PoitntM ptaćMui v goiortal.
Posam»zna šl«v. 1 Bi
Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko (zhaja v s a k o nedelj©.
UBEDNIŠTVO ia OPRAVA: Preknmrska tiskarna v Murskl Soboti, odgov»r«a Hak* Telefo« štcv. 76.
Rokopisl se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol straai 4M Bia. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki »gbs 35*ft
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša,ietno 36, polletno 18 Din, za inozemstve fetno 72 Đin. Stev. rać. poštne hran. 1X549
X LITO
HursHa Sobota,
1941.
ŠTEV. 7.
Politični pregled
Domaii dogodki ••
Pravosodni miaister dr. La-
zar Marković je bil s kraljevim ukazom na predlog ministrskega sveta stavljen na razpoloženje. Z istim ukazom je bil imenovan za novega pravosodnega ministra minister brez portfelja dr. Mihaljo Konstantinović.
Za poveljnika naše vojne mornarice je imenovan kontra-admiral Julijan Luteroti. Novi po-veljnik, ki je znan kot odličen pomorski oficir in organizator našega pomorskega šolstva, je star 56 let in je doma od Sv. Križa-ZaČretja v banovini Hrvatski.
Za pomočnika prosvetnega ministra je imenovan Mita Di-mitrijević bivši narodni poslanec v Beogradu.
Proračansko zasedanje ban-skega sveta dravske banovine se prične v ponedeljek dne 17. febr. ob 10 dopoldne v Ljubijani.
Velik uspeh sedanje Cvetko-vićeve vlade naglašajo vsi itali-janski časopisi ob njeni drugi obletnici.
Pooblastilo za ureditev pro-meta s surovimi kožami je dobil ban dravske banovine. Namen tega pooblastila je, da se prepreči spekulacijo.
Pripravlja se konferenca, ki se bo bavila s finančno po-litiko države in na katero bodo vabljeni najuglednejše osebnosti iz našega gospodarskega življenja.
Na otoku Hvaru so te dni pokopali 9 italijanskih mornarjev z ladje »Ursus', ki jo je nezna-na podmornica potopila v bližini naše obaie. Od posadke je del moštva utonil, drugi so se pa hoteli s plavanjem rešiti na našo obalo, vendar je pri življenju ostal le en mornar, a še ta je ranjen.
• Naša trgovinska bilanca za
preteklo leto se je znatno dvig-nila, nazadovala pa po količini. Izvoz znaša 6680 milijonov din, to je za 1159 milijonov več ka-kor lani. Količina uvoza se je od lani povečala za 12%, vrednost se je pa zaradi naraslih cen dvig-niia kar za 1261 milijonov.
Odiikovanje za dobre top-nlčarje so uvedli v naši vojski.
2 novo medaljo bodo odlikovali tiste topniške podčastnike, deset-nike in vojake, ki bodo pokazali na koncu pouka najboljši uspeh.
V	angleškem društvu v Za-grebu je prišlo do eksplozije dinamitne patrone, ki jo je vžgal neki neznanec. Pri tem se je po-nesrečila neka ženska, ki se je slučajno takrat nahajala v bližini. V bolnišnici so ji morali odrezati obe nogi. Banska oblast je raz-pisala 100.000 din nagrade za izsleditev storilcev.
Angleški konzulat v Ljub-ljanl je začel te dni poslovati. Njegov delokrog obsega vso Slo-venijo.
100 milijonov din posojila
za prehranjevalno akcijo bo do-bila naša banovina priPAB. Mi-nistrski predsednik Cvetković je že pristal na to.
Novosadska občina je od-stopila tamkajšnjemu Kulturbundu zemljišče za zgraditev nemške bolnišnice. ,
¥ Beogradu so zopet oživeli politični pogovori ter konference med vodilnimi politiki. Več kon-ferenc je imel tudi minister dr. Kulovec.
Iz zamejstva:
V	bolgarskem sobranju je
kmetijski minister Bagrjanov, ki je velik zagovomik in pristaš po-litike osiščnih velesil, ostro na-padel politiko sedanje bolgarske vlade. V znak protesta proti na-padom ministra Bagrjanova je podal trgovinski minister ostavko a tudi predsednik vlade je po-nudil ostavko vlade, ki je pa kralj ni sprejel. Nato je kmetijski minister Bagrjanov, v katerem so
njegovi prijatelji že videli bodo-čega predsednika vlade, odstopil.
Rooseveltov odposlanec pol-kovnik Donovan je po obisku v balkanskih prestolnicah prispel v Egipt, od koder namerava odpo-tovati še v Španijo in tudi tam stopiti v stik z vodilnimi državniki.
Nemška letala so v zadnjih dneh izvedla zopet več napadov na Anglijo, angleško letalstvo pa je izvršilo obsežne napade na Porurje in invazijske luke in le-tališča v zasedeni Franciji.
Siam In francoska Indokina sta na japonsko posredovanje skle-nili premirje. Mirovna pogajanja so se pričela v japonski prestol-nici Tokio.
V	Albaniji so grške čete pov-sod odbile veliko italijansko ofen-zivo ter počasi a vztrajno napre-dujejo proti največjemu in najvaž-nejšemu albanskemu pristanišču Valoni, od katerega so oddaljeni
Stari kovanci
16. februarja poteče zadnji rok za zamenjavo starih kovancev po 0,50 din, 1 din in 2 din; za sre-brnike po 10 din je pa zadnji dan zamenjave 28. februarja 1941. Vsi lastniki teh starih kovancev Iahko denar zamenjajo pri blagajni Na-rodne banke ali pa pri drugih državnih finančnih ustanovah.
le še nekaj kilometrov in ga že obstreljujejo s topovi. Grki so prebili že tretjo obrambno črto, ki jo je začel graditi prejšnji al-banski kralj Zogu in ki so jo v zadnjem času izpopolnili Italijani.
