Letnik XXXI. Številka 2. Izhaja poljubno, najmanj pa štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis,Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE ='' v Ljubljani. 11 GASILEC Cene enkratnim oglasom Cela stran 300 Din, */2 strani 150 Din, */4 strani 80 Din, ',/8 strani 40 Din, ‘/le strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 8. aprila 1927. Vesti starešinstva. 1. Skupščina Jugoslovenske gasilske zveze Ljubljana leta 1927. • Fo sklepu odbora JGZ se letošnja skupščina (občni zbor) JGZ vrši v Ljubljani. Skupščina se vrši v nedeljo dne 17. julija t. 1. v »Mestnem domu«. Dan pred skupščino, t. j. v soboto dne 16. julija t. 1., se vrši istotam odborova seja in seja starešinstva. A. Odborova seja. Odborova seja se vrši dne 16. julija 1927 ob 17. uri v »Mestnem domu« z naslednjim dnevnim redom: a) popolnitev odsekov; b) sklepanje o samostalnih predlogih; c) določitev članarine .za leto 1927/28; č) podelitev podpor iz podpornega sklada JGZ; d) raznoterosti. B. Skupščina. Skupščina se vrši dne 17. julija 1927 ob pol 11. uri v »Mestnem domu« z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo staroste. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovalcev računov. 5. Poročilo odsekov. 6. Določitev letne članarine. 7. Popolnitev razsodišča. 8. Sklepanje o samostalnih predlogih. 9. Raznoterosti. Pripomnja. 1. Po členu 9., točka 2, pravil JGZ pošlje na skupščino vsaka gasilska župa poleg župnega načelnika ali niegovega namestnika še enega odposlanca, torej dva odposlanca. Župe z več kot 300 rednimi gasilci pošljejo po-'eS tega na vsakih nadaljnih 300 rednih gasilcev še enega odposlanca. Drobci pod 150 se v tem slučaju ne vpošte-vajo, drobci nad 150 pa štejejo za 300 (do 450 — 2 odposlanca, 451—750 = 3, 751—1050 = 4, 1051—1350 = 5, 1351—1650 = 6 itd.). 2. Vsak odposlanec se mora na skupščini izkazati z •zkaznico svoje župe. 3. Samostalne predloge je osem dni pred skupščino Pismeno naznaniti zveznemu starešinstvu, da o njih sklepa Pred skupščino; pozneje vloženim samostalnim predlogom mora skupščina priznati nujnost, da se o njih more razpravljati in sklepati na skupščini. Predlogi, ki so bili ze ponovno odklonjeni, ne pridejo v poštev. 4. Gasilske župe opozarjamo, da v pravem času volijo odposlance na skupščino (člen 10., odstavek i, župnih pravil. Oprava: bluza, čepica, brez sekirice. V Ljubljani, dne 31. marca 1927. Janko Hojan, Fran Barle. tč. tajnik. tč. starosta. Seje odsekov JGZ. Dne 17. julija t. 1., torej na dan skupščine, je čas od 8. do 10. ure določen za posvetovanje odsekov JGZ (tehnični odsek, literarni odsek, zavarovalnični odsek). Načelnikom odsekov je naročeno, da odseke, če ne že preje, gotovo pa omenjenega dne skličejo na posvetovanje in izvolijo referente v zmislu člena 16. poslovnega reda za odseke JGZ. V Ljubljani, dne 31. marca 1927. Janko Hojan, Fran Barič, tč. tajnik. tč. starosta. Samopomoč uveljavljena. Starešinstvo JGZ je v svoji seji dne 20. marca t. 1. sklenilo, da »Samopomoč Jugoslovenske gasilske zveze« stopi s 1. majem 1927 v veljavo. Termin generalne prijave k »Samopomoči«, ki je bil po tozadevni okrožnici doslej določen do 1. julija 1927, se skrajša za dva meseca in prenese na 1. maja 1927. Do tega časa se torej lahko prijavijo tudi nad 50 letni redni društveni člani, po tem času pa ne več. Iz seje starešinstva. Starešinstvo JGZ je na svoji seji dne 20. marca 1927 sprejelo 4 gasilna društva v JGZ in jih uvrstilo naslednje: a) v Gasilsko ž u po Beltinsko: Petešovci, p. Dol. Lendava; b) v Gasilsko ž u p o K r i ž e v s k o: Mačkovci, p. Gor. Lendava, Veliki Dolenci; c) v Gasilsko ž u p o Žalsko: Parižlje, p. Braslovče. 5. Gasilske potrebščine. Gasilno društvo v Ribnici na Dolenjskem ima naprodaj dve brizgalnici, in sicer četverokolno brizgalnico tipa Smekal in snemalno brizgalnico tipa Kernreiter, s sprednjim vozom, s 6 sedeži, ev. starejšo brizgalnico tipa Knaust, na štirih kolesih, ki ne črpa vode in voz ni na vzmetih, sicer pa je brizgalnica močna in solidna. Več pove društvo. Gasilno društvo v Dobračevi pri Žireh prodaja lahko snemalno brizgalnico na četverokolnem vozu, teža 400 kg, malo rabljena, cena 12.000 D:in. Dogovor neposreden. Gasilno društvo v Dolenji vasi pri Ribnici kupuje manjšo, dobro ohranjeno, snemalno brizgalnico. Dogovor neposreden. 