaljevanje in zaključek sanacije Slovenskih železarn. Predvidena so torej: dokapitalizacija sistema, dodatna poroštva države za posojila za trajna obratna sredstva, podaljšanje roka prevzema obresti za posojila na izdane obveznice za sanacijo in prevzem dela obveznosti koncema in nekaterih družb za posojila z državnim poroštvom. Najbolj aktualno je sedaj seveda vprašanje, kako glede na omejitve v proračunu zagotoviti dovolj državnega denaija za učinkovito sanacijo in lastninjenje železarn. (V dokumentu o usmeritvah ekonomske politike na področju javnih financ in nacionalnih varčevalnih ukrepov za leto 1998 je npr. tudi predvideno, da naj bi prihodnje leto za dokapitalizacijo Slovenskih železarn namenili 3 mia SIT. V ministrstvu za finance pa razmišljajo, da bi kazalo del denaija za državni proračun pridobiti tudi z unovčenjem dela državnega premoženja.) Vlada je s sklepom že zagotovila dodatna jamstva zanje, in sicer v višini 28 mio DEM, ki jih je odobril državni zbor. Nekaj denarja je vlada že zagotovila v poletnih mesecih z drugimi oblikami zavarovanja brez državnega jamstva, oktobra pa je železarnam odobrila še dodatnih 2,5 mia SIT poroštev. Država je od leta 1992 do 1996 v SŽ v obliki subvencij vložila že 260 do 280 mio DEM in jim za posojila zagotovila za 72 mio DEM poroštev. Po predsanacijskem programu pa bo treba izdelati še temeljit sanacijski program železarn. Skoraj dve tretjini lanske in letošnje izgube koncema je iz poslovanja, zato je treba oceniti položaj posameznih podjetij. V koncernu so najpomembnejše jeklarne, sledijo podjetja, ki jeklo predelujejo, na tretjem mestu pa so v glavnem podjetja, ki skrbijo za oskrbo z energijo, potem pa so še zunanjetrgovinska podjetja. Ostala podjetja so v sistemu le zaradi zgodovine; ker z njimi niso programsko povezane, jih bodo po saniranju skušali prodati. V vsaki družbi so sanatoiji opredelili nosilne programe. Kjer jih ni, bo treba poiskati strateškega partnerja. Sindikat SKEI - sindikalna podružnica družb SŽ na Ravnah je -kot odgovor na zadnje vladne amandmaje - v začetku novembra poslancem, političnim strankam in lokalnim oblastem ter javnosti poslal pismo, v katerem jih seznanja z ugotovitvami 10 sindikata in direktorjev družb. Le - ti menijo, da vlada in nekatera ministrstva predlagajo premalo sredstev za sanacijo. Zahtevajo, da mora sanacija Metala in drugih ravenskih družb potekati ločeno od sanacije Jekla. Če bi na Ravnah dobili 5 mia SIT za dokapitalizacijo, bi si lahko v prihodnje sami zagotavljali ekonomsko in socialno varnost, trdijo podpisniki pisma. Povezanost družb nekdanje železarne v proizvodno verigo in učinki medsebojne soodvisnosti namreč dokazujejo upravičenost sanacije. Ravenski sindikat SKEI tudi sodi, da je bila Železarna Ravne v preteklosti prizadeta vsaj trikrat. Sredstva (40 mio DEM brez obresti), ki jih je železarna varčevala v interni banki koncema, niso bila investirana na Ravnali. Ravenske družbe so v letih 1992 - 96 dobile najmanj državne pomoči, hkrati pa je moral Metal reševati štorsko Jeklo. Sindikalisti predlagajo, naj država Metal lazbremeni dolga (80 mio DEM), ustvaijenega v Jeklu, in mu zagotovi 3,5 mia SIT pomoči. Za dokapitalizacijo mehansko-predelovalnih družb pa ocenjuje, da bi zadostovalo 2,2 mia SIT. Če se to ne bo zgodilo, sindikalisti napovedujejo stečaj Metala in celotne lokacije. So tudi proti odprodaji večinskih deležev v Nožih in Armaturah ter oddajanju obratov in programov v najem ter vzporednim potem privatizacije. SKEI se zavzema tudi za to, da bi država imela v vsaki družbi vsaj do leta 2002 najmanj 51-odstotni kapitalski delež in da delež tujcev ne bi smel preseči 40 odstotkov. Zahteva tudi preverjanje odgovornosti vodstva SŽ. V SKEI na Ravnah so prepričani, da njihove predloge podpirajo vodstveni in drugi delavci; pričakujejo pa tudi, da bo predstavnik lastnika nehal zavlačevati sanacijo. S takim načinom namreč počasi izgubljamo vsi... DVOJE POOBLASTIL MINISTRSTVA /A I H IS/l Sil IM Ministrstvo za okolje in prostor RS je letos Ekoinženiringu d.o.o. (od 1. marca 1994 je to zasebno podjetje, ki je nastalo iz prejšnjega ekološko-tehnološkega laboratorija v Kemiji - Metalu Ravne) izdalo dvoje pooblastil, in sicer: POOBLASTILO ZA OPRAVLJANJE PRVIH MERITEV IN EMISIJSKEGA MONITORINGA ODPADNIH VOD in SPLOŠNO POOBLASTILO ZA IZDELAVO POROČIL O VPLIVIH NA OKOLJE (pooblaščenca za izdelavo teh poročil sta Darko Rapnik, dipl. inž. in Alenka Kert, dipl. inž.). Teče pa tudi postopek za pridobitev tretjega pooblastila MOP - in sicer za opravljanje meritev emisij snovi v zrak. Omenjeni pooblastili sta lepo priznanje mlademu podjetju. Tako