V	zadnjem tednu preteklega meseca je bilo potopljenih 7 Iadij s 33.000 tonami. To izgubo po-ročajo Angleži.
Italijanski Ilstl poveiičujejo uspehe nemške in italijanske pod-morniške in letalske vojne, ki je po njihovih poročilih prizadejala Angležem 10 milijonov tonizgub na ladjah. Teh ladij sedaj Angliji manjka, nove pa se šele grade.
Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo je bil sklenjen dogovor, da se vsi Nemci izsele iz Litve.
V	Romunlji se počasi vrača mir in red. Doslej je dala vlada generala Antonesca zapreti 6278 fašistov, ki so bili zapleteni v zadnji upor. Vojno sodišče jeiz-reklo 43 novih obsodb.
Angleil so nenadoma zasedli mesto Bengazi, izredno važno pomorsko oporišče v Sredozem-
Iju. Bengazi je glavno mesto Ci-renaike in drugo največje mesto italijanskega kolonijalnega cesar-stva. Luka je najmodernejše ure-jena ter se je lahko poslužujejo tudi večje vojne ladje in razpolaga z vsemi modernimi napravami za naglo iztovarjanje in natovarjanje.
Angleški vojni plen pri za-
vzetju Bengazija je ogromen. Po-leg več tisoč ujetnikov so ujeli tokrat zopet več generalov in viš-jih oficirjev. Skupno število do-slej ujetih italijanskih vojakov, brez ujete posadke v Bengaziju, znaša nad 110.000 med temi je 13 ge-neralov in nad 5000 častnikov. Silne množine vojnih potrebščin milijarde vrednosti pa predstavlja vojni plen. Angleške čete prodi-rajo z veliko naglico proti Tripolisu.
Za novega madžarskega zu-nanjega minlstra je bil postav-ljen Bardossy, zagovornik jugo-slovansko-madžarskega zbližanja.
Hinistrski predsednik
ob dmgi obletaici svoje vlade
Dne 5. t. m. sta potekli dve leti odkar je sestavil vlado seda-nji ministrski predsednik Dragiša Cvetković. Ob tej priliki je dal časnikarjem izjavo, v kateri je de-jal med drugim: „Vlada, ki sem jo sestavil 5. februarja 1939, je imela jasno in določeno nalogo, odstraniti vse one težke in izred-ne notranje razmere, ki so zadnja leta našo državo glede njene no-tranje ureditve tako močno pre-tresale. — Glavno in osrednje vprašanje je obstojalo v težkih odnošajih med Srbi in Hrvati, ki se je pojavilo že ob ustanovitvi države. Po sestavi vlade sem si prizadeval, da bi pri reševanju teh vprašanj s področja notranje politike odstranil vse, kar je re-šitev teh vprašanj oviralo celih 20 let in da opustim tudi vse prejšnje načine reševanja teh vpra-šanj. Zaradi tega sem v svoji iz-javi v parlamentu postavil odloč-no in jasno zahtevo po rešitvi hrvaškega vprašanja. Moj prvi sestanek z zastopnikom hrvatske-ga naroda dr. Mačkom je ovrgel vsa nasprotna domnevanja, kakor da se gre za novo taktiko zavla-čevanja. Po nekaj mesecih smo delo uspešno dokončali. Te-melji politike sporazuma moraj© biti temelji trajne, zdrave in so-lidne jugoslovanske skupnosti. Ta politika je poroštvo v sedanjih časih in ona edina nam more za-gotoviti bodočnost. Ona mora biti osnova naše notranje politike ne samo za nas, ampak tudi za vse tiste, ki v kakršnikoli obliki žele sodelovati v javnem in političnem življenju v naši državi".
Turistifae zveze z Madlarsko
Upoštevajoč važnost poglobi-tve turističnih stikov z Mad-žarsko je Ministrstvo financ s svo-jim rešenjem št. 2161 od 20. ja-nuarja t. 1. odobrilo udeležencem izleta v Budimpešto, ki ga prire-ja „PUTNIK" od 22. do 26. fe-bruarja 1941 potovanje s kolek-tivnim ali individualnim potnim listom brez predložitve potrdila o plačanih davkih. Informacije in prospekte za to zanimivo poto-vanje dobijo interesenti pri vseh uradih „PUTNIK-a" v Sloveniji.
Kruine nakaznice v gostinskih obratih
Po navodilu Banovinskega pre-hranjevalnega zavoda objavljamo:
Gostinskim obratom je dode-Ijena na obratne nakaznice tako majhna količina moke, da komaj zadostuje za izkuhavanje toplih jedil. Po določilu čl. 12naredbe, s katero se uvajajo krušne na-kaznice, so imetniki gostinskih obratov pod kaznijo dolžni od-dajati kruh samo proti odrezkom uradnih nakaznic. Ker torej dobe gostinski podjetniki kruh od pe-ka oz. od trgovca le proti odrez-kom nakaznic, zato prosimo spo-štovane goste, da upoštevajo sle-deča navodila:
1.	Vsak gost je dolžan izročiti za vsak kos kruha pripadajoči odrezek krušne nakaznice.
2.	Gost, ki ne bi imel kruŠne nakaznice ali je ne bi hotel iz-ročiti, naj prinese kruh s seboj.
3.	Gost, ki ne bi storil niti pr-vega niti drugega, naj se zado-volji s postrežbo kruha iz same koruzne moke, ki je v prosti prodaji.
Uverjeni smo, da bodo spošto-vani gostje pravilno razumeli ta apel ter blagohotno upoštevali predmetna navodila.
Zveza združenj gostilničarskih
obratov dravske banovine.
Na iitnem ftrau
Dočim vlada v čezmorskih kra-jih velika preobilica blaga, je na evropskih trgih pomanjkanje.
V Severni Ameriki je padla ce-na pšenice, ker od 11 držav, ki so v mirnem času kupovale v Sev. Ameriki žito, so ostaleleše tri države: Anglija z Jrsko, Por-tugalska in v manjši meri Španija.