6. Podpore. Vsakoletne redne podpore iz 2% gasilskega sklada sta tako veliki župan ljubljanske kakor tudi mariborske oblasti razdelila med posamezna gasilna društva. V kolikor jima je dopuščal razpoložljivi sklad sta povsem upoštevala predlog starešinstva JGZ, ki je bil sestavljen na podlagi predlogov posameznih gasilskih žup. Ker so za pravihio uporabo nakazanih podpor po zakonu odgovorni poleg zveznega tudi župni in društveni odbori, je njihova sveta dolžnost, da strogo pazijo na to, da se nakazano podporo porabi izključno le za nabavo in vzdrževanje gasilskega orodja, nikakor pa ne za morebitno nabavo paradnega gasilskega kroja, čepic itd. Za nabavo paradnih stvari si mora društvo poiskati drugih virov in nikakor ne sme v ta namen porabiti ne ene ne druge podpore, ki jo dobi le za nabavo in vzdrževanje gasilskega orodja. Župni načelniki pa naj pri pregledovanju svojih društev obračajo posebno pažnjo tudi na to, da si vsako društvo tudi res nekaj napravi za prejeto podporo; kajti pri veliki večini društev ostaja društveni inventar leto za letom isti, dasiravno so društva vsako leto deležna vsaj redne podpore iz gasilskega sklada. To pa nikakor ni prav, kajti podporo je treba porabiti vedno le za izpopolnitev gasilskega orodja in za ničesar drugega. Društvom, ki bi tega ne upoštevala in ki bi se ne mogla izkazati, da so gasilsko podporo pravilno uporabila, se mora v bodoče odvzeti vsako podporo; društvene funkcijonarje pa pozvati, da povrnejo nepravilno potrošeno podporo. 7. Članarina — popisnice. Pobiranje članarine za tekoče poslovno leto JGZ se je v zmislu čl. 7—2 zveznih pravil zaključilo s 1. decembrom 1926. Vsakokratno poslovno leto JGZ traja od 1. junija do 31. maja prihodnjega leta in za t o dobo se tudi plačuje predpisano članarino. Za letošnje poslovno leto JGZ, torej za čas od 1. junija 1926. do 31. maja 1927., so gasilna društva (iz-vzemši: Razvanje in Vrzdenec) svojo članarino poravnala. Za prihodnje poslovno leto JGZ, ki se začne 1-junija letos, pa naj društva ne pošiljajo članarine, p r e, j, dokler ne dobe tozadevnih položnic in popisnic; kajti višino članarine določa vsakoletna skupščina JGZ in ta se b o vršila letos 17. julija v Ljubljani. iPo vsakoletni redni skupščini JGZ se šele razpošlje med posamezna gasilna društva potom gasilskih žup popisnice in položnice za vplačilo letne članarine in tedaj naj se gasilna društva požurijo ter takoj po prejemu položnic nakažejo določeno članarino in vrnejo pravilno izpopolnjene popisnice. Nakazovanje članarine pred skupščino JGZ pa le moti in napravlja nepotrebno pisarenje tako zvezi kot posameznim društvom, zato naj se društva tudi v svojem lastnem interesu ravnajo po danih navodilih ter store svojo dolžnost vedno le ob določenem času in ne preje, pa tudi ne pozneje. 8. Izkaz članarine in podpore. Kakor vsako leto, tako je tudi letos razposlalo starešinstvo JGZ vsem župnim načelnikom izkaze o vplačani članarini ter nakazani podpori iz 2% gasilskega sklada v tekočem poslovnem letu JGZ. Župna vodstva, zlasti pa župni načelniki naj na podlagi teh izkazov napravijo točno revizijo pri svojih društvih ter ugotove resničnost izkazanih podatkov. Vse morebitne nepravilnosti naj temeljito iztrebijo ter o tem poročajo starešinstvu JGZ. 9. Naročnina za »Gasilca«. Onim naročnikom »Gasilca«, ki kljub opominom doslej še vedno niso poravnali naročnine za preteklo leto 1926. smo z današnjo številko ustavili pošiljanje »Gasilca«. Obenem pa jim povemo, da ni lepo, ostati dolžnik tako malenkostne naročnine. Borih 10 Din letne naročnine bi pač lahko vsak pošten naročnik poravnal brez vsakega opomina; topa tembolj, ker vsakdo že pri naročitvi ve, da bo treba naročnino tudi plačati. Zakaj torej delati nepotrebne stroške za tozadevne opomine?! Tudi ako eden ali drugi naročnik medtem odleti iz, gasilnega društva, bi moral vseeno obdržati vsaj toliko možatosti v sebi, da ne odkloni le nadaljne pošiljatve »Gasilca«, ampak da tudi poravna, kar je ostal še dolžan na naročnini. Naj bi imela to pred očmi zlasti tudi ona gasilna društva, ki pač naročajo toliko in toliko izvodov »Gasilca« za svoje člane, za redno plačevanje naročnine pa se ne zmenijo in prepuščajo brezplodno izterjavanje kratko-malo zvezi. S takim početjem ne pospešujejo, temveč uničujejo gasilsko organizacijo, kajti vedeti je treba, da zveza ne dobi niti najmanjše stvarice zastonj, ampak mora vse drago in pošteno plačati z denarjem svojih poštenih naročnikov in svojega članstva. 10. Vodstvo knjig. Nekatera gasilna društva, pa tudi nekatere gasilske župe še danes nimajo in ne vodijo niti najpotrebnejših poslovnih knjig. Kako izgleda poslovanje pri takih organizacijah, si lahko mislimo. Dolžnost vsakega gasilnega društva in vsake gasilske župe je, da ima in točno- vodi vsaj najpotrebnejše poslovne knjige. Članskega imenika, sejnega zapisnika in blagajniške knjige ne sme nikjer manjkati. Naročamo vsem župnim načelnikom, da pri letošnji reviziji svojih društev strogo pregledajo vse društvene poslovne knjige ter zahtevajo od društev, ki teh knjig še nimajo, da si jih takoj omislijo. Vsak izgovor je prazen, kajti potrebne knjige mora imeti in tudi voditi sleherno gasilno društvo. Kjer pokaže potreba, naj župna vodstva organizirajo za tajnike in blagajnike svojih društev kratek pouk za enotno vodstvo društvenih poslovnih knjig. 