mu je omogočeno strokovno nastopanje na trgu in opravljanje meritev odpadnih vod (v sodelovanju z drugimi pooblaščenimi zavodi in laboratoriji - tudi z Metalom, ki ima prav tako pooblastilo za opravljanje nekaterih analiz s tega področja). Podjetje Ekoinženiring trenutno analizira odpadne vode za 23 podjetij v koroški regiji. Pooblastili pa nista pridobitev samo za podjetje, predstavljata tudi prednost za naše gospodarstvo, saj ima pooblaščenega izvajalca za te meritve. Ne smemo pa pozabiti, da je pridobitev takšnili pooblastil zagotovo tudi rezultat dolgotrajnega dela vseh zaposlenih v Kemiji v prejšnjih letih, ko je bil položen temelj ekološkim dejavnostim, saj je bila kemijska služba v železarni resnično med pionirji te stroke pri nas. Njeni začetki segajo v čas pred tridesetimi leti. Kolektiv Ekoinženiringa upa, da bo dobil tudi tretje pooblastilo. Meritve emisij lahko sicer redno opravljamo tudi sedaj, toda v kratkem bodo to smeli le pooblaščenci. Meritve odpadnih voda in emisij snovi v zrak ter izdelava poročil o vplivih na okolje so le eno izmed področij našega dela. Poleg površinske zaščite, ki jo pretežno opravljamo za STO Ravne, nameravamo razširiti svoje delo na predelavo odpadkov - predvsem tistih, ki nastanejo v metalurški in kovinskopredelovalni industriji (zaoljeni odbrusi ipd.), saj vemo, da bodo onesnaževalci v prihodnje morali upoštevati nove uredbe o odpadkih in deponijah. Dosedanja zakonodaja je normativno že uredila razmere na področju voda, zraka, hrupa in sevanj, sledile pa bodo še uredbe o deponijah in odpadkih. Nalog s tega področja bo dovolj, še več pa bo treba volje in razumevanja vodstvenih delavcev, in tudi denarja, da se bodo razmere na področju odpadkov tako uredile, kot bodo velevali novi predpisi. Ob premagovanju strokovnih problemov in ob nenehnih naprezanjih pri MOP za izpolnjevanje kriterijev, potrebnih za pridobitev ustreznih pooblastil, pa nas tarejo (kot tudi vsa druga zasebna podjetja znotraj nekdanje Železarne Ravne) velike težave zaradi slabega plačevanja naših storitev. Potrebujemo opremo za laboratorij, za posodobitev in razširitev naše dejavnosti, a nam finančne težave onemogočajo njen nakup. Iz tega zapisa je moč spoznati naše delo in napore za razvoj stroke, za pridobitev dela in nazadnje tudi za ohranitev delovnih mest. Do zdaj smo kljub vsem težavam uspevali v teh hotenjih. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Pričakujemo le, da bodo imela podjetja znotraj nekdanje železarne za naše delo s področja varstva okol ja večje razumevanje - nenazadnje je le - to v veliki meri namenjeno reševanju okoljevarstvenih problemov znotraj tovarniške ograje. Jožko Kert, inž. kem. Kovači pričakujemo modernizacijo Težke kovačnice Že v prejšnji številki Informativnega fužinarja smo zapisali, da je bila Kovačnica Ravne v okviru nekdanjih jugoslovanskih železarn eden najboljših obratov v tedanji Jugoslaviji. To mesto ji zagotovo pripada v Sloveniji tudi danes. Z veseljem lahko rečem, da tako fleksibilne kovačnice, kot je ravenska, ne poznam daleč naokoli. K temu zelo veliko pripomorejo ravenska Jeklarna in mehanski obrati. Kovaštvo se je v naši dolini pričelo že leta 1620, ko so začela obratovati prva kovaška kladiva na vodni pogon. Trdo kovaško delo je vse do danes številnim generacijam dajalo kruh; zdaj črnega, zdaj belega, vedno pa z žulji, z mnogo prelitega znoja in ustvarjalnosti, krvavo zasluženega. Stiskalnice, na katerih v Kovačnici delamo danes, smo dobili pred skoraj 40 leti. Že takrat niso bile nove, saj so bile izdelane v Nemčiji leta 1934. Jasno je, da s takšnimi stiskalnicami ne moremo več konkurirati modernejšim kovačnicam. Na 1800-tonski stiskalnici smo imeli letos konec julija velik strojelom. V rekordnem času smo jo zopet postavili “na noge”. Pred strojelomom se je verjetno le malokdo zavedal, kaj takšna stiskalnica pomeni za vse družbe na območju nekdanje Železarne Ravne. Ob tem bi rad opozoril le na to, da smo na stiskalnici zamenjali samo nekaj vitalnih delov, medtem ko smo cilinder in jarme le popravili in jih ponovno vgradili. Za te dele pa nihče ni prevzel jamstva. Hidravlika in elektronika -“srce in duša” stiskalnice - sta ostali stari in iztrošeni. Da se ne bi zavajali: Stiskalnica je pravzaprav v enakem stanju, kot je bila pred strojelomom. Kako dob,’o bo še obratovala? Kovači upamo, daje končno napočil čas, ko bomo staro 1800-tonsko stiskalnico zamenjali z močnejšo in s sodobnejšo. Postavitev nove stiskalnice bo jamstvo, da kovaštvo v naši dolini še dolgo ne bo zamrlo. Ne potrebujemo je samo kovači, saj bo kruh dajala prav tako še mnogim drugim v tej