Argentinsko kmetijsko ministr-stvo ceni letošnjo pšenično žetev za še enkrat boljšo od lanske, na vsak način pa bo dala vsaj 1 mi-
lijon ton več ko lani. Tudi po ka-kovosti bo letošnja pšenica boljša.
Uradni podatki o avstralskižetvi sicer še niso objavljeni, vendar se računa v trgovskih krogih, da bo dala 3 milijone ton proti 57 milijona lani. Lanske zaloge pa znašajo še 3 milijone ton, da bo imela Avstralija po kritju lastne potrošnje (poldrug milijon ton) še 4,5 milijona ton pšenice za izvoz.
Podoben položaj ko na pše-ničnem je tudi na koruznem trgu. Na chicaškem trgu je padla cena koruze od 63,125 na 61,375 centa.
Argentinska vlada je predpisala, da. se sme izvažati koruza samo s posredovanjem „žitne junte". Pričakuje se naredba, po kateri bodo morale velike tovarne upo-rabljati koruzo kot kurivo, ker drugače ne bo mogoče potrošiti velikih zalog koruze, ki jih ima Argentina.
Madžarska je predpisala nove koruzne cene, in sicer za januar po 12,10—13,80, za februar po 12,70—14,40 inzamarec po 13,40 do 15,10 penga. Te cene so znat-no nižje kakor pa naše.
Na domačih trgih je položaj naslednji: Povpraševanje po pše-nici, koruzi in moki je nepresta-no veliko, do blaga pa ni mogo-če priti. Na novosadski borzi sploh ni bilo nobenega prometa. Cene fižolu rastejo. Ponudba je slaba po ceni 580, nekaj več po ceni 600 din. Tudi po rži je močno povpraše-vanje, zlasti iz Siovenije. Ponud-be skoraj ni. Cena navadnega ječ-mena je okoli 470 din Mnogo povpraševanja, malo ponudbe. Po-dobno je tudi z ovsom. Cene rastejo še dalje.
■ IMrne oftrirjB za Post. vložki —
dobite aajeeseje pri
Nemec J., M Sobota
Vinshi SBjem v Ljutomeru
Vabimo vse vinogradnike iz Iju-tomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da tudi letos razstavijo svojo vino na našem vinskem sejmu, ki ga priredimo v dvorani g. Zavratnika dne 4. marca 1941.
Prijave naj se pošljejo do 27. februarja, vzorci vina — po tri buteljke od vsake vrste — pa do 2. marca t. 1. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vzorci vina bodo ocenjeni dan pred razstavo. Otvoritev je ob9. uri in traja razstava isti dan do 20. ure.
Vabimo tudi kupce in vse druge interesente, da se osebno udeležijo tega privlačnega vinskega sejma.
Vinarska podružnica v Ljutomeru.
Pisarniika laei
začetaica z absolTiraniM trgevsklai tvčajea, dobl ■amastlteT. P«nad*e je trcka poslati na: Poitai preial W. — SARAJEVO.
Prihranki naiih delav-cev v Nemiiii
Naši sezonski in drugi delavci, ki se nahajajo na delu v Nemčiji smejo pošiljati svojcem v Jugo-slaviji mesečno po 60 mark od svojih prihrankov. Nakazilo se izvrši potom deiodajalca na fili-jalo wPutnika" v Berlinu, proti-vrednost v dinarjih pa nakazuje na javljene naslove v Jugoslaviji centrala »Putnika* v Beogradu. Na prošnjo .Putnika" je nemško gospodarsko ministrstvo sedaj odobrilo, da delavci svojcem v Jugoslaviji lahko nakažejo tudi večje prihranke kakor 60 mark mesečno. V tem primeru morajo deiavci preko svojih delodajalcev na filijalo „Putnika" v Berlinu na-
EBĐ3SRI HlliD fflUHSHfl SDBOTB
PREDVAJA
v četrtek, dne 13. II. 1941 ob 20 30 uri v soboto, dne 15. II. 1941 ob 17*30 uri in ob 20-30 uri v nedeljo, dne 16 II. 1941 (sniian« cene) VKLEFILM	ob 11*15 uri
••SPOMIN NA LJUBEZEN"
Carolc Lomboard	Cary Grant
Velefilm o pravi, srčni ljnbezoi.
V nedeljo, dne 16. II. 1941 ob 1515 uri
ob 17-30 uri in ob 20-30 uri v ponedeljek, dne 17. II. 1941 ob 17-30 uri
in ob 20 30 uri v torek, dne 18. II. 1941 ob 20-30 uri
Zgodovinski velolilm
„PETER VELIKI"
N. Simonov	A. Tarasova
Velefilm o Iegendarnem ruskem carju-tesarju,
po romanu Alekseje Tolstoja. Vstopnice so v predprodaji že v soboto dne 15. II. 1941 od 11. do 12. in od 16. ure naprej. Prl vsoh prodslavahi Novl ,,UFA", odnosno „Fox-ov" lodnikl
sloviti posebne prošnje s podatki o višini zaslužka in o skupnem znesku prihrankov, ki so ga v letu 1940 nakazali v domovino. — Tudi naši delavci, ki so zaposleni na Poljskem (generalni guverne-man) lahko pošiljajo istim potem do 60 mark mesečno svojcem v Jugoslavijo. — Ker se svojci na-ših sezonskih delavcev v gornji zadevi često obračajo na našo Zvezo, seznanjamo članstvo v glav-nih potezah s predpisi glede na-kazil delavcev iz inozemstva, da bi mogli morebitnim interesentom postreči s pojasnili.
PRODA SE
rodoviten vinoerad in sado vnjak v Vaneii
« (nad 3 or.) s stanov. hišo. Poizve se v odvetniški pisarni
dr. PINTER in dr. FLECK
Murska Sobota.