11. Društveni nazivi. Marsikatero gasilno društvo si ob svoji ustanovitvi nadene dolgovezno krajevno ime, češ, da ni zamere med člani, ki so iz raznih sosednih vasi. Pozneje pa društvu samemu preseda tak mnogoimen-ski naslov in rabi enkrat eno, enkrat drugo ime, skoraj nikdar pa ne tistega, ki si ga je določilo ob svoji ustanovitvi in katerega je naznanilo tudi oblasti. Vsako društvo mora vedno uporabljati le ono celotno svoje ime, katero ima vknjiženo v svojih pravilih. Ako se mu zdi ime prenerodno in predolgovezno, mora občni zbor v tej točki pravila spremeniti in to tudi naznaniti oblasti; nikakor pa ne gre, da bi se društvo kar svojevoljno nazi-valo drugače kot ima to vpisano v svojih oblastveno potrjenih pravilih. Župni načelniki naj pri reviziji opozore na ta nedo-statek svoja društva ter pregledajo, če odgovarja društvena štampiljka imenu, ki ga ima društvo v svojih Pravilih. 12. Občni zbori. Redni letni občni zbor ali skupščine gasilnili društev se morajo v zmislu enotnih društvenih pravil izvršiti v zgodnji pomladi vsakega leta. Za občnimi zbori posameznih gasilnih društev se iz-vrše občni zbori ali Skupščine gasilskih žup in za temi se vrši skupščina JGZ. Da se omogoči redno in uspešno organizacijsko delo, je neobhodno potrebno, da se strogo izvaja gornje določilo. Radi tega naročamo tako gasilnim društvom kakor tudi župnim vodstvom, da enkrat za vselej upeljejo to edino pravilno poslovanje v svoja društva in ne dovoljujejo nikakih izjem. Ako je potrebno, se itak pozneje še vedno lahko skliče izredne občne zbore, redni občni zbori pa se morajo brezpogojno izvršiti ob določenem času. Tako redne kot izredne občne zbore pa je treba seveda naznanjevati tudi pristojnemu okrajnemu glavarstvu >n pa gasilski župi, odnosno zvezi. Gašenje s peno. (Fran Barle.) i Za gašenje ognja nimamo bog sl ga vedi koliko pripomočkov. Najobičajnejše sredstvo za gašenje ognja je na vse veke vodaj ki je tudi najcenejša in skoraj povsod v obilni meri na uporabo. Toda vode zmerom ne moremo in tudi ne smemo rabiti za gašenje, ker nam lahko več škoduje kot pa koristi. Vsaka gospodinja dobro ve. da vsakega ognja ne smemo gasiti z vodo. K požarom, katerih z vodo ne smemo gasiti, prištevamo požare, ki se dandanes pogosto pojavljajo in imajo Po večini tudi usoden konec, in ti požari so požari lahko vnemljivih tekočin, kakor bencina, bencola, petroleja, špirita, etra itd. K tem prištevamo tudi mineralna olja, ki jih dobivamo z destilacijo črnega in rjavega premoga, tera, lesa, kakor tudi živalske in rastlinske maščobe, olja, ■nargarin itd. In ravno bencin, ki je v industrijskih podjetjih, pri obrtih in v trgovinah v velikih zalogah in v uporabi, je ena izmed najnevarnejših tvarin. Zalog in uporabe bencina Pa nimamo samo v večjih mestih in industrijskih krajih, temveč tudi po deželi. Dandanes najdeš tudi v manjših krajih bencinske postaje, ki so po večini površno zgrajene. Pa zakaj zgoraj navedenih tekočin ne smemo gasiti z vodo? Vnemljive tekočine se z vodo prav malo ali pa prav nič ne zmešajo, ker imajo manjšo specivično težo kot voda. Ako vlivamo vodo v gorečo tekočino, sede voda na dno, goreča tekočina pa stopi nad vodo in teče iz Posode, če ne odnehamo z dolivanjem vode. Ako brizgamo z močnim curkom vodo v gorečo tekočino, nevarnost samo povečamo, ker curek gorečo tekočino razprši in gorečo površino samo poveča. Gasilstvo, četudi inia najboljšo gasilno pripravo, je Pri velikih požarih vnemljivih tekočin brez moči, če nima za gašenje na razpolago drugega kot vodo. To pa velja seveda samo za večje in velike požare gorečih tekočin. Manjše množine gorečih tekočin navsezadnje že še Pogasimo s peskom, s prstjo, z gramozom ali kakorsibodi, in zategadelj požarna policija v obrtih in bencinskih skladiščih pogosto predpisuje pesek, toda pesek sam nikakor ne zadošča. Kako naj tudi pogasimo s peskom večjo posodo z gorečim bencinom? Ako hočemo pogasiti tak požar, moramo imeti toliko peska, da popije vso gorečo tekočino in da poleg tega še suha ploskev peska pokrije vso gorečo tvarino. Zategadelj gorečega bencina v odprti posodi s peskom ne moremo gasiti. Seveda, če se je razlilo pol litra bencina po tleh in se je vnel, moremo ta »velepožar« pogasiti z otrobi, peskom, prahom ali pa kar z nogami, toda taki požari za gasilstvo nimajo pomena. Gre predvsem za to, da dobimo gasilno pripravo, s katero nam bo mogoče uspešno delovati pri velikih in tudi največjih požarih gorečih tekočin. Kemiki in tehniki so leta in leta poskušali na podlagi kemije izumiti za gasilstvo tako sredstvo, s katerim bi bilo mogoče gasiti goreče tekočine. Poskušali so z ogljikovo kislino, z vodno paro, z dušikom itd. Leta 1900 so na Dunaju napravili prve poskuse s tekočo ogljikovo kislino, dovajali so namreč plin ogljikove kisline v goreči iprostor, da bi s tem izpodrinili zrak in udušili plamen. Toda dosegli niso pravega uspeha, ker prostora radi eksplozivne nevarnosti niso smeli zapreti in ker je po ognju nastali prepih potegnih ogljikovo kislino s seboj in s tem plamen sicer oslabil, ne pa pogasil. Tudi vsi drugi poskusi niso imeli pravega uspeha. Posebno pa ni bilo mogoče izumiti ročnih aparatov, katere bi moglo gasilstvo k požarom jemati s seboj. Sicer pa se je pokazalo, da gašenje s plini pri odprtih posodah, pri tankih,1 pri tovarniških aparatih, n. pr. pri bencinskih pralnicah itd. ni uporabljivo. Imamo sicer prostore, ki se dajo skoraj neprodušno zapreti, n. pr. skladišča na ladjah, in te poskušamo obvarovati na ta način, da