Gozdat~stvo v času in pro ---tot u 
Tri razisl<ovalne skupine llJFRA zasedale v Opatiji 
1\·1:Jrjn11 LI POGL V~FI( 
V Opatiji (Hrvaška) so od 27 . septembra do l. ok-
tobra letos zagrebška fakulteta (Zavod za izkorištavan-
je šuma), gozdarski raziskovalni inštitut Jastrebarsko 
in javno podjetje Hrvatske šume organizirali sestanek 
treh raziskovalnih skupin fUFRA. V sk.Jadu z dogovori 
na kongresu v Tampereju leta 1995 o večjem deležu 
interdisciplinarnega dela so se sestale 3 skupine iz 
IUFRO-oddelka 3 (Gozdno delo in tehnika): 
3.04 Načrtovanje in kontrola dela: preučevanje dela 
3.06 Gozdarsko delo v gorskih razmerah 
3.07 Ergonomija 
Čeprav je bil sestanek dogovorjen že leta 1995 in 
pravočasno razpisan, pa prvo povabilo ni naletelo na 
pravi odziv možnih udeležencev zaradi krize na Ko-
sovu. Tako se do zadnjega trenutka ni vedelo, ali ga 
bo mogoče organizirati. OrganizatOLji so se potrudili 
izpad tujcev nadomestiti z domačimi strokovnjaki in 
sestanek je stekel pod naslovom Vznikli problemi pri-
dobivanja lesa pri tehnoloških spremembah na koncu 
stoletja. Program je obsegal veliko referatov, vendar 
so mnoge udeležence iz tujine zadržale zelo različne, 
predvsem finančne ovire, tako da niso mogli priti. 
Znanstvenega sestanka se je tako udeležilo 27 udele-
žencev iz tujine in preko 50 iz Hrvaške. Številni refe-
rati iz Hrvatskih šuma in zagrebške fakultete (34 refe-
ratov- morda preveč) niso bili vedno najbolj prepričlji­
vi, vendar so pokazali, kako intenzivno se v obeh usta-
nov ab ukvarjajo z raziskovalnim delom. Med 27 ude-
leženci iz 1 O drugih držav je bilo 19 referatov. Pri tem 
smo slovenski udeleženci igrali pomembno vlogo. Iz 
Slovenije se je sestanka udeležilo 1 O gozdarskih stro-
kovnjakov. Imeli so pet dobro podanih in odmevnih 
referatov (Krč, Marenče, Rebula, Robek, Potočnik), 
čeprav večinoma v angleščini. Trije smo tudi vodili 
posamezne dele zasedanja (Potočnik, Marenče, Lipoglav-
šek). Odločitev, da bo sestanek samo plenaren, in ne po 
skupinah,je bila pravilna zaradi zelo prepletajoče se vse-
bine referatov in zaradi majhnega števila udeležencev. 
Vsebina vseh referatov je bila bolj informacija o 
tem, kaj in kako razjskujejo in kaj se dogaja v goz-
darski praksi, kot pa pregled najpomembnejših pro-
blemov pri tehnoloških spremembah. Referate bi lahko 
razvrstili v naslednja poglavja: 
*prof. dr. M. L., univ. dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 
83, 1000 Ljubljana, SLO 
46 
- dosežki gozdarske znanosti pri spremembah tehno-
logije (splošno), 
- problemi različnih načinov izkoriščanja gozdov v 
svetu, 
- trajno gospodarjenje z gozdnimi viri (prispevek Hr-
vatskih šuma), 
- gospodarska uspešnost gozdarskih tehnologij . 