Pri prekmurskem umetniku v Budimpeiti
Iz razgovora 8 prvim prekmurskim
slikarjem Ludvikom Vrečičem
V mrclem decemberskem večeru, ki se je razprostrl na donavska na-brežja in na prometne budimpeštanske ullce, sem ga oblskal. V tujem, veli-kea mestu narnreč tako prijetno de govoriti z rojakom, posebej s člove-kom, katerega roka je prvič z veliko Ijubezaijo pričarala na platno keiček življenja zavržene, od vseh pozabije-ae pokrajiae. Akademski slikar Ludvik Vrečič me je z veseljem sprejel v svo-jem ateljeju, to se pravi — v skrom-nea podstreinem stanovaaju. Kaj pa, skromnem samo na videz, zakaj sve-tloba, ki se sredi dneva sipljenapre-napelnjene mizo, peč, posteijo in na itevilna platna po stenah, ta svetloba je ca slikarja neprecenljivo bogastvo.
Vrečič |e bil pravkar sredi dela. Na mizi pred njitn je ležal ie ne po* polnoma isgotovljen in okraien usnjen ičitni ovoj za knjigo.
„Kaj, delate tndi tako ?" sem ga vpraial mimogrede. ,0a. Pozimi se ukvarjsm tudi s takimi rečmi. Kakor vidite, je to bol| obrtniiko delo. Sicer tudl portretiram, pa po domovik, sa-
kaj tu v tej sobi ob takem času ver-jetno aobena stranka ne bi vzdržala dolgo".
Prltajeno se je nasmehnil. Ko se je potem spomnil svojega srednjeiol-skega portretiranja tovariiev, sem ga kar naravnost vpraial po mladostni življenjski poti.
,Rodil sem se v Skakovcih pri Cankovi" je jel pripovedovati v prek-murskem narečju. „Tam sem pričel otroika leta, hodil v Strfikovce v os> novno iolo, nakar se me starii dali na gimnazije v šopron. Po končanih itirih gimnazijskih razredih sem se od-pravil kar tako v Peito. Moje nag-njenje k slikarstvu je bilo tedaj že očito. Zato sem vkjnb nejevolji do-mačih vstopil v neko zasebno slikar-sko ielo, poleg tega pa sem tndi obis-koval trgovsko akademijo. Računal sem namreč s slikarsko akademijo, na katero sem se končno tudi vpisal ter jo dovriil. Ker me učiteljevanje ni mi-kalo, sem se potem ves predal svo-bodnemu umetniikemu ustvarjanju".
„Videl sem nekatere reprodukcije vaiih del iz Prekmarja. Ali ite st po
končanih itudijah večkrat vraili v do-movino?"
„Pogostokrat. Pred sedanjimi voj-nimi časi sem vsake Ieto ebiskal Prek-murje. Letos ial tega aisein mogel
storiti, upam pa, da bom prihodnje leto lahko. Prekmurje je zame kot sli-karja izredno bogata pokrajina. Doma sem imel navado natovoriti slikarsko orodje na kolo in se tako odpraviti slikat v prosto naravo".
,,In razstave vaiih del?"
,,V Budimpeiti sem razstavljal že mnogokrat, ampak vselej družno z ostalimi slikarji. Kolektivno razstavo svojih del sem imel doslej le v Ljub-Ijani, pripravljam pa se nanjo tndi tu. V Ljubljani sem v Jakopičevem pa-viljonu razstavil okrog 140 del".
.Dovoiite, ali je bilo to vaie prvo „srečanje" s slovenskim srediičem?" ,0 ne! V lepem ljubljanskem mestu, ki se ga tako toplo spominjam, sem bil že nekajkrat prej. Osebno poznam mojstra Jakopiča, prav tako tudijak-ca, s katerim sem se sesnanil pri vo-jakih v Mariboru. Živo mi je pred očmi naslednji doživljaj: Ko sem ket začetnik nekoč v ijubljanski ,Zvezdi" razkazoval mojstru Jakopiču nekaj svo-jih del, je priiel zraven neki gospod profesor, kateremu je neka siika tako
ugajala, pa jo je takoj kaipi!. Na Ja-
kopičev nasvet sem potem ie nekaj popravil oa njej".
»Ali ste biii razen'v Ljubljani ie kje drugje v Jngoslavijl ?"
„Rssen Parisa, kjer sem bil mesec
dni, sem prepotevai Dalmacijo in Bos-no, iz katere sem odnesel pač lepe impresije".
Vstala sva In pričela ogledovati krajine in portrete, ki so dibali res-nično življenje. Slikar me je prijazne opozarjal na dela iz Prekmurja, Za-greba, Zadra, Splita, s Plitvičkih je-zer ter iz madžarske prestolnice in podeželja. Med ostalim me je opozo-ril tndi na nekatere kopije Murilovih del. Ko sem mu v rasgovoru omenil nedavno soboiko razstavo treh mla-dih prekmurskih likovnih umetnikov, se je iivo pozanimal zanje in si za-pisal njih imena. Pritrdil je tudi mne-nju, da bi v bliinji bodočnosti bUo dobro prirediti skupno razstavo vseh.
,,In v bodeče, ali imate kake po-sebne načrte?" sem mu zastavil po-slednje vpraianje.
„človek ne ve kako in kaj be I Na vsak način bi se pa rad kar najbolj posvetil nemotenemu ustvarjanju".
Pozno zvečer sem se poslovil od delavnega, itiridesetletnega umetnika, ki ga je iivljenjska pot zanesla v mad-larsko prestolnico — % savcstjo, da v tihi delovni sobi aekje aa LOvfild-skem trgu tako v barvah kakor tadi v človeškem srcn ie lebdi lep edsev prekmurske ravnine ...	f$.