se iz centralne naprave po železnih ceveh spušča vodna para, ogljikova kislina ali dušik v ogrožene prostore. Četudi plin oglikove kisline vsak plamen takoj uduši, vendar ne moremo na prostem gorečih predmetov pogasiti s samim dovajanjem plinov ogljikove kisline, ker zračno gibanje in po vročini povzročeni vetrič odganja ogljikovo kislino od gorečega predmeta. Ogljikova kislina mora biti potemtakem usmerjena prav na goreči predmet, če hočemo da učinkuje. Požar pa moremo pogasiti le na ta način, da zabranimo dostop zraka do goreče tvarine, torej da plamenu vzamemo kisik. Ako se nam posreči čez gorečo tvarino potegniti tesno ležečo prevleko, je ogenj takoj pogašen. Stvar pa ni tako enostavna. Majhne posode z gorečim bencolom, petrolejem itd. s tem, da jih hitro pokrijemo, pač moremo pogasiti, nikakor pa ne večjih posod ali docela gorečih tankov. Neravnih gorečih predmetov, kot n. pr. gorečih stopničastih posod pa sploh ni mogoče pokriti. Prevleka se mora prilagoditi velikosti in obliki gorečega predmeta, ne more biti potemtakem trd pokrov ali trda prevleka, temveč gibljiva in vedno znova tvoreča se prevleka, ki se mora vsekako tesno vleči na goreči predmet. Samo po sebi pa je umljivo, da mora ta prevleka ostati tudi na površini vnemljive tekočine in ne sme sesti na dno. Ako ima prevleka v sebi tudi še tvarine, ki pospešujejo ohla-jenje in potemtakem tudi udušitev ognja, je to tem bolje. Tako čudovito prevleko so v najnovejšem času iznašli v peni. Leningraški kemik Laurent je leta 1906. izumil aparate, ki so delali peno in z zračjim pritiskom potiskali peno iz aparata. Laurent je za peno tvoreče sredstvo porabil sladki les, katerega je razpustil v natrijevem bikarbonatu in z dodajo kisline je dobil peno, vsebujočo ogljikovo kislino. Vsled oblike in pa gostote pene pa ta iznajdba vendarle ni prišla do svoje prave veljave, polagoma pa se je spopolnila in izkazala za porabnejšo. Vsestranske in neprestane poskušnje so dovedle do boljših pripomočkov za izdelavo pene, ki so dali peni potrebno gostoto. 1 Tank je velika železna posoda, v kateri shranjujemo vnam-ljive tekočine. Dandanes izdelana pena je sedemkrat lažja od vode in se pri izbrizganju razlije po celi površini goreče tekočine, siplava nad njo in kot gosta prevleka zabranjuje dostop kisiku ter s tem tudi uduši ogenj. Kemično gašenje s peno temelji na tem, da se s pomočjo lugovine zmeša posebne vrste tvarina, ki daje kislino, in tvarina, ki daje peno. Pri tem napravi tvoreča se ogljikova kislina z neutralno solno razkrojitvijo gosto peno. Velike važnosti pri gašenju s peno pa je to. da se iztočna tvarina vsled penitve razmnoži, in sicer na osemkratni obseg. Peno moremo napraviti s primerno dodajo kemikalij vlečljivo ali ipa gosto, da se prime tudi na naVpično steno. Gašenja s peno se zategadelj ne poslužujemo z največjim uspehom samo pri požarih gorečih tekočin, temveč tudi pri požarih druge vrste. Glede učinka pene pri gašenju trdih predmetov je treba upoštevati naslednje: 1. Pena ovije goreči predmet in s tem prepreči dostop zraka. 2. Ker pena vsebuje vodo in sol, shladi goreči predmet. 3. Ko voda iz pene izpuhti, napravi sol čez goreči predmet prevleko ali skorjo, ki zabranjuje zopetno vnetje. S peno oškropljeni predmeti se ne poškodujejo, ker prava zmes ne pušča nikakih sledov oškropljehja. Posebne važnosti je, kako dovedemo peno do gorečega predmeta. Da pa je gasilna pena res tudi rabljiva, je potrebno, da je redka, vlečljiva, gosta, prijemljiva in pa da je pravilno dovedena na goreči predmet. Pena ni voda in zategadelj ne moremo z njo tako ravnati, kakor ravnamo z vodo. Pene ne moremo imeti v zalogi pripravljene, temveč jo moramo šele narediti takrat, ko jo rabimo. Gašenje s peno, kar se tiče shranjevanja kemikalij, delimo na tri vrste, in sicer: 1. mokra uporaba, 2. suha uporaba, 3. mešana uporaba. Mokra uporaba. Mokra uporaba, ki jo je prvi uvedel Laurent, obstoja v tem, d_a sta v dveh različnih posodah pripravljeni kemični tekočini, in če hočemo dobiti peno, jih zmešamo in peno potem brizgamo ali pa polivamo na goreči predmet. Za udušenje manjših požarov gorečih tekočin in tudi trdih predmetov so izumili na podlagi Laurentovega sistema zboljšane ročne gasilnike. Tg aparate ali gasilnike spravimo do delovanja kratkoma s tem, da jih obrnemo. Z obrnitvijo se zmešata tekočini v posodi, napravita peno in moč, ki vrže peno na goreči predmet. Tak aparat, ako ima n. pr. 8 litrov vsebine, daje 'približno 60 litrov pene, z 12 metrov dolgim curkom. Ti ročni gasilni aparati so namenjeni za vsakogar, torej tudi za negasilca in za prvo pomoč so zlasti priporočljivi v zasebnih hišah, v industrijskih podjetjih, na ladjah, avtomobilih, letalih itd. Akoravno so ročni gasilniki namenjeni za negasilce, so vendarle, zlasti oni boljše vrste, priporočljiva priprava tudi za gasilstvo. Ročni gasilniki nam dobro služijo, da z njimi pogasimo svoje lastne avtomobile, ali v orodišču ali pa tudi med vožnjo k požaru, na gorišču pa za udušenje manjših požarov, zlasti požarov gorečih tekočin. S tem