dolini, ki so s Kovačnico usodno povezani. Obratovodja Kovačnice Zdravko Mlakar, inž. Fotografiji: Mojca Potočnik Nekaj najprizadevnejših delavcev ob remontu 1800-tonske stiskalnice (v upanju, da je bil zadnji te vrste) 5. KONFERENCA O MATERIALIH IN TEHNOLOGIJAH Letošnja konferenca, potekala je v Portorožu od 1. do 3. oktobra, je zopet privabila precejšnje število domačih in tujih strokovnjakov, ki delajo na področju metalurgije, materialov in vakuumske tehnike. Udeleženci so obravnavali naslednje tematske sklope: SINTEZO SODOBNIH KOVINSKIH, POLIMERNIH, KERAMIČNIH IN KOMPOZITNIH MATERIALOV I RAZVOJ MODERNIH TEHNOLOGIJ MATEMATIČNO MODELIRANJE IN RAČUNALNIŠKO SIMULACIJO PROCESOV IN TEHNOLOGIJ I KOROZIJO IN PROPAD GRADIV I TOPLOTNO OBDELAVO MATERIALOV ■ KARAKTERIZACIJO MATERIALOV I VAKUUMSKO TEHNIKO IN TEHNOLOGIJE | TANKE PLASTI IN POVRŠINE | TRIBOLOGIJO (TRENJE) | VARSTVO OKOLJA. V treh dneh sc je zvrstilo 70 predavanj, ki jih je pripravilo več kot 250 strokovnjakov iz 12 držav. Že ta podatek pove, da je konferenca postala pomemben prostor za izmenjavo znanja in informacij, ki ni omejen izključno na slovenske raziskovalce in inženirje. Na konferenci so bili tudi strokovnjaki iz Metala Ravne. Predstavili so novo tehnologijo izdelave utopnih jekel in kontinuirno žarilno peč z zaščitno atmosfero v Valjarni. Oba prispevka bosta objavljena tudi v Informativnem fužinarju. Po nekaj letih, ko je kriza v kovinski industriji zredčila vrste zaposlenih, ko so stari in izkušeni raziskovalci v podjetjih odšli v pokoj in so se pretrgale mnoge medsebojne vezi, se industrija zopet začenja tesneje povezovati z raziskovalno dejavnostjo. To se opazi tako pri vsakdanjem delu v tovarnah, kjer zaposlenim razvojnikom pomagajo strokovjaki s fakultet in z inštitutov, kot tudi na raznih posvetovanjih, kjer so podjetja vedno bolj zastopana. In tudi to strokovno srečanje ni bilo izjema. Res pa je, daje udeležencev iz podjetij še vedno precej manj kot pred leti, ko je bila razvojna dejavnost v njih zelo močna in je temu primerno razvijala in predstavljala precej več znanja. Opaziti pa je bilo, da se tudi sicer bolj teoretično vedno bolj zavedajo svojega poslanstva - služiti industriji in ne samim sebi. Precej razmeroma teoretično zasnovanih raziskav je vsebovalo preverjeno aplikacijo v industriji ali pa je nakazovalo možnost za uporabo v njej. V Portorož pa so prišli tudi ljudje, ki so informacije predvsem iskali, zato menim, da je letošnja konferenca o materialih in tehnologijah dosegla svoj namen. Alain L.ipuš, dipl. inž. usmerjeni raziskovalci z raznih inštitutov in s fakultet 5. konferenca o materialih in tehnologijah je združevala 50. posvetovanje o metalurgiji in kovinskih gradivih, 5. posvetovanje o materialih in 17. slovensko vakuumsko posvetovanje. Pripravili so jo: Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Ljubljana; Oddelek za materiale in metalurgijo, NFT, Univerza v Ljubljani; Kemijski inštitut, Ljubljana; Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana; Slovensko društvo za materiale; Slovensko kemijsko društvo: Sekciji za polimere in keramiko ter Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije. Na konferenci so aktivno sodelovali tudi diplomirani inženirji metalurgije iz Metala. ALAIN LIPUŠ je v sklopu predstavitve del mladih raziskovalcev pripravil prispevek Kontinuirna peč za Žarjenje valjanih profilov v zaščitni atmosferi. ANDREJ VREČIČ in ALOJZ BUHVALD sta izdelala poster Razvoj in izdelava orodnih jekel za delo v vročem s posebno fino strukturo (EFS) in izboljšano žilavostjo v Metal it Ravne. Mag. ALOJZ ROZMAN pa je bil soavtor posterja Vpliv sestave vložka na potek izdelave srednje ogljičnih jekel. Dr. DUŠAN VODEB iz zasebnega podjetja SIRD pa je v sklopu teme Raziskovanje in inženirstvo predaval o Povečanju konkurenčne sposobnosti v podjetjih iz sektorja kovinski materiali. A. Č. GASILSKA VAJA V ŽELEZARNI V petek, 24. oktobra, je ob 11. uri zagorelo v skladišču modelne mizarne. Gost dim je ovil stavbo, tam zaposleni delavci so hiteli na piano, kmalu so se oglasile sirene hitro se bližajočih gasilsko -reševalnih vozil... Dogajanje je bilo tako pristno, da večina opazovalcev sprva sploh ni vedela, da je to le interna vaja v okviru meseca požarne varnosti. Fotovest pripravila A. C Gasilci so požar pogasili s peno, t. i. silos pa so pred ognjem varovali z vodo, ki so jo s pomočjo monitorja pršili z avtomobilske lestve. “Poškodovanemu” delavcu je prvo pomoč najprej nudila medicinska sestra iz tovarniške ambulante, potem pa ga je prevzela ekipa reševalne službe. V vaji je sodelovalo 16 mož (na sliki manjkajo 4) s petimi gasilsko - reševalnimi vozili. Vodja vaje Slavko Paar in direktor Gasilskega zavoda Ravne Branko Čas sta bila z intervencijo izjemno zadovoljna. Gasilci so jo končali v 20 minutah. V njej so preizkusili celotno tehniko in moštvo - aktivirali so tudi ekipo s popolno zaščitno opremo, ki je odstranila nevarne snovi iz ogroženega območja. Oskrba z energijo v septembru 1997 Dobava primarnih energentov je bila v septembru v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. 