DOMAČE VESTI
— Str®ssm»yerjev da«. Dne
4. febr. so dijaki dvorazr. trg. šole v M. Soboti slavili Stross-mayerjev dan kot spomin na ob-letnico smrti velikega djakovske-ga Škofa, genialnega preporodi-telja in vzvišenega ideoioga jugo-slovanske misli. Po proslaviseje nadaljeval pouk.
MED. UNIV.
flr. HB3DIH33K 30ŠR0,
BANOVINSKI ZDRAVNIK
v BELTINCIH,
je začel s privatno prakso dne 1. II. 1941. Ordinira v Beltincih št. 61 (v hiši g. Fridriha star.)
—	Nušičevo veseloigro wDr.a
bodo na splošno željo ponovili naraščajniki v soboto 15. t. m. Uspeh, kt so ga imeli na premieri je najboljša reklama in tisti, ki igre še niso videli, naj nezamu-dijo prilike in naj si to odiično naštudirano delo ogledajo, nasme-jali se bodo od srca. Zdravo!
—	Izgubila se je dne 7. t. m. denarnica. Prosi se najditelj, 4a izroči v denarnici se nahajajoče dokamente, ki so za najditelja brez vrednosti, osebno ali potom pošte v knjigarni Hahn v M. Soboti.
—	„Ples pođ palmami"... Tako se namreč glasi geslo pri-reditve, ki jo pripravlja Pomoč-niški zbor pri združbi trgovcev v Murski Soboti. Nikar ne mislite, da bi morali potovati nekam da-leč na jug. O ne, tam bi bilo sedaj menda le malce prevroče. Dvorana v Sokolskem domtt v Murski Soboti bo predstavljala pokrajino nekje na Ekvatorju in bo . . . več pa Vam ne povemo, ker potem „izlet" ne bi bil zani-miv. Pridite 23. februarja ob 7. uri zvečer in se prepričajte!
—	Na zascbai dvorazredni trgovski šoll v M. Soboti se
je v letošnjem šolskem letu usta-novito Društvo dijakov privatne dvorazredne trgovske šole združ-be trgovcev v M. Soboti, kiima namen, da se pod njegovim okril-jem vzgajajo dijaki v nacionalnem in kulturnem duhu, da se med seboj podpirajo in da se vežbajo v društveni disciplini in društve-nem poslovanju. Sobočani kažejo veliko razumevanje za imenovano društvo in ga moralno in mate-rialno podpirajo.
—	Pšenica ima ataksimira-ao ceao. Kijub temu so pa ne-kateri trgovci in nekatere družbe kupovale v zadnjih tednih pšeni-co po Din 530*—. To dejanje bi pa se moralo vsekakor preprečiti in odvzeti takim špekulantom mož-nost, ker povzročajo s tem porast cen najnujnejšim potrebščinam.
—	Slovo priljubljenega vzgo-jitelja. Te dni je zapustil svoje službeno mesto na soboški gim-naziji g. prof. J. Liška, ki je bil pred kratkem premeščen na gim-nazijo v Ptuj. Vsa leta, ki jih je odhajajoči g. profesor prebii v Soboti, se je živo udejstvoval v raznih kulturnih društvih ter je s svojo marlivostjo dosegel uspehe, ki bodo še dolgo govorili o nje-govem nesebičnem delovanju v korist splošnosti. Najbolj pa ga bo pogrešala mladina, ki ji je bil vzgojitelj v pravem pomenu be-sede in ki se ga bo vedno spo-minjala v globoki hvaležnosti. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo uspehov in zadovoljstva!
—	Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Ma-rlboru v ponedeljek, dne 3. marca 1941. Tečaj je brezplačen, teore-tičen in praktičen in bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Za hrano si skrbijo tečajniki sami.
—	Plesna prireditev matu-rantov. Lelošnji maturanti tuk. gimnazije, so pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja, pri-redili zadnjo soboto v Sokolskem domu, svoj zaključni plesni ven-ček. Prireditev so posetiii, poleg članov profesorskega zbora z g. ravnateljem ing. Zobcem na čelu, tudi nekateri predstavniki tuk. jav-nega življenja. Kljub temu, da je
bila prireditev bolj internega zna-čaja, se je nabralo poieg staršev dijakov tudi mnogo drugega ob-činstva. Za nepresiljeno in prijet-no zaoavo je skrbela izborna ples-na godba, ki je sestavljena po večini iz samih dijakov. Priredi-tev je v polni meri dosegla svoj namen tako v moralnem in upa-mo tudi v gmotnem oziru.
—	Učiteljsko zborovanje. Učiteljstvo soboškega sreza, ki je včlanjeno JUU je zborovalo prejš-njo soboto v mali dvorani Sokol-skega doma. Radi neugodnih vre-menskih razmer, zasneženih cest in začasne ukinitve avtobusnega prometa na progi Sobota—Roga-ševci, so bili številni člani pri-morani, da so ostali doma in da zborovanje ni bilo tako obiskano kot običajno. Zbrano učiteljstvo je obravnavalo pereče stanovske zadeve. Poieg tega pa je bilcna dnevnem redu tudi zanimivo pre-
davanje sres. kmet. referenta g. ing. Petkovška, ki je govoril o važnosti gospodarskih in gospo-dinjskih krožKov na podeželju.
—	Spremembe na gimnaziji. Iz Ptuja je premeščen v Soboto prof. Anton Šifrer. Prof. Mari-jan Dorer je odšel za asistenta na univerzo, na njegovo mesto pa je prišel prof. Milan Langus iz Banje Luke.
—	Razsvetljava ulic. Soboš-ke ulice so v glavnem dobro raz-svetljene. Vendar pa je Radgon-ska cesta okrog vile g. Dr. Valyi Aieksandra ponoči dokaj temna. Ker je prav na tem mestu cesta običajno blatna, bi se občanom na periferiji Sobote zelo ustreglo, če bi občina na tem delu mesta postavila nekaj žarnic.