lahko tudi marsikje preprečimo škodo, ki bi jo morebiti napravili z vodo. Podcenjevanje ročnih gasilnikov od stran: gasilcev je popolnoma neopravičeno in podcenjevalci so po navadi ljudje, ki se niso nikoli potrudili toliko, da bi temeljito pregledali in preiskusili aparat. Seveda od ročnega gasil-nika ne moremo zahtevati več kot je mogoče, je bil in bo le pripomoček za prvo silo, za začetek ognja ali požara. Trinadstropne goreče hiše z ročnim gasilnikom gotovo ne moremo pogasiti, pač pa je priporočljivo, da ima gasilstvo vsaj nekaj ročnih gasilnikov s seboj, ker se večkrat nudi prilika, da se jih lahko praktično in temeljito preiskusi. Sodbo o ročnem gasilniku je mogoče napraviti šele tedaj, če smo ga sami večkrat preiskusili. Poleg ročnih gasilnikov, ki peno brizgajo na goreče predmete, pa poznamo tudi aparate za polivanje pene, tako-zvani polivalni gasilnik vnemljivih tekočin. Pri tem aparatu se mešajo razkrojene kemikalije izven aparata — na lopati. Na lopati šele se napravi pena in brez brizganja teče na goreči objekt. Nadalje imamo tudi vozno gasilno pripravo, na primer za 200 litrov razkrojene kemikalije. To razkrojitev natočimo z ročno brizgalnico v posodo in z mešanjem dobimo gasilno peno. Peno z gasilsko cevjo moremo brizgati na približno 20 metrov daleč, ali pa jo polivamo s kakršnokoli posodo na goreči predmet. V nekaterih večjih mestih si je gasilstvo nabavilo posebne avtomobile za gasilno peno, tako n. pr. ima londonsko gasilstvo razpredeljen tank na avtomobilu, ki drži 2700 litrov tekočine. Aparat, ki meša kemikalijo, goni motor. Iz teh 2700 litrov vsebine je mogoče napraviti 22.000 litrov gasilne pene, katero je mogoče brizgati na 24 metrov daljine. Poleg tega pa ima ta specijalni avtomobil na sebi tudi več ročnih gasilnikov za manjše požare gorečih tekočin. Iz tega razvidimo, da tudi' veliko in tudi največje gasilstvo prav nič ne zavrača, temveč pridno uporablja ročne gasilnike. Za varnost večjih objektov, kjer se v večji meri šari z vnemljivimi tekočinami, so v uporabi takozvane s t a 1 n e naprave. Pri teh napravah, ki so napravljene za mokro uporabo, je pripravljena večja množina kemikalij. Razkrojena kemikalija se izteka po železnih ceveh, ki so ločene od založnih posod, ali ker so nagnjene navzdol, ali pa z umetnim pritiskom (pritiskom plina, pritiskom zraka, pritiskom pare ali s črpalko) do iztočnega grla, ki je nad zavarovanim objektom, n. pr. nad tanki itd. Pena se napravi šele v iztočni cevi, prav pred iztočnim grlom, in od tod teče sveža na goreči objekt, po katerem se razlije in razširi zbog svoje tekočnosti. Te vrste naprave so izdelane za avtomatično ali pa za ročno delovanje, ter se jih more izprožiti k delovanju na vsakem mestu, ki je določen za to, in ni ogrožen kakorsibodi. V nekaterih podjetjih imajo tudi hidrantne naprave, ki proizvajajo peno, in na te je mogoče pričrvstiti z navadno spojko gasilsko cev. Tudi pri tej napravi sta izpeljani dve ločeni cevi, po katerih teče kemična raztopnina, v mešalnik, t. j. posebna posoda za mešanje kemikalij. V mešalniku se napravi pena in iz mešalnika jo z navadno gasilsko cevjo moremo napeljati do gorečega predmeta. Peno ali z ročnikom brizgamo ali pa jo polivamo, če je dostop do ognja mogoč. Učinljivost raztopnine vedUo lahko preiskusimo s tem, da v posebni posodi zmešamo obe raztopnini v majhni preiskusni količini. Naprava je prenesljiva. Ostanki kemične raztopine se morajo znova porabiti, med delovanjem pa moremo dolivati nove raztopine. Za praktično uporabo pa se ta priprava, zlasti na ladjah, kjer je treba računati s težo in prostorom, ki ga zavzema priprava in posoda, ni posebno dobro pokazala. Mokri sistem gašenja v današnji obliki pa za. nosne aparate, torej tudi za gasilstvo ni uporabljiv. Ta uporaba je bila pravzaprav le nekako varnostno sredstvo za zaloge, ne pa za ipožare, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju, danes tukaj jutri tam. Suha uporaba. Gasilska mojstra dunajskega poklicnega gasilstva, Stanzig in König, sta dolgo ugibala, kako bi bilo mogoče izumiti suhe kemikalije, ki bi se zmešale z vodo šele tedaj, kadar bi se pokazala potreba, in da bi se šele takrat napravila gasilna pena. In res, posrečilo se jima je izumiti aparat za suho uporabo, katerega sta imenovala po sebi, aparat »stank ö«. Aparat je majhen, da ga more nositi posameznik, ima samo suhe kemikalije, ne more zmrzniti, je varen pred udarci in kar najpreprosteje konstruiran. Polagoma se je tudi ta aparat po praktičnih preiskušnjah izdatno zboljšal in spopalnil. Ker bi aparat »Stanko« moral biti pri vseh večjih gasilnih društvih v rabi, če že ni, si ga oglejmo nekoliko natančneje. Konec prih. NAROČAJTE „GASILCA“. Navodila „Samopomoči“. »Samopomoč« je dosegla do 31. marca od 136 društev 2885 priglašencev. Pozneje vstopivše člane vpišejo društva v nabiralno polo ter jih priglašujejo semkaj s Potrebnimi podatki, da jih pripišemo v zaznamek s o-Klasno. Na pošti dobljenim čekovnim položnicam napišejo zgoraj označbo »Samopomoč« in odpošljejo članarino. Vsak posamezni izstop ali preselitev članstva je nemudoma sporočiti semkaj, da črtamo p o s a-•n e z n i k e iz imenika soglasno, ker mora društveni zaznamek vedno soglašati z našim. Naznanilo bodi točno in nemudno. Nekaj društev si je že ustanovilo sklad za nadaljna nakazila posmrtninske članarine, kar je priporočljivo za vse priglašence. Po izčrpanju prvih 5 posmrtnin, prejmejo društva položnice za novih 5 slučajev, h kateri vsoti naj doložijo še 1 Din več za vpisne manipulacije čekovn. zavoda, ovitek in znamko. Za 30 članov n. pr. nakaže se 150 Din članarine in 1 Din za omenjene stroške; torej Din 151.