13. 9. 1997 je zaradi izpada električne energije na 110 kV daljnovodu prišlo do krajše prekinitve dobave vseh energentov (za približno 1 uro). Odstopanja porabe zemeljskega plina, ki je eden glavnih primarnih energentov, od mesečnega plana so podana za posamezna podjetja v naslednji tabeli: Iz tabele je razvidno, daje bila skupna poraba zemeljskega plina v septembru za 6,84 odst. večja od načrtovane porabe. Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo zbrali od družb Železarne Ravne 49 nr in od zunanjih dobaviteljev 6,1 m'odpadnih emulzij za cepljenje ali skupaj 55,1 nr. Za sežig smo skupno zbrali 74,85 m' odpadnega olja, in sicer: 3,8 m3 od družb Železarne, 52,75 m3 od zunanjih dobaviteljev in 18,3 m3 s cepljenjem emulzij. Prekinitv e oskrbe porabnikov: • zaradi okvare na cevovodu pri Kovačnici je bila 16. 9. 1997 za okrog 6 ur prekinjena dobava pitne vode za vzhodni del Železarne. V okviru preventivnega vzdrževanja in pregledov sino opravili naslednja dela: • obnovo črpalke za tekoči kisik • popravilo kompresorja za kisik VIKI (obnovili smo glavo kompresorja) • kompresor GA90 VSD je v okvari in čaka na zamenjavo vijačnega bloka. Za normalno obratovanje in oskrbo porabnikov z energenti smo opravili načrtovane preventivne preglede in vzdrževalna dela na energetskih napravah in omrežju. Na podlagi naročil smo postorili tudi več servisnih del in predelav na strojnih napravah in omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike. Dipl. inž. Miran Fužir DRUŽBA PLAN PORABE (Sni3) PORABA (Sm3) INDEKS % ENERGETIKA Ravne, d. o. o. 270.330 231.920 85,79 SŽ - METAL Ravne, d. o. o. 2.053.600 2.272.041 110,64 SZ - STO - Ravne, d. o. o. 81.674 42.324 51,82 ARMATURE MUTA Ravne, d.o.o. 20.280 45.517 224,44 SKUPAJ 2.425.884 2.591.802 106,84 ZAHVALA Vsem sodelavcem, ki so letos letovali s posredovanjem naše družbe Trgosin, se zahvaljujemo za korektnost in dobronamerne nasvete. V prihodnjem letu se bomo potrudili, da bo pomanjkljivosti in nerodnosti čim manj, zato pričakujemo vaš še večji odziv. Posebej se zahvaljujemo vsem delovnim jubilantom in vodstvom družb, ki so omogočila njihovo letovanje v Termah Lendava in v Simonovem zalivu. Organizatorji letovanja NA LETOVANJU V IZOLI IN LENDAVI JE BILO LEPO Več kot 70 30-Ietnih jubilantov dela ravenskih železarskih družb se je letos na svoje zaslužene počitnice podalo v organizaciji Trgosina, ki deluje v okviru SKEI - Sindikalne podružnice družb SŽ na Ravnah. V treh izmenah so letovali v Termah Lendava, 17 pa se jih je odločilo za Simonov zaliv, kjer so bili od 29. junija do 6. julija. Na enotedenskem letovanju v Izoli je bila tudi Majda Petrič iz Strojev in tehnološke opreme. Povedala je, daje bila z letošnjim oddihom zelo zadovoljna. Vse je bilo v redu: vreme, družba (večina jubilantov je na morje odpotovala z zakoncem ali otroki - cena penzionov zanje pa ni bila pretirana), hrana in depandansa, voda je bila čista, plaža urejena, na voljo pa so bila tudi razna Dobro razpoloženi jubilanti dela na letovanju v Izoli igrišča. Organizatorji letovanja so pripravili tudi družabni večer in izlet z ladjico do Pirana. Čeprav se je v železarni v zadnjih letih marsikaj spremenilo, seje letovanje, ki ga svojim delovnim jubilantom omogočijo podjetja, ohranilo. In prav je tako, saj je to izraz pozornosti, spoštovanja in zahvale za dolgoletno delo. A. Č. NOVE KNJIGE V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI Ambrožič, V.: Sodobne regulacije pogonov z izmeničnimi stroji. - Ljubljana : Fakulteta za elektrotehniko, 1996 Atlas slovenskih mest. - Ljubljana : Novi Forum, 1997 Aubelj, B.: Antična imena po slovensko. - Ljubljana : Modrijan 1997 Birley, R.: Osnove francoskega glagola. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997 Brumen, N.: In obratno : resnica ne potrebuje ličila. - Ravne na Koroškem : Voranc, 1997 Bučar, F.: Meso - poznavanje in priprava. - Ljubljana : Kmečki glas, 1997 Cavvthorne, N.: Spolno življenje diktatorjev. - Ljubljana : DZS, 1997 Charlish, A.: Zdrava nosečnost : vodnik po dopolnilnem zdravljenju. - Ljubljana : DZS, 1997 Demokracija v Britaniji. - Ljubljana : DZS, 1997 Državljanstvo. - Ljubljana : Center Marketing International, 1997 Fužir, S.: Nedolžnost besa. - Ravne na Koroškem : Voranc, 1997 Grimes, G. A.: 10 minut za Internet in svetovni splet. - Ljubljana : Pasadena, 1997 Kalenuik, R.: Najljubše družinske jedi širom po svetu. - Mengeš : IEO, 1997 Križnar, F.: Sodobni slovenski skladatelji. - Ljubljana : Prešernova družba, Vrba, 1997 Lotrič, M.: Pesmi navdiha. - Ravne na Koroškem : samozaložba, 1997 Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996 opremo in vzdrževanje. - Ljubljana : management : doktorska disertacija. - Lotrič, M.: Moje veličanstvo gospodinja in druge zgodbe. - Ravne na Koroškem samozaložba, 1997 Macintyre, A: Ljudska zdravila za vsakdanje bolezni. -Maitre, A. T.: Akvarij : popoln priročnik za izdelavo, DZS, 1997 Merkač, M.: Razvojne perspektive vključevanja žensk v Kranj, 1996 Mihalič, R.: Popolni vodič skozi Microsoft Office 97. - Ljubljana : Atlantis, 1997 Miheljak, V.: Pogled skozi ključavnico : dnevnik političnega voyeurja. - Ljubljana : Čas, 1997 Mihovar-Globokar, K.: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. -Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1997 Mrdavšič, .L Skozi soteske. - Ravne na Koroškem : Voranc, 1997 Mršič, N.: Živali naših tal. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1997 Panizza, J.: Osnove italijanskega glagola. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997 Papič, M.: Osnove snemanja z videokamero. - Ljubljana : Pravljično gledališče, 1997 Pod košato lipico : ljudske pesmi Mislinjske doline. - Slovenj Gradec : Zveza kulturnih organizacij, 1997 Schlessinger, L C.: Deset neumnosti, s katerimi si ženske zapletajo življenje. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1997 Stanway, P.: Zdrava prehrana za vsakdanje bolezni. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996 Svvanson, M. L.: Slovenski Word 97. - Ljubljana : Atlantis, 1997 Šuler, A.: Adobe Photoshop 4. - Nova Gorica : Flamingo, 1997 Trampuž, M.: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. - Ljubljana : Gospodarski vestnik, 1997 Izbor: Darja Molnar KULTURNA KRONIKA i • Dr. Janko Sušnik je 1. 10. v Koroški osrednji knjižnici Ravne obujal spomine na svojega očeta dr. Franca Sušnika. Do 10. 10. pa je bila v knjižnici na ogled razstava Življenje in delo dr. Franca Sušnika. • V Koroški osrednji knjižnici so 3. 10. predstavili knjigo prof. Janeza Mrdavšiča Skozi soteske, kije izšla pri založbi Voranc. Z avtorjem se je o njegovem literarnem ustvarjanju pogovaijal gimnazijski profesor Miran Kodrin (zapis intervjuja bo objavljen v decembrski številki Koroškega fiižinarja). V kulturnem programu je sodeloval Koroški kvintet s Prevalj. zasnovali Ajda Vasle in Janja Gradišnik, ki sta poleg Erike Žagar, Marjete Tasič, Vesne Roger in Jureta Gradišnika brali tudi pesmi obeh Kovičev. Lep večer sta z glasbo popestrili tudi flavtistka Ana Potočnik in kitaristka Zala Potočnik. • Ob 110-letnici obstoja esperanta so 17. 10. v dvorani mestne knjižnice Ksaveija Meška v Slovenj Gradcu odprli razstavo Esperanto - jezik miru. O njem je spregovoril tudi mag. Vinko Ošlak, ki je pri založbi Voranc izdal knjigo Pojasnilo prijateljem o esperantu. Z avtoijem se je pogovarjala dr. Silvija Borovnik. Koncert šansonov v esperantu sta pripravila pevka mag. Jadwiga Dziegielewska iz Krakova in pianist mag. Andrej Feinig iz Sveč. • Na Muti so 17. 10. predstavili knjigo Marjana Pungartnika Petre s tepke, ki jo je ilustriral Anton Repnik. Uvodno razmišljanje o deluje podal dr. Mirko Križman. • V Kotljah so od 18. do 26. 10. potekali Kuharjevi dnevi. Ob 630-letnici župnije in kraja se je zvrstilo več prireditev, omenimo le literarni večer (oblikoval ga je pesnik in dramski igralec Tone Kuntner), koncert (v cerkvi so nastopali MePZ Rožmarin Kotlje, Irena Vrčkovnik in • V sklopu prireditev v počastitev krajevnega praznika mesta Ravne od 4. do 12. oktobra se je zvrstilo tudi nekaj kulturnih dogodkov: gledališki predstavi (Evgen Car se je 5. 10. v Kulturnem domu na Ravnah predstavil s svojo monodramo Poredušov Janoš, Ivo Ban pa je 10. 10. odigral Dosje ali aforizme v šestih slikah avtorja Matija Logarja); v nedeljo, 12. oktobra, je Pihalni orkester železarjev Ravne igral budnico na Čečovju, Javorniku in v Trgu; sledila je osrednja proslava pred Trgovskim domom (koncert pihalnega orkestra, položitev venca k spomeniku na Navrškem vrhu, slavnostni govor, kulturni program in zabava z ansamblom Koroški jeklarji); v Likovnem salonu pa je bila do 26. 10. odprta razstava Stojana Brezočnika Ostanki dnevov. • Kulturni zanesenjaki v Mežici so 10. 