—	Davčna uprava jeprejela davčne karte za hišno služabniš-tvo. Opozarjajo se davčni zave-zanci, da si davčne karte takoj nabavijo pri davčni upravi, da se izognejo kazenskim posledicam.
Đelaishe rente in pokojnine
iz Belgije, Holandije, Francoske in Luksemburga
Glede prejemanja delavske rente fn pokojnlne it Belgije, Holandije, Francoske in Luksemburga je izdalo ministrstvo socialne polltike in narod-nega zdravja nova navodila, ki se glasijo:
1.) Z Belgijo in Holandljo je skle-
njen sporautn glede iiplaćevanja de-
lavske rente in pokojniae biviih naših delavcev v teh deielah ter je pošilja-nje rent in pokojnin omogočeno.
Oiebe, ki prejemajo rente in pen-zije ii teh deiel, morajo ob robu, ko dospe izplačile (meseSno, tromesečno, polletno, letno), predložiti mlntstrstvu soclalne poltttke tn naradnega zdravja, odsek za zaičito izseljencev (neposred-no), potrdilo občin ali župnijskega urada, da so ie v življenju. V vlogi, s katero predlagajo to potrdilo, mo-rajo navesti naslov ustanove, ki rento isplačuje, daije znesek rente in kdaj so jo zadnjič prejeli.
Ministrstvo bo te podatke poslalo diplomat. naiim predstavnikom v Bel-giji in Holandiji, ki bodo nato rente poiiljali neposredno upravičencem v JugoslBvijl.
2)5 Franctjo tn Luksemburgom pošiljanje rent ie ni urejeno. Ministr-stvo je odredilo, da Osrednji urad za zavarovanje delavctv v Zagrebu iz-plaSuje osebam, ki prejemajo rentein pokojnine iz teh dežel — vse dokler se stvar ne uredi — predujem na rente is fonda za podporo delavcev, ki prejemajo rente iz inozemstva.
EEHTHflL HIHO, OITTHIEH
PREDVAJA: v soboto, 13. tabr. ob 7j9 uri zvečer w nedeljo, 16. tabr. ob V^., 6. in »/a9 uri v ponadeliak, 17. tebr. ob l/29 uri zvečer
Milijonski tranconski votolllm
IZGUBLJENI RAJ
(Le paradis perdu)
V gi. vlogah : Pornand Gravey in Eivira Popoaco. — Pustoiovsko življenje velike-ga bohema in umetnika. Revija lepote, rao-de, pikanterije in ljubezni. Življenje največ-jega ustvarjalca mode vseh časov.
Dodatek: Najnovejii FOXOV in GOU-MONT BRITISH iurnai.
Pride: PADAREVSKV in _„RAJKO RAPSOPIJA"
Prl nakupu 12 vstopnic (blok) — cena sa dosat valopnlc. —
Osebe, ki želijo prejemati predu-jem, morajo takoj viožiti pri Osred-njem urada za zavarovanje deiavcev v Zagrebu (neposredno) prošnjo, iz katere se mora videti, zakaj prejemajo rento ali pokojnino (zaradi nezgode pri delu, zaradi onemogiosti ali sta-rosti oziroma — ali rento dobivajo družinski člani — ali vsied smrti izseljenca pri nezgodi na delu aii zaradi česa drugega).
Proinji je treba priložiti I
1.)	Poslednjo odločbo zavoda ali ustanove, ki je rento ali penzijo pri-znala.
2.)	Poslednji kupon poitnega na-kazila oziroma obvestiia Narodne banke o poslednjem nakazilu.
3)	Potrdilo občine ali župnijskega urada za upravičenca in eventueino za otroke do li leta, da so ie žlvi.
4)	Potrdiio občine ali župnijskega urada, ako rento ozlr. penzijo prejema vdova, da se ni ponovno poročila.
5.) Izjavo izdano in podpisano pred dvema pričama, da bo icplačani pre-dujem vrniti, čim bi bila nakazana zaostala renta osir. penzija od pri-stojne ustanove ali zavoda v ino-zemstva.
Proinje in priloge se ne kolkujejo.
Izjavo pod toč. 5.) je najbolj«, ako se napravi v občin. uradu.
Sreski načelaik: Dr. Bratiaa, s. r.
PRODAM
alanovanjako biio z gospodarskim po-slopjem in vrtom pri tarai cerkvi v Gornji Lendavi. Hiša odgovaria za kakrSnokoli obrt. ŽOKŠ RUDOLF, Gernja Lendava.
BhajJ* mA 8 kat. oralov vino-rrOUB 9V gradne zemlje v Tešanovcih občina Martjanci. Vsa zemlja leii v enem samem komadu, na lepem pri-jazaem bregu, lepa solnčna lega, zaščiteaa protl severu, prvovrstna zemlja zanaloiitev cepljeaih goric ali sadoiosnika. Na bregii raste prvovrstno cepljei* vino ia plemeaito sadje. Radi lepega poloiaja, dobre ceste, obdeiava prav lahka. Odda se ali samo enemu kupcu, aii se pa razparcelira oa parceie po pol orala. Plačilni pogoji ugodni. Več pove iz prijaznosti gospod VINCENC to PLISAR, župan občine Martjanci.
Posl. štev. I 301/40 — 21
Dražbeni oklic
Dne 31. marca 1941 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. •. Bakovci »/7 vl. št. 2 njive.
Cenilna vrednost: Din 7.091.64 Najmanjši ponudek: Din 4.72776 Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču mmozneje pri drai-benem naroku pred začemrin dražbe, sicer
bi se jib oe moglo več uveljaviti glede ne-
premičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal
v dobri verl.
V ostalem se opozarja na draibeni okllc, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Iknjna sodtšće i ■onkl SoMti,
odtL IV., dne 28. L 1941.
Vella pošilika QR|QH 1H MlHERflfl
baterijskih radioaparatov je pravkar prispela. Najmodernejši aparati z 1.3 V elektronkami brez akumulatorja.
