Hišna civilna zaščita
Delo, ki nas še čaka
Organiziranost naše družbe za zaščito in reševanje ob vojnih dejstvih ali elementarnih nesrečah temelji na pripravljenosti vsakega posameznika, da dosledno izpolnjuje svoje obveznosti in na samoorganiziranosti vseh družbenih celic od najmanjše — družine, pa tja do največje — federacije.
Skupnoet prebivalcev stanovanjske stav-be je pomemben člen v organiziranju in de-lovanju civilne zaščite. Zakon o LO v svojem 153. členu o tem pravi:
—  Hišni sveti in samoupravne stanovanj-ske skupnosti skrbijo za civilno zaščito v sta-novanjskih stavbah, ki jih upravljajo:
—  Hišni sveti usmerjajo delovanje stano-valcev v samozaščiti in skrbijo za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter v sodelovanju s štabom CZ krajevne skupnosti oziroma sa-moupravne   stanovanjske   skupnosti skrbijo za organiziranje civilne zaščite v stavbi.
—   Samoupravna  stanovanjska  skupnost zagotavlja   finančna sredstva za kolektivno zaščito in reševalno opremo v stanovanjskih stavbah, katere upravlja.
V občini Ljubljana-Šiška pa je veliko sta-novanjskih stavb, kjer so stanovalci — etaž-ni lastniki. Potrebno je omeniti, da v takih primerih stanovalci sami v pretežni meri zagotavljajo sredstva za kolektivno zaščito in opremo. Sam zakon o LO pa je seveda pre-malo, če tu ni zavestnega sodelovanja vsake-ga stanovalca za urestničitev asriovnih prvin samozaščite in dela civilne zaščite.
Leto 1978, ki je za nami, je bilo precej razgibano in dejavno predvsem pri organi-ziranju in krepitvi organizacijskih oblik hiš-ne civilne zaščite. Po pregledu stanja na tem področju moramo posebej pohvaliti krajev-ne skupnosti: Komandant Stane, Koseze, Li-tostroj, Zgornja Šiška, Medvode. Te skupno-sli prednjačijo predvsem v organizacijskih pripravah. A tudi tu so vrzeli, čaka nas še strokovno usposabljanje pripadnikov hišne civilne zaščite. Premalo ie napravljeno pri usposabljanju hišnih svetov za izpolnjevanje obveznosti, katere jim nalaga zakon. Breme organiziranja splošrih enot civilne zaščite v stanovanjskih stavbah še vedno sloni pred-vsem na krajevnih skupnostih in tovariših, ki neposredno delujejo pri obrambnih pri-pravah v skupnosti.
V zadnjih nekaj letih smo več naredili za usposabljanje prebivalstva za obrambo in sa-mozaščito. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo z občinskimi upravnimi organi iz-dela program pouka za prebivalstvo. Vsako leto so v ta program vključena predavanja za prebivalstvo s tematiko o samoaaščiti. Dokajšen pomen pri poučevanju prebivalstva v vojni in hudih nesrečah imajo tudi »NAVO-DILA«, ki so danes na vidnih mestih izobe-šena v slehemi stanovanjski stavbi. Dobro-došle na tem področju so tudi občasne bro-šure, ki jih razdelijo po gospodinjstvih. Zad-nja taka brošura »Prebivalcem Ljubljane« daje vsakemu za delo v izrednih razmerah osnovne napotke.
Predvsem pa ne moremo biti zadovoljni s pomanjkanjem opreme za potrebe civilne zaščite v stanovanjskih stavbah. Kar najhi-treje bo potrebno za hišno civilno zaščito na-baviti garniture reševalnega orodja, opremo in druge pripomočke za gašenje požara, ko-lektivno opremo prve pomoči, sredstva za dezinfekcijo. Za primer samo majhen pregled o potrebni opremljenosti za kolektivno prvo pomoč:
Na vsakih deset stanovanj: bolničarska torbica s predpisanim zavojnim materialom, ena nosila, 2 litra lizola in 10 kg krp.
Seveda pa takoj nastane vprašanje, kje to opremo hraniti. Ali imajo posamezne sta-novanjske stavbe primeren prostor? Mogoče pa lahko za dve, tri stavbe najdemo skupen prostor. Predvsem pa v ospredje zopet sto-pa čut odgovornosti slehernega občana o ču-vanju opreme in človeška zavest, da bi v da-nem težkem trenutku ne bila takšna oprerna samo dobrodošla, temveč — predvsem NUJ-NO POTREBNA.
Janko Babič
BREZ POMOČI NE BO ŠLO
Nedavno močno deževje ni naredilo škode samo zaradi naraslih in podivjamh rek in po-tokov. To nam priča fotografija, ki smo jo posneli v novi stanovanjski hiši Ivana Jam-nika v Zgornjih Piraičah. Prizadeti krajan nam je povedal, da mu je v kletne prostore vdrla podtalnica in mu uničila uskladiščeno zalogo cementa. Vodo z bližnjega  hriba  so
uspeli speljati v kanalizacijo, toda s tem nje-govega problema še niso rešili. Ko so pred leti daljnji sosedje uredili kanalizacijo, niso uspeli ukrotiti vse vode, ta davek pa sedaj »plačuje« prizadeti krajan. Rešitev je v kana-lizacijskem vodu, ki bi v zadostni globini od-vajal podtalnico. Toda takšna ureditev terja precejšnja finančna sredstva, zato bi bilo prav, da bi mu pri tem pomagala krajevna skupnost.