10. na Večer ob trski povabili pesnika Kajetana in Jureta Koviča (na fotografiji). Program sta po ideji Marijana Mauka kvintet Ajda, gost večera pa je bil gledališki igralec Ivo Ban), slavnostno akademijo in razstavo. • KS Kotlje in KK ZB NOV Kotlje sta 26. 10. pripravila osrednjo prireditev ob 53. obletnici Flotuljskega tabora. Kulturni program so sooblikovali: Pihalni orkester Železarjev Ravne, učenci OŠ Kotlje in MePZ Rožmarin Kotlje. Po položitvi venca k spomeniku NOB in slavnostnih govorih so vzidali temeljni kamen za poslovni center, sledilo pa je družabno srečanje krajanov v Kulturnem domu. • Četrta predstava v okviru gledališkega abonmaja je bila 30. 10.. V Kulturnem domu Ravne je gostovalo gledališče KUD-a Ivan Kaučič iz Ljutomera z družinsko tragikomedijo v dveh dejanjih Stric iz Amerike avtorja Evalda Flisarja. A. Č„ foto M. P. Slovenski železarji so bili letos junija že na Okrešlju - fotografirali so se v Logarski dolini. Mojstrovka v objemu slovenskih železarjev Jeseniški železarji so v soboto, 27. septembra 1997, pripravili planinski pohod slovenskih železarjev, in sicer na Mojstrovko. Že dolgo načrtovano turo so v železarskih podjetjih sprejeli z veseljem. Želeli smo si ponovnega srečanja z dolgoletnimi prijatelji iz drugih tovarn. Na Vršiču, kjer smo se zbrali, nas je pričakalo prijetno toplo in sončno vreme. Vrhovi okoliških Julijcev so žareli v jesenskem soncu in ponujali enkratne razglede, po obsijanih stezah pa so na vrhove hiteli številni pohodniki. Slovenske železaije je pot vodila na Malo Mojstrovko. Po peščeni stezi južnega pobočja se je vila dolga kolona planincev - Gorenjcev, Štajercev in Korošcev. Nekdanjim pohodnikom so se pridružili že novi, kar je dokaz, da bodo pohodi med železarji še živeli. Vesela družba je dosegla svoj cilj - vrh Male Mojstrovke, ki so ga železarji dobesedno objeli. Sledili so stiski rok, čestitke in dobre želje. Pohodniki so obujali spomine na izlete iz preteklih let. Slovenski železarji so se doslej povzpeli na mnoge vrhove Julijcev, Kamniških Alp in Karavank. Slovo od vrba Mojstrovke je bilo težko; po dolgem času smo takšno srečanje na obsijanem vrhu prav zares potrebovali. V dolino smo se vrnili po isti stezi, kot smo prišli. Slovenski železarji smo se potem srečali pri Erjavčevi koči, ki je že od nekdaj naše zatočišče. Sklenili smo, da nadaljujemo s planinskimi turami. Planinskega pohoda na Mojstrovko se je udeležilo 148 železarjev, od tega 50 z Raven. Hvala vsem, ki so pripomogli, da je izlet uspel po organizacijski plati, kakor tudi zaradi delnega kritja prevoznih stroškov, in onim, ki so skrbeli za varno počutje pohodnikov. Franc Telcer S SKUPŠČINE AMD RAVNE NA KOROŠKEM Uskladitev z novim zakonom o društvih 10. oktobra 1997 je bila 26. redna skupščina AMD Ravne na Koroškem. Udeležilo se je je 46 članov, prišel pa je tudi generalni sekretar AMZS. Zal se vabilu niso odzvali iz ZŠAM in sosednjih AMD ter predstavniki občine in policije. Udeleženci skupščine so prisluhnili poročilom predsednika Hermana Lesjaka, člana Nadzornega odbora ter blagajnika o finančnem poslovanju. Le - to izpričuje, da je društvo v letošnjih devetih mesecih poslovalo pozitivno. Organiziralo je več prireditev, med katerimi najbolj izstopata Ral!y treh dolin - Ravne ’97 in Avtoslalom Ravne ’97. V razpravi so člani AMD govorili tudi o tem, kako še izboljšati društveno delo. Nekateri so imeli pripombe k vsebini Moto-revije, češ daje v njej premalo strokovnih člankov (več bi moralo biti npr. nasvetov o vzdrževanju in popravilih avtomobila). Generalni sekretar AMZS je spregovoril o dejavnostih Zveze pri oblikovanju novega Zakona o varnosti v cestnem prometu. (AMZS je pripravila veliko amandmajev; ni pa še jasno, koliko jih bo državni zbor upošteval.) Napovedal je tudi, da bodo imeli člani AMD v prihodnjem letu še več ugodnosti - npr. pri vleki vozil v okvari, vsak član bo dobil tudi posebno VISA plačilno kartico itd. Skupščina je sprejela nov in z Zakonom o društvih usklajen statut ter za novega podpredsednika društva izvolila Staša Potočnika. Dosedanjemu podpredsedniku Antonu Letonji, ki se je odselil v Maribor, so na predlog UO podelili listino častnega člana AMI) Ravne na Koroškem. Uradni del skupščine se je končal z izvolitvijo disciplinske komisije, organa, ki ga dosedanji statut ni predvideval. Sledila je pogostitev udeležencev. Avgust Knez, dipl. inž. ŠPORT | ODBOJKA Odbojkaiji Fužinaija so bili po polovici prvega dela prvenstva naj višje državne lige uvrščeni na 2. mesto za odbojkaiji Pomgrada iz Murske Sobote, proti katerim so doživeli edini poraz doslej, in to v 6. kolu na Ravnah. Prvič v zgodovini kluba so ravenski odbojkaiji