—. Zaradi prihranitve ponovnih dragih poštnin je nakazilo kar 10 posmrtnin še bolj priporočljivo. Nad 50 let starim priglašencem poteče rok za pristop že 30. aprila t. 1. »Samopomoč« prične z rednim poslovanjem dne 1. maja; torej se bo izplačevala posmrtnina le dedičem po 1. maju umrlih tovarišev. Članske izkaznice bodo razposlane do konca aprila. Da prihranimo dedičem drage kolkovine, zadostuje za nakazilo posmrtnin potrdilo župnega urada na članski izkaznici. Dopise je nasloviti na Erjavčevo cesto št. 19. Da bo mogla ta koristna in potrebna ustanova res pomagati zaostalim izdatno, se je mora okleniti celokupno gasilstvo, ne pa le komaj šestinka. V danem slučaju bi z lahkoto izplačevali za pol dinarsko članarino kar 8—9 tisoč, za četrt dinarsko pa še vedno 4—5 tisoč Din podpore. Pokažimo svetu, kaj zmore naša »Samopomoč« v dejanju vzajemnosti! Upraviteljstvo »Samopomoči«. K novemu življenju. (Janko Hojan.) Spomlad je tu in s spomladjo vzklije novo življenje tudi v gasilnih društvih. Pričetek novega življenja, novega navdušenja za nesebično in požrtvovalno delo v prid trpečemu bližnjiku °tvori navadno društveni redni letni občni zbor. Občni zbori so nekaki mejniki v društvenem življenju. Izgleda, kakor bi se tedaj za hip ustavilo društveno življenje in se zatopilo v globoko premišljevanje, izgleda prav tako, kakor bi tedaj zadonelo povelje: »Stoj« in »Odmor«, da se Potem čim krepkeje zopet čuje zapoved: »Pozor« in. »Naprej«! Je to nekaka vmesna društvena gredica, na kateri se žanje in seje. — Tu se polaga račune preteklosti in pela proračune bodočnosti. Na podlagi prestanih skušenj 'n preiskušenj se gradi načrte in življenje prihodnosti. Če ni prvega, ne more biti niti drugega — in tedaj se spremene ti občni zbori v nekaj navadnega, nekai vsakdanjega, nekaj nepotrebnega. Oj, da bi se tega zavedala vsa naša društva! — Kako Plodonosni, kako koristni in kako zaželjeni bi bili potem ti naši občni zbori! Bili bi nam v vzpodbudo, v izhodišče v novo društveno življenje. Vse, kar bi se na njih dobrega in koristnega sklenilo in dogovorilo, bi se potem tudi res izpeljalo v prospeh in razvoj društvene organizacije. Seveda je treba dela, in to res velikega, nesebičnega in požrtvovalnega dela, ako se hoče nekaj koristnega doseči, nekaj dobrega napraviti. Nikamor ne pride organizacija, koje člani se ne zavedajo, da morajo v korist iste tudi nekaj žrtvovati. Kako idealno krasna in res lepa je ona organizacija, kjer druži članstvo medsebojna bratska ljubezen in sloga, kjer žive vsi za enega eden za vse, in kjer člani naravnost tekmujejo med seboj, kdo bo več žrtvoval in napravil za povzdigo in korist svojega društva in svojega sotova-riša. Niti na misel ne pride ne enemu ne drugemu članu, da bi se uprl ali izognil delu, ki mu ga nalaga društveno članstvo. Pod' častjo pa bi bilo zahtevati plačO' ali pa nagrado za potrebno društveno delo, ki ga predpisujejo članstvu društvena pravila. In tako članstvo bi moralo biti tudi članstvo naših gasilnih društev. Hvala Bogu, precej takega članstva imamo, a vsi gasilci vendar še niso taki in zato je naša dolžnost, da ne mirujemo prej, dokler ne moremo reči o naši lepi gasilski organizaciji, da je res organizacija treznih, požrtvovalnih in nesebičnih samaritanov, ki žive v ljubezni in edinstvu med seboj ter le v pomoč nesrečnemu narodu. Ko stopamo v novo življenje, in ko na svojih občnih zborih prerešetavamo to in ono, nikar ne pozabimo na vzvišeno idejo, ki je rodila našo organizacijo, namreč na idejo nesebične ljubezni do bližnjega. Kaj nam pomaga to in ono gasilsko orodje, kaj nam koristi tudi najmodernejša motorna brizgalnica, če pa naša srčna brizgalnica ni v stanu bruhati drugega kot strup zavisti in sovraštva. Začeti je treba s človekom, z razumom, s srcem. Zato pa je dolžnost slednjega gasilnega društva, da ne pozabi na to najvažnejšo svojo nalogo, namreč na pravilno vzgojo svojega članstva. Kdor ne zna obvladati samega sebe, ta ni in ne more biti gasilec. Kako žalostno je, da nekatera gasilna društva sploh ne morejo priti iz medsebojnih prepirov! Tu ne more biti govora, kdo ima prav in kdo nima prav, temveč tu more veljati samo ena sodba: pravih gasilcev ni ne tu ne tam in taka gasilna društva naj bi zginila enkrat za vselej s površja; kajti sovraštva in prepira je brez gasilnih društev dovolj na svetu. Gasilna društva pa so in morajo biti društva medsebojne ljubezni in bratske sloge. Treba nam je torej predvsem vzgojiti