Izredno mala poraba toka, katero Rabljeni aparati z kontroliramo s preciznimi instrumenti. dvoletnim jamstvom.
Brezobvezno predvajanje. — Tvorniške cene.
Oolgoroino odplaiilo.
RADIO NEHEC, H. Sobota
Izpred spdiiia
Nepravilna vožnja. Ploj jožef s Turjanskega vrha se je vračal na kolesu v družbi svojega tova-riša dokaj vinjen proti svojemu domu. V Tropovcih sta kmečka fanta srečala skupino pešcev. Ker sta se obnašala zelo nedostojno, so jih pešci pozvali na red. To je Ploja tako razburilo, da je za-vozil med pešce in trčil vkapla-na g. Gutmana Jožefa. Neprevi-den in nedostojen mladenič je bil obsojen na 3 mesece zapora, po-gojno za dobo 3 let.
Kolo je ukradel. Sodnik sre-skega sodišča v Ljutomeru g. Klavs Stanko se je mudil s svojim no-vim kolesom na Cvenu. Kolo je prislonil ob neko hišo. Ko se je vrnil po svoje kolo, ga že ni bilo. Tata so kmalu prijeli v osebi Be-lovič Franca iz Ljutomera, kate-rega je soboško okrožno sodišče obsodilo na2mes.strogegazapora.
Nehvaležen rejenec. Vogler Franc in Marija iz Bakovcev sta imela pri sebi v reji Tratnjeka Štefana že od njegove zgodne mladosti. Tratnjek pa njima za to dobroto ni bil hvaležen. Pri ne-kem prepiru s Vogler Francom je Tratnjek pograbil ročico z voza ter udaril svojega dobrotnika po glavi. Ko je Vogler ležal na tleh, je planil Tratnjek zopet nanjega ter ga udaril po hrbtu in mu zlo-mil eno rebro. Med tem je pri-tekla Vogler Marija in je hotela pomagati svojemu možu, vendar je rejenec poškodoval z ročico tudi njo. Tratnjek je dobil za svoje dejanje primerno nagrado, obsojen je bil na 8 mesecev stro-gega zapora.
Teial za zadrnine funkcionarje
Kraljevska banska uprava priredi skupno s SKO, KZ, Zadružno svezo, Gospodarako zvezo in Kraetijsko zbcr nico 2 dnevni tečaj za zadružne funk-cionarje pri kraetijskih zadrugah po sledečem prograrau: Cetrtek, 20. februarja: Od 8 do 0 ure: Temeljni pogoji za uspeino zadružno deio,
od 9 do 11 ure: Zadružci zakon, od 11 do 13ure: Vodstvo produk tivnih zadrug z gospodarske plati in njihova vključitev v današnji gospo-darski sistera.
Petek, 21. februarja: Od 8 do 9 ure: Zadružna organi zacija glavnih panog kmetijske pro-dukcije v okraju in sodelovanje tega zadružništva s centralami.
Od 10 do 12 ure: Biagovno za družniitvo kmetijska produkclja in prehrana.
Tečaj se vrii v Murski Soboti v Prosvetnem domu (poleg katoliike cer-kve.) Ob 3A8 uri morajo kiti vsi te-čajniki na mestu oba dneva.
Udeleženci, ki ostanejo preko noči tu, dobe lahko prenočišče v Delavskero domu po 4.—. Siromainejšim bo kril te stroike in stroike za navadno do-mačo kcsilo po predavanjih prvi dan il zb zajutrk drugi dan, sreski kme tijski odbor, v kolikor ne bi mogle datl posameznikom manjie podpore organizacije same. Organizirajte zato
čim števiinejšo udeležbo zlasti onih mladih ijudi, ki kažejo zanimanje in imajo voijo pozneje sodelovati pri pre-potrebnih zadružnih pokretih, dvorana je pa tudi dovolj prostorna.
Da se more potrebno urediti za prenočiiče in prehrano, prijavite po možnosti imenoma, če ne pa vsaj šte-vilo onih udeležencev, ki želeskupno prenočiiče in prehrano ter posebejie onih, ki kot siromainejii žele oboje brezplačno. Pri odhodu za ta tečej naj izroče druitva onemu, zakaterega naj bi kril SKO prenočiiče in prehra-no, malo potrdilo.
Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r.
Velespoštovani!
Vljudno Vas vabimo
na
XVII. BEDHI LETHI OBĆNIZBOR
S. K. MURE v MURSKI SOBOTI,
ki bo v soboto, dne 1. marca 1941. ob 8 uri zvečer v klubski sobi (go-stilna Banfi).
Dnevni red:
1.)	Volitev dveh članov za overitev zapisnika o občnem zboru in ime-novanje zapisnikarja;
2.)	Pozdrav predsednika;
3.)	Poročilo funkcionarjev kluba;
4.)	Poročilo revizorjev;
5.)	Sklepanje o samostojnih predlogih ;
6.)	Določitev pristopnine in članarine;
7.)	Volitev novega upravnega odbora;
8.)	Volitev revizorjev;
9.)	Volitev častnega razsodišča; 10.) Slučajnosti.
Samostojni predlogi članov se morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti ene tretjine do glasovanja upravičenih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti eno uro kas-neje občni zbor, ki je sklepčen ob vsa-kem številu navzočih.
Dolžnost vsakega člana je, da se obč-nega zbora udeleži.	ODBOR.
SOKOL
Naraščajski odsek Sokola v Murskl Soboti, priredi šahov-ski turnir, ki se bo vršil od 15. t. m. do Velike no£i vsako soboto
od 16. ure naprej v Sokolskem domu. Prijave sprejema brat Ni-šelvicer Dušan. Prijaviti se je treba najkasneje do petka 14. t. m. Najboljša partija bo objavljena, kakor tudi imena igralcev in nji-hov uspeh. Stanjeturnirjabosproti javljeno v Murski Krajini. Nagra-de so naslednje:
1.)	Kompleten šah, dar g. Hahn Izidorja.