nastopali tudi na evropskih tekmovanjih. Zal jim žreb v letošnjem pokalu evropske zveze ni bil preveč naklonjen, saj so za nasprotnika dobili odlično poljsko ekipo Morze iz Szczecina. Tekmo prvega kroga so odigrali 2. novembra na Ravnah in izgubili s 3:2, čeprav so že vodili z 2:1 v nizih. V povratni tekmi, kije bila čez teden dni na Poljskem, so bili odbojkarji Morzeja znova boljši in so izločili odbojkaije Fužinaija ' iz nadaljnjega tekmovanja Lep uspeh so dosegli mladi odbojkaiji Fužinaija Na polfinalnem turnirju mladincev za državno prvenstvo, ki je bil 26. oktobra na Ravnah, so varovanci trcneija Adija Umauta prepričljivo zmagali pred odbojkaiji MariboraNigrada. Oboji so se uvrstili na zaključni turnir letošnjega državnega prvenstva, med štiri najboljše ekipe. Uspeh Ravenčanov, ki so vse svoje tekmece premagali gladko z 2:0 v nizih, je še večji, če upoštevamo, da sta od lanske ekipe, ki je osvojila naslov državnega prvaka, v šesterici ostala le dva odbojkarja. Na turnirju na Ravnah so za najboljšega napadalca proglasili odbojkarja Fužinaija Roka Sobočana. | NOGOMET Kar v sedmih zaporednih tekmah Prevaljčani niso okusili slasti zmage, temveč so nanizali le štiri remije. Šele v 14. kolu jim je uspelo zbrati tri točke v dvoboju s Potrošnikom iz Beltincev. Zadetek kapetana ekipe Romana Plesca v zadnji minuti srečanja je “plave” popeljal na 7. mesto na lestvici. Do konca jesenskega dela prvenstva pa jim preostajajo še štiri tekme. Dravograjčani so prvenstvo v 2. ligi sklenili z načrtovano uvrstitvijo v sredini lestvice, kjer so bili vseskozi že med prvenstvom. V prvi skupini mariborske zveze bodo po končanem jesenskem delu prvenstva na 1. mestu prezimili nogometaši Montaver Rogoze. Od štirih koroških ekip so na 2. mestu nogometaši Pece iz Čme, slabše pa se je to jesen godilo Radeljčanom, Ravenčanom in Mežičanom. Nogometašem Fužinaija je v osmih tekmah uspelo le dvakrat zmagati. Posebej slabo se je “fužinarjem” godilo v zadnjih tekmah, ko je trener Franc Tone komajda uspel sestavljati ekipo za prvenstvena srečanja Ali je vprašljiv obstoj še enega kluba na Ravnah? | NAMIZNI TENIS V 1. državni ligi, kjer nastopajo tudi igralke Fužinarja Interdiskonta, prvenstvo še ni končano. V petih tekmah so Petra Mlakar in njene soigralke zabeležile le eno zmago, doma proti Rakeku. V 2. ligi, kjer nastopa moška ekipa ravenskega kluba, so si jesenski naslov priigrali namiznoteniški igralci iz Križ. Mladi “pingponkaši” Fužinarja, ki so pretežno igrali v sestavi: Bač, Lešnik in Ruter, seveda niso bili kos močni konkurenci in so z eno samo zmago pristali na predzadnjem mestu. | KEGLJANJE Koroškim ekipam v prvo in drugoligaškem prvenstvu ni kazalo najbolje po petih kolih. V 1. ligi so tako kegljači Elektrarne Dravograd kot kegljavke Balmica iz Slovenj Gradca uspeli le po enkrat zmagati. Dravograjčani so doma ostali praznih rok v nadvse pomembnem srečanju z ekipo iz Hrastnika, kar bo morebiti na koncu odločalo o obstanku v ligi. V 2. slovenski ligi pa moški ekipi Fužinaija in ženski vrsti Korotana v petih dvobojih ni uspelo osvojiti nobene točke in sta bili obe “obsojeni” na zadnjo mesto na lestvici. Bolje pa kaže obema koroškima moškima ekipama v 3. ligi - vzhod, kegljačem Korotana s Prevalj in iz Slovenj Gradca, ki sta se uvrstili na vrh prvenstvene lestvice. Po 5. kolih so bili namreč v vodstvu kegljači celjske Kovinotehne pred Prevaljčani in Slovenjgradčani. Ivo Mlakar ŠPORTNO PLEZANJE I Uspešna Katja Planinc Najmlajša članica AO Ravne, 11-letna športna plezalka Katja Planinc, je v odmoru med spomladanskim in jesenskim delom tekem za državno prvenstvo obiskala številna domača in tuja plezališča ter v njih preplezala 60 smeri od VI+ do VIII- težavnostne stopnje. V plezališču Kotečnik je preplezala Frančkovo skušnjavo (VII-) in Rjavi steber (VI+, na pogled!), v plezališču Čiginj pri Tolminu pa Varianto Platagonije (VII) in Platagonijo (VII-). V novem plezališču Veliko čelo nad Bovcem je na pogled uspela v smeri Gintmis (VI+), v domačem plezališču Topla je preplezala smer Drobtinice (VI+/V1I-), v plezališču pod Reško planino nad Preboldom pa je na pogled zmogla smeri Pika (VI+) in Baba (VII-). V plezališču v Radljah ob Dravi je uspela v smereh: Diretissima (V1I-), Antony (VII+, v drugem poskusu) in v petem poskusu v smeri Solza (VIII-). Katja je vse smeri preplezala od spodaj s sprotnim nameščanjem varovanja. Konec septembra se je začel jesenski del tekem za dižavno prvenstvo. Na pivih štirih tekmah je Katja dosegla odlične rezultate: 27. 9. se je v Žireh uvrstila na 1. mesto, 4. 10. je bila v Tržiču tretja, teden dni pozneje (11. 