dobrih in poštenih ljudi, zato pa dajte gasilcem tudi nekaj duševne hrane in ne samo telesnih vaj in onih zloglasnih gasilskih veselic. Imejte predavanja, gojite petje in godbo, prirejajte igre in sploh vse, kar vzgaja in blaži. Ni skoraj kraja, kjer bi se tega ne dalo izvesti, ako je dovolj resne volje in požrtvovalnosti. Potrebni smo vsega in ne ravno samo strokovne gasilske hrane. Poučna predavanja bodisi te ali one stroke nam bodo na vsak način koristnejša kot pa prazne pivske veselice, katere zamore v človeku še tisto trohico nravnega čuta, ki ga ima. Priznati si moramo, da naša gasilska organizacija najbolj trpi ravno na nezavednosti članstva. S kako veliko težavo in s kakim trudom in naporom spravimo kako stvarico skupaj! To je okrožnic, prošenj in pisarij, preden se eden ali drugi zgane! Poglejte n. pr. samo ustanavljanje naše »Samopomoči«! »Samopomoč« je nekaj koristnega in prepotrebnega za vsakega gasilca. In dasi-ravno pravimo, da nas je 20.000, in četudi smo že pred enim letom začeli z mislijo na prepotrebno »Samopomoč«, se je doslej prijavilo komaj šele okrog 3000 članov. Tu lahko najbolj spoznate, kako silovito zavedni smo! Kaj bi šele rekli, ako bi razgrnili še druge knjige naše velikanske gasilske zavednosti pred seboj,! Bolje je, da ne govorimo o tem, ampak sklenemo, da mora biti in postati drugače. Že na občnih zborih posvetimo nekaj več pažnje tudi v to smer. Izvolimo si nekak prosvetni odsek, ki naj gleda na to, da ne bo manjkalo gasilcem duševne hrane in izobrazbe. Prepričani bodimo, da si bomo na ta način vzgojili veliko boljše in zavednejše gasilce, kakor pa s pomočjo golih strokovno-gasilskih vaj in pa neizbežnih pivskih veselic. Ako hočemo imeti res dobrega in zavednega gasilca, ako hočemo imeti nesebičnega junaka — modernega samaritana, ki bo tvegal, če treba, tudi svoje življenje v rišitev in dobrobit svojega bližnjega, potem mu moramo najprej izobraziti in vzgojiti srce, nato pa šele roke. Ne roke, ampak srce rešuje nesrečneže, to imejmo pred očmi, ko stopamo v novo društveno življenje. Društvene in župne vesti. Gasilno društvo v, Zabukovci je na svojem občnem zboru dne 16. januarja t. 1. soglasno sklenilo, da vsi redni člani pristopijo k samopomoči. Gasilno društvo Vič-Glince je imelo dne 30. januarja t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem se je razvila živahna razprava o tem, ali naj se nabavi nova motorna brizgalnica ali pa postavi nov gasilski dom. Odločitve še ni, boje se velikega dolga, in prav imajo. Dolg je mora vsake organizacije. Gasilno društvo v Brusnicah na Dolenjskem priredi dne 10. julija t. 1. v prid novemu gasilskemu domu veliko vrtno veselico. Sosedna gasilna društva so naprošena, da tega dne ne prirejajo svojih veselic. Gasilno društvo v Naklem pri Kranju je na svojem občnem zboru dne 30. januarja t. 1. izvolilo za svojega častnega člana tov. Fr. Barleta, starosto JGZ, tov. J. Sajovica, nač. gas. župe kranjske in tov. T. Zupana. Dne 26. maja priredi društvo blagoslovljenje nove motorne brizgalnice. Rudniško gasilno društvo v Trbovljah je kupilo pri tvrdki Renault v Parizu novo motorno brizgalnico in avtomobil. Blagoslovljenje se vrši dne 15. maja t. 1., obenem pa se pokaže gostom delovanje nove brizgalnice, zlasti onim, ki se zanimajo za Renaultove brizgalnice. Gasilno društvo v Sevnici je na svojem občnem zboru dne 20. februarja t. I. sklenilo, da si nabavi novo motorno brizgalnico in instrumente za društveno godbo. Gasilno društvo v Hrastniku praznuje dne 19. junija t. 1. 40-letnico svojega obstoja in pri tej priliki otvori nov gasilski dom. »Gasilca« je naročilo 20 članov in 24 jih je pristopilo k »samopomoči«. Raznoterosti. Odlikovanje gasilcev. Ob priliki zadnjih odlikovanj gasilcev, se je primeril slučaj, da so odlikovani gasilci nekega gasilnega društva soglasno odrekli sprejem diplom, ker niso voljni plačati predpisane takse za odlikovanje od 37 Din, in pa ker so pisane v cirilici in ne v latinici ter vrnili te diplome potom županstva ministrstvu za notranje zadeve. Ministrstvo je zategadelj sporočilo velikemu županu, in veliki župan Jugoslovanski gasilski zvezi, da vsled takega ravnanja nekaterih članov gasilnih društev v bodoče ne bo moglo predlagati sličnih odlikovanj na Najvišjem mestu, ako se ne zatre takih pojavov. S to netaktnostjo in nedisciplinarnostjo je osmešena JGZ, ki je priporočala odlikovanje, in oškodovana cela vrsta gasilcev, ki so že predlagani ali pa bi bili v bodoče predlagani v odlikovanje. Tih jubilar. Leta 1879., ko je bil star komaj 23 let, je ustanovil gasilno društvo. Slovenskega poveljevanja dosorej niso poznale požarne hrambe, kakor so se takrat spakedrano imenovala gasilna društva. Sedel je in spisal je slovenski vežbovnik za slovenska gasilna društva, češ »ognjegasec bo vse razumel in popreje se navadil, kakor če se mu nemščina vsiljuje, katere ne razume.