Referati so bili seveda iz vseh treh področij razis-
kovalnih skupin fUFRA, še najmanj poudarka je bilo 
na gorskih razmerah, čeprav je bilo mnogo predstav-
ljenih raziskav narejenih v gorskih gozdovih. Za vpo-
gled v pestrost in zanimivost referatov naj navedemo 
štiri naslove: 
JOSHlMURA, T.: Metoda trasiranja okolju prijaz-
nih gozdnih cest z uporabo genetskega algoritma 
O'RElLLY, R. N. 1 MUSSON, M. D.: Marihuana 
med gozdnimi delavci 
O REŠKO VIC, Ž. 1 ROTH, V: Proizvodnja gozdne-
ga semena na Hrvaškem 
HORVAT, D. : Raziskovanje nekaterih tehničnih 
lastnosti prirejenih kmetijskih traktorjev za spravilo 
lesa pri redčenju sestojev na goratih območji.b 
Referati so segali torej od preprostih opisov načina 
proizvodnje preko iskanja primerjalnih prednosti po-
sameznih tehnologij do ergonomskih problemov in 
novih metod raziskav. Organizatorji so pred sestankom 
že izdali povzetke referatov v angleščini in hrvaščini, 
in to tudi tistih referentov, ki niso mogli prisostvovati . 
Celotne referate bodo izdali leta 2000 kot posebno 
izdajo časopisa Mehanizacija šumarstva, ki ga refe-
rirajo vsi svetovni referativni časopisi. Nekateri ude-
leženci so pripravili tudi posterje, sponzorji so rekla-
mirali svoje izdelke, pripravljena je bila tudi prijetna 
razstava fotografij prof. A. P. B. Krpana iz Zagreba. 
Pred začetkom zasedanja je glavni tajnik TUFRA, 
gospod H. Scbmutzenhofer, izročil prof. Simeunu 
Tomanicu (Zagreb) priznanje za izjemne zasluge za 
TUF RO (Distinguished Service Award), ki si ga je z 
dolgoletnim delom v različnih skupinah in organih 
TUFRA zagotovo zaslužil. 
Na enodnevni ekskurziji v Gorski Kotar so nam 
organizatorji (Hrvatske šume) na gozdnem obratu Crni 
lug (Delnice) pokazali sečnjo debelega drevja iglavcev 
z motorno žago (firma Stih! je bila glavni sponzor 
sestanka), spravilo z zgibnim traktorjem, gradnjo vlak 
GozdV 58 (2000) 1 
Gozdarstvo v času 1n prostoru 
z bagrom in prevoz z različnimi gozdarskimi trans-
portnimi kamionskimi kompozicijami. V Golubinjaku 
(gozdni obrat Lokve) so nam pokazali merilno tehniko 
ropota in vibracij motornih žag, nekaterih mehaničnih 
velikosti (sil, momentov) pri spravilu, zbitosti tal in 
merjenje hidravličnih veličin, kijih izvajajo pri razis-
kaval1 sodelavci zagrebške gozdarske fakultete. Na 
ekskurzij! je bilo dovolj časa za razpravo o problemih 
tehnologij ob koncu stoletja, za kar je med zasedanji 
v Opatiji zmanjkalo časa in volje. Dosežek posveto-
vanja pa je bil v tem, daje le-to združilo tri skupine, 
ki imajo mnoge skupne ali med seboj prepletajoče se 
raziskovalne izzive. Čeprav ni moglo dati končnih 
rešitev, paje spodbudilo udeležence, da bodo pri svojih 
raziskavah gozdnega dela upoštevali tudi ideje in po-
glede drugih. Zagotovo paje bilo to sreč-anje celovita 
predstavitev hrvaških raziskovalnih in praktičnih do-
sežkov svetovni gozdarski javnosti. 
Viri 
MARTINOV!( J ., 1999. Šumarski putevi prema novom 
stolječu . - Hrvatske šume 3, No. 34, s. 2-7 . 
SEVER, S., 1999. Opatijska crtica, susretnice, zasada.-
Hrvatske šume 3, No 34, s. 9-1 l. 
POTOČNIK , 1., 1999. Poročilo o udeležbi na rUF RO konferenci 
v Opaliji.- BF, Hrvaška, 1 s. 