10.) je v Ribnici stopila na najvišjo stopničko, 25. 10. pa je v Radovljici osvojila 6. mesto. Dušan Planinc Katja Planinc med plezanjem na tekmi v Gozdu - Martuljku KADROVSKA GIBANJA Konec septembra je bilo v družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 3728 delavcev (33 manj kot prejšnji mesec). V največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je septembra delalo 323 ljudi (eden manj kot avgusta). DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1809 RAVNE 1210 ŠTORE 599 STO 1017 NOŽI 187 ARMATURE MUTA 346 STAN. PODJETJE 20 LOGISTIČNI CENTER 211 ZIP CENTER 29 ENERGETIKA RAVNE 109 TRANSKOR 59 ŠERPA 123 VOGARD 79 EUREST 62 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Septembra so v železarskih družbah na Ravnah sklenili 23 delovnih razmerij: 12 delavcev je bilo razporejenih znotraj koncerna, 11 pa se jih je zaposlilo na novo za določen čas (od tega 1 delavec za čas pripravništva). Po številu na novo sklenjenih delovnih razmerij si sledijo: STO (8 delavcev so zaposlili na novo za določen čas, 12 pa jih je bilo v podjetje razporejenih iz ene od sestrskih železarskih družb), Metal (1), Noži (1) in Armature Muta (1). Od zasebnih družb so na novo zaposlovali le v Šerpi (na pripravništvo so sprejeli 2 strojna tehnika) in v Eurestu (pri njih se bo 1 pripravnik nekaj mesecev učil kuharskih veščin). Prekinitve delovnega razmerja Septembra je delovno razmerje prenehalo 56 delavcem: 26 jih je bilo razporejenih znotraj koncema, 10 trajno presežnim delavcem je potekel odpovedni rok in so zdaj prijavljeni na uradih za delo kot brezposelni, 5 delavcev seje upokojilo, 6 jih je odšlo sporazumno, 4 zaposlenim je poteklo delovno razmerje za določen čas, 3 so umrli, 2 fanta pa so vpoklicali na služenje vojaškega roka v Slovensko vojsko. Po številu prekinjenih delovnih razmerij prednjači Logistični center (10 delavcev čaka sedaj na delo na zavodu za zaposlovanje, 12 jih je bilo prerazporejenih znotraj koncema, 3 pa so se upokojili), sledijo mu Metal (14 delavcev je bilo premeščenih iz Jekla Štore v Izobraževalni center Štore, 2 sta se upokojila, 3 delavcem je poteklo delovno razmerje za določen čas, 1 je odšel sporazumno, 1 pa je umrl), STO (6), Armature Muta (2), Noži (1) in Energetika Ravne (1). O prekinitvi delovnih razmerij poročajo tudi iz zasebnih podjetij. Iz Transkorja so odšli 3 delavci: 1 se je samozaposlil, potem pa je zaposlil 2 nekdanja sodelavca. Število zaposlenih v Vogardu se je zmanjšalo zaradi 1 invalidske upokojitve. Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. P*®* V.. y \ DOpIsUjTE v glasilo! Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali: uredništvo, Dušan Golnar, Dušan Planinc in Franc Telcer. Tel.: 0602 21 - 131, urednici 6305, tajništvo 6753. Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška 14, Ravne na Koroškem. Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. NAGRADNA KRIŽANKA št. 29 NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 28 - REŠITEV VODORAVNO: VALJARNA, EGO, ABRAZUA, TON, ZE, MITO, TUR, ALVA, ARALIJA, AJD, KRA, ES, TRSKA, ANKA, RO, ARO, IASI, IBO, ILOK, PST, EMIL, RAKETA, PREVOJE, AKRA, OTTA, AL, ITAL. IZŽREBANI REŠEVALCI, ki jim bodo v Avto-mixu oprali avto, v Kava baru As pa jih bodo medtem prijazno postregli s pijačo, so: • FRANC GOSAR, Leše 30, Prevalje • ALEKSANDER MAROŠEK, ENERGETIKA RAVNE, d. o. o. • KORL SEMERNIK, SŽ-NOŽI RAVNE, d. o. o. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 29: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 28. 11. 1997 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. ČRNA PIJAČA KOPNO SREDI MORJA FRANC. FILMSKI REŽISER (ROGER) VRSTA PAPIGE ČEPIN GORAZD MESTO V FRANCIJI OB ATLANTIKU SLOV. IGRALKA RINA KAL, KALČEK BREZKU- ŽNOST IKO KOSILO TEKOČA VODA OBRAT V METALU ORANJE ARAMEJ- SKA BOGINJA PLODNOSTI BERILIJ SLABA JUHA H20 DODATEK RUSKA PIJAČA * GORSKI REŠE- VALNI ČOLN KUNTNER TONE BREZ- NOŽCI GOETHEJEVA MAMA PLETENA KOŠARA IF MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI SADRA POLJE- DELSKO ORODJE STRONCIJ ZDRA- VILNA RAS- TLINA KONJSKI PASTIR TONČKA MAROLT T TRAVNIK V GOZDU ANTIČNO RAČUNALO NACIJA MOČAN ČLOVEK TV VODITELJ ŽNIDARŠIČ J JOSIP STRITAR DANSKI OTOK LADJA ARGO- NAVTOV VENEZUELSKI _LiLAK . .. VRTNA LOPA U ALUMI- NIJ JANEŽ S NEZNANEC ŽENSKO IME M LESEN PLUG O 10. IN II. ČRKA OSOVINA IVAN MINATTI STROKOVNJAK ZA EKOLOGIJO E POKRAJINA NA JUGU GRČIJE T PREDLOG N SOLMIZ ZLOG ŽUŽELKA, KI PIČI O Reševalce tokratne križanke čakajo lepe, predvsem pa slastne nagrade. V Eurestu bodo namreč trem izžrebancem podarili pakete izdelkov iz suhega mesa. IME IN PRIIMEK ...... PODJETJE OZ. NASLOV