« Dne 30. julija 1926. je naš tihi jubilar neopaženo praznoval svojo 70-ietnico, letos pa praznuje 48-letnico., kar je načelnik gasilnega društva v Dolenji vasi pri Ribnici, in ta tihi jubilar je naš zvesti, neumorni in v vseh krogih priljubljeni tovariš Ignacij Merher. Jubilarju, kakor tudi gasilnemu društvu v Dolenji vasi, kateremu se je posrečilo jubilanta obdržati v aktivnosti, najiskrenejc čestitamo. Josip Lapajnar. Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo ima več zaslužnih, delavnih, v gasilski službi osivelih mož. Eden izmed najmarljivejših in naj-delavnejših je tov. Josip Lapajnar, ki je na Jožefovo praznoval svojo 70-letnico. Tov. Lapajnar je še vedno aktiven član: poveljnik 3. čete Ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva, čil, čvrst in.mladeniško navdušen za gasilsko idejo. Gasilec je že 47 let in potemtakem že skoraj pol stoletja služi prostovoljno svojemu narodu, svojemu bližnjemu, kadar ga potiplje bridka usoda. Ljubljansko in okoliško gasilstvo ve ceniti Lapajnarjevo delo in zategadelj mu je dne 18. marca priredilo podoknico in pa prijateljski sestanek, poleg tega pa ga je obdarilo z darili in odlikovanji. Pridružujemo se častilcem in kličemo: na mnoga leta! Vseslovanski gasilski zlet leta 1928. Starosta »Vseslovanskega gasilskega saveza« tov. Seidl iz Prage nam sporoča, da se leta 1928 vrši v Pragi vseslovanski gasilski zlet. Pri tej priliki se otvori gasilski dom, ki si ga postavi češko gasilstvo v Pragi. Umrl je dne 3. marca t. 1. načelnik rud. gasilnega društva v Trbovljah tov. Šip. V m. p. Literatura in kritika. Alkoholno vprašanje. To vprašanje je za naš narod tako važno, da nikakor ne moremo in ne smemo iti preko njega. Po alkoholu pada in se uničuje fizična moč naroda, iz njega sc poraja socialna beda, po njem se ogroža narodno gospodarstvo, in po njem pada morala. Zato je boj zoper alkohol gotovo upravičen, najmanj pa vsaj do one meje, da se spravi alkoholna poplava — prekomerno uživanje pijač v regulirano strugo. Veliko zaslug si steka za narodov blagor vsak, ki dela na to, da se omeji brezumno uživanje alkohola. Zato moramo vsekako pozdravljati knjigo, ki jo je izdal g. Ant. Mrkun: »Alkoholno vprašanje«. — Knjiga sc dobiva v raznih knjigarnah in v pisarnah »Svete vojske« ter »Naše Sloge« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Cena je glede na bogato vsebino naravnost malenkostna: velja le 28 Din, s poštnino 30 Din. Knjiga ima dva dela. V prvem podaja pisatelj sestavni protialkoholni pouk in razpravlja o alkoholizmu ter njegovih posledicah: o alkoholizmu, kot 'ftovzročcvalcu nesreč, roparju, sovražniku izobrazbe in napredka, o grobokopu družinske sreče; dalje o vzrokih modernega alkoholizma itd. — Zelo važen pa je drugi del knjige s posebnim naslovom: »Oblastva in boj proti alkoholu in nemorali«. Ta del podaja na 84 straneh vse razne, pri nas še veljavne predpise in oblastvene odredbe, ki morejo omejevati brezmejno uživanje alkoholnih pijač. Predvsem bo važna in neobhodno potrebna knjiga za vse občine, ker navaja n. pr. glede plesov; glede policijske ure; glede občinskih davščin na pijače; glede občinskih taks itd., sploh glede vsega, kar morajo vedeti županstva o gostilniških obratih, n a j te i n e 1 j i te ja pojasnila. Skratka: ta del je popolna zbirka tostvarnih zakonov in predpisov. Knjiga »Alkoholno vprašanje« bo zato neobhodno potrebna za vse javne urade. Pogrešati je tudi ne sme v svoji zbirki in knjižnici niti eno prosvetno ali kakršnokoli društvo. Vsakdo bo črpal iz nje bogate nauke. Zato sezi po njej vsakdo, ki mu je mar blagor naroda. Citaj, poučuj, uva-žuj! Knjigo toplo priporočamo. If a ( ( (! L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG ŠTEV. 15. D I D DEŽNIKI} Tvrdka ANT. KRISPER Uubliana, Mestni trs St. 21 NA MALO. NA VELIKO. M USTANOVLJENO 1839. B'g-i ksj vej is; I» v» ■»> k—j k»;t ^ <ü3u Ü5 I Gasilna društva! c ot o N O Preden kupile, oglejte si posebno močne 11 O N impregnirane in garantirane po naj- Q nižji ceni pri tvrdki mm IVAN ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 31. — Telefon 441. — Maribor, Vetrinjska ul. 20. — Kamnik, Šutna 4. priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev NAJBOLJŠE kakovosti po znatno znižanih cenah. RS Hilli TELEFON ŠT. 16 USTANOV. L. 1880. POŠT. ČEK. 10.533. (GRADSKA ŠTEDI0N1CA) LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA. Stanje vloženega denarja nad 260 milijonov dinarjev ali 1040 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Prva zaloga gasilnega orodja - ‘/ CTCTiiaiMMuafll FRAN SAMSA, ZAGREB, Mažuranicev trg štev. 18. Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopne, gumijeve črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na-ramke, spojke, ročnike, trobke, piščalke, svetiljke vrvice, čepice, čelade, blago za obleke; izdelovanje obleke iz drila in paradnega sukna; lestve: kljukaste, raztezalne in mehanične; brizgalnice: dvokolne, ročne, četverokolne, bencinmotorne, avtobrizgalnice in „Express“ aparate po tovarniški ceni. — Blago je prvovrstno iz prvih svetovnih tovarn in zajamčeno. Cene primerne, daje tudi na obroke. Priporoča se najtopljeje FRAN SAMSA, nasledn. VILMA SAMSA ZAGREB, Mažuraničev trg 18. iü-'. . gj- .