Letno poročilo GIS o izdaji potrdil za gozdno seme in novih' pisih v registre 
semenskih objel{tov za leto 1999 
Hoj ka KRAIGHER*, Saso ZITNif' ** 
Obnova gozda je ena najbolj odločilnih faz v živ-
ljenju gozda. V tej fazi se oblikujejo dednostne zasnove 
bodočega gozda, ki pogojujejo stabilnost bodočih ses-
tojev, fiziologija in tehnologija shranjevanja in sadnje 
gozdnega reprodukcijskega materiala pa sta odločil­
nega pomena pri kakovosti obnove s sad njo in setvijo. 
Strokovne, razvojne in raziskovalne naloge s področja 
gozdnega semenarstva in drevesničarstva ter širšega 
področja gozdne fiziologije in genetike so zato še kako 
pomembne za slovenski gozd, njegovo sestavo in sta-
bilnost v naslednjih desetletjih in stoletjih. 
Po Zakonu o gozdovih ( 1993) in starejših predpisih 
o semenu in sadikah je za izvajanje nalog javne goz-
darske službe (JGS), tj. strokovnega usmerjanja gozd-
ne semenarske in drevesničarske dejavnosti, za izdajo 
potrdi! o gozdnem semenu in sadikah in opravljanje 
strokovnega in zdravstvenega nadzora nad gozdnim 
semenarstvom in drevesničarstvom pooblaščen Goz-
darski inštitut Slovenije (GIS). V obdobju priprav na 
vstop v Evropsko unijo in v okviru posebne naloge 
Ivl.KGP za pripravo strokovnih osnov za novi zakon o 
gozdnem reprodukcijskem materialu podzakonske akte 
in tehnični predpis GJS že tretje leto v sodelovanju s 
člani ustrezne komisije MKGP, sodelavcev ZGS, se-
menarjev in drevesničrujev pripravlja usklajen predlog 
postopka za izvajanje strokovnega nadzora in nove 
oblike obrazcev o izvoru in kakovosti gozdnega re-
produkcijskega materiala. 
V letu 1999 smo kot del nalog JGS na osnovijavnih 
pooblastil, zapisnikov o ogledu in poročil ZGS ustrez-
* doc. dr. H. K., GIS, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
** mag. S. Ž., GIS, Večna pot 2, l 000 Ljubljana, SLO 
GozdV 58 (2000) 1 
nih območnih enot: 
- v Register semenskih sestojev dodali en izbran se-
menski sestoj (sestaja skorša, Sorbus domestica, z 
registrsko številko L: 186, v revirju Šma~e pri Kopru, 
OE Sežana), 
- v Register navadnih sestoj ev 4 sestoje bukve (Mirna 
gora, Semič, Konjiška gora, Rogaška Slatina), 
- v Register semen jakov 7 skupin semen jakov (bukev: 
Gorjanci, vzhodno Pohorje, Ruše; gorski javor: Ro-
gatec, Dravograd; veliki jesen: Remšnik, Ponikve), 
- izdali 14 certifikatov o izvoru z letnico 1999 (po novi 
shemi, kijo predvideva ustrezna nova direktiva EU) 
in enega z letnico 2000, 
- izdali 13 certifikatov o kakovosti semena, nekaj tes-
tov je še v postopku. 
V letu 1999 so bile v Sloveniji pod strokovnim 
nadzorom nabrane količine semena, kot jih prikazuje 
preglednica 1 . 
Nabiranje v semenskih sestoj ih ali s skupin semen-
jakov z ustreznimi certifikati prikazuje preglednica 2. 
Poleg navedenega certificiranega semena smo na 
GIS prejeli v analizo kakovosti še seme gorskega ja-
vorja iz Moravč, ki gaje nabiralec nabral brez ustreznih 
potrdil. 
Za prihodnje leto predvidevamo, da bomo v analize 
kakovosti poleg certificiranega semena, nabran ega pod 
strokovnim nadzorom v Sloveniji, prejeli tudi obvezne 
vzorce semena iz uvoza. Tako bo omogočen jasen pre-
gted nad količinami semena, ki so ali ki bi lahko bile 
namenjene notranjemu prometu oziroma načrtovani 
uporabi za sadnjo in setev v gozdarstvu v Sloveniji. 
47