2.)	Šest prostih vstopnic za Grajski kino a 5-
3.)	Isto, dar Grajskega kina.
4.)	Slemenikova knjiga „Izda-jalec".
5.)	Lovrenčičeva knjiga „Brstje iz slovenskega pesništva*. Obe krijigi dar Mohorjeve knjigarne.
Vsem darovalcem se naraščaj-niki najlepSe zahvaljujejo!
Sahovski načelnik: Nišelvicer Dušan.
HaS®!
Haio!
Štednja je vedno umestna a najbolj dants, sato zamenjajte V a š stari aparat, kateri Vam porabi preveč tofea.
Naš najnovejši baterijski aparat z žarnicami serije D 1.5 V.
Vam prihrani 50% na anodi in 79% na kiurilni bateriji. Polnjenje^akumulatorja odpade.
Zahtevaite opis inlponudbo ?
Rodfo opopotl vuh DBjbol]iIbEsnBBili v vsllki Izblrf ndii n uls|(. Hali meseSnilobroki!
tt. ŠTIVAN ERNEST, M. SOBOTA Tei št.39.
Ukrepi proti padalcem
„Times" objavljajo naslednjo zgodbo: Kakor znano, računajo v Angiiji tudi s tem, da bi Nemčija utegnila poskusiti kako akcijo tudi s padalci. Zato so bili po vsej Angliji odstranjeni vsi kažipoti. Huda prede onemu, ki tam zaide, kar se zaradi tamkajšnjega me-glenega vremena, zlasti pozimi, prav lahko dogodi vsakomur. Ta-ko se je dogodilo nekočtudina-šemu informatorju, dajenekjena deželi zašel. Ni mu preostalo dru-gega, kakor da se je obrnil na prvega človeka, nekega kmeta, ki je prišel mimo. Prosil je kmeta, da mu pove, ali je na pravipoti v ta in ta kraj, kamor jebilrav-no namenjen. Kmet ga je neza-upljivo premeril od nog do glave, zamahnil z roko in dejal: „Pred vojno sem vedel, sedaj sem pa pozabil!"
SLUŽBENE OBJAVE
ZDRUŽBE TRGOVCEV
V MURSK;I SOBOTI
Zdravniške izkaznice.
Opozarjamo vse člane trgovce z živili na predpise zakona o za-tiranju nalezljivih bolezni. Osebe, ki so zaposlene v podjetjih živil-ske stroke, morajo imeti zdrav-niške izkaznice. Ugotovili smo, da nekateri teh izkaznic še nimajo, zato jih vabimo naj jih v uradu združenja čimprej dvignejo. Pre-stopki se strogo kaznujejo. Naj-nižja kazen je Din 1000.—
Članske izkaznice.
Ugotovili smo, da številni člani nimajo predpisanlh članskih legi-timacij po § 430 ob. z. Kdor je še nima, naj si jo čimprej preskrbi.
Občni zbor.
Občni zbor združenja bo 21. marca 1.1. na kar vse člane že sedaj opozarjamo. Program občnega zbora bo pravočasno objavljen.
Popravek v odredbi maksi-malnega brutozaslužka v tr-govini na drobno.
V odredbi bana o izenačenju maksimalnih kosmatih zaslužkov v trgovini na drobno z dne 14. januarja 1941 (glej objavo v Mur-ski Krajini štev. 4 z dne 26. I. 1941) je popraviti pomoto tako,
da znaša brutozaslužek pri vseh vrstah moke, otrobov in koruz-nega zdroba 10%, pšeničnega zdro-ba pa 15%.
Cena olju iz bučnih semen.
Ministrstvo trgovine in indu-strije je z odločbo od 21. januarja t. 1. določilo ceno olju iz bučnih semen na din 22*40 kot tovar-niško prodajo ceno franko vsaka namembna postaja kupčeva, za 1 kg vštevši amortizacijo soda, voz-nino in skupni (prometni) davek, toda brez banovinske in občin-ske trošarine.
Kalkulacija za trgovce na de-belo in na drobno se mora vršiti na podstavi navodil, ki jih je svoj-čas objavil urad za kontrolo cen. Postopek za določitev detajlne cene je sledeči:
nabavna cena (fakturna cena)
din ...»
pribitki:
a)	prevozni stroški od skla-dišča veletrgovca do skladišča trgovca na malo din . . . .
b)	eventuelna občinska troša-rina, če je ni plačal veletrgovec
din . . . .
c)	brutozaslužek 15% din . . . . Prodajna cena malo =
(fakturna cena + a + b + c)
IZJAVA.
Podpisana Sečko Marija prosim, naj nikdo ne kupuje od mojega moža Sečko Ludvika nobenih stvari, ker on za prodajo ai poob-laščea. Obenem prosim vse g. gostilničarje, naj mojemu možu ne dajo pijače, ker to škodi njegovemu zdravju.
Za dolgove svojega moža ne prevzamem nobene obveznoeti.
M. Sobota, 10. februarja 1941.
SEČKO MARIJA.
PRODATA SE DVA
krojaika iivaina stroja
znamke „Pfaff". Naslor se poizve v knjigar-ni Habn v M. Soboti.
Posl. št I 15*9/87
Dražbeni oklic
25
Dne 18. marca 1941 ob 11. nri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k. o. Sebeborci »/a »1. št-316, 466, cela vl. št. 679, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: 5.832 — Di«.
Najmanjši ponudek: 3.888'— Din.
Pravice, katere ae bi pripuščale draibe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri drai-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede ■«-premičnine v škodo zdražitelja, ki j« ravaal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni okttc,
kl je nablt na uradni deaki lodišča.
Bfenjia nlitts i ainkt Mifl,
oddel. IV., dne 13. 1.1941.
Z* tUkamm je
lilu taifer v M. S*bott.
UredoUc: Nenec Janez,