LETO XX. — številka 25. Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Je-jenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka ia Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, I. IV. 1967 Ceni 41 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kol tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. OJ 1. januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob sredah in sobotah LISTIČNE ZVEZ E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJS K O Še devet dni Do volitev poslancev v občinskih skupščinah je le šc devet dni. 9. aprila bodo pamreč odborniki obeh zborov vseh občinskih skupščin volili poslance za vse zbore zvezne in republiške skupščine. Poslance za zvezno in republiško skupščino namreč volijo po delegatskem načelu občine, kot temeljne skupnosti občanov in delovnih ljudi. Volitve za zbore delovne skupnosti (gospodarski zbor, kulturno-prosvetni zbor, so-cialno-zdravstveni zbor in organizacijsko-politični zbor) SO dokončne, medtem ko kandidate za splošni zbor zvezne in republiške skupščine volijo še neposredno volivci. Vojaška delegacija NDR v Iskri Kranj, 31. marca. Danes dopoldne je obiskal Iskro armadni general Heinz Hoff-mann, ki se na čelu vojaške delegacje NDR mudi na obisku v naši državi. Delegacija je v četrtek prišla na obisk v Slovenijo, kjer si bo ogledala nekaj podjetij in druge zanimivosti. Ob dvajsetletnici Dvajsetletnica izhajanja časopisa dandanašnji ni kdove kako pomemben jubilej, če upoštevamo tradicije velikih časopisov doma in po svetu. V človekovem življenju pa je dvajset let vendar pomemben del poti, zato ob dvajsetletnici Glasa kaže napisati nekaj besedi, saj izhaja naš list za naše ljudi danes in tukaj in za takšne, kakršni so. In ti ljudje Glas, kakršen je, sprejemajo ali odklanjajo. Spričo razširjenosti lista, saj ima naklado prek 16.000 izvodov in ga bere prek 60.000 Gorenjcev, nesporno odigrava določeno vlogo množičnega obveščevalca o dogodkih na vseh področjih človekove dejavnosti in usmerjevalca družbenopolitičnega življenja v naši regiji- Kakšna ta vloga je, morajo presoditi bralci, če imamo naraščanje naklade za zaupnico, potem smo lahko ob jubileju zadovoljni Dvajset let je dovolj, da si je Glas dokaj dobro izoblikoval svojo podobo. Morda se je prav zato precej trdno vsidral na Gorenjskem in postal delček njenega vsakodnevnega dogajanja. Pot, ki jo je prehodil, seveda, ni bila lahka, saj se DREVI OB 19. URI NE POZABITE PRITI V PODNART V KULTURNI DOM. VSE, KI BODO OBISKALI NAŠO PRIREDITEV, PROSIMO, NAJ PRINESO DANAŠNJI GLAS S SEBOJ. UREDNIŠTVO je bilo potrebno prebiti mirno številnih čeri. Treba je bilo dobro gospodariti, ker denarja nikdar ni b\lo na pretek, hkrati pa smo morali skrbeti za ustrezno kadrovsko zasedbo redakcije in tako za kvaliteto lista, ker bi sicer ne pridobili novih bralcev. Morda ob jubileju lahko zapišemo, da smo si v tem dvajsetletnem obdobju uspeli pridobiti zaupanje bralcev, bolje rečeno: da smo uspeli razbiti nezaupanje bralcev do časopisa. Ob jubileju bi kazalo tudi posebej poudariti, da so že opazni sadovi dolgoletnih naporov, da Glas postane široka tribuna za izmenjavo mnenj in razčiščevanje problemov, ki jih prinaša naš čas. List ni »lastništvo« novinarjev, ki v redakciji delajo, marveč je glasilo vseh občanov. Prav tako list ni »transmisija« vodstev družbenopolitičnih organizacij. Seveda, je potrebno poudariti, da ni bilo lahko prodreti do teh spoznanj in je videti, kot bi se občani bali javno, prek časopisa, izražati svoja mnenja, češ saj je časopis tako »rezerviran« zgolj za uradna stališča. Ob jubileju smo prepričani, da bo list na zdravih osnovali tradicije še napredoval, tako po kvaliteti kot po številu bralcev. Upamo, da je Glas dostojen dedič vsega naprednega, kar je bilo ustvarjenega na Gorenjskem na novinarskem in publicističnem področju v preteklosti in da je kot tak opravičil svoj obstoj. Veseli nas, če je tako. — Slavko Beznik Obrazi in pojavi 0 obrazi Ln pojavi • obrazi in pojavi * obrazi in pojavi © obrazi in pojavi | Sneg je skopnel in pomladansko cvetje razveseljuje nas in prve turiste, ki že prihajajo v goste. Turistični delavci gledajo na goste kot na prve lastavke. Njihov zgodnji prihod napoveduje uspešno turistično sezono. Sneg je skopnel in na široko govori o mednarodnem turističnem letu. Veliko je narejenega ali bolje rečeno veliko je bilo povedanega, kaj je potrebno narediti, če bo res narejeno, bomo še videli. Sneg je skopnel in pojavile so se prve težave, na katere smo v turistično obarvani razpravi pozabljali. Sneg je skopnel in na Bledu se je pojavilo sedem novih neuradnih sme- tišč, ki nikakor ne razveseljujejo prve lastovke — turiste. Sneg je skopnel in zaradi tega so postala smetišča vidna. Na Bledu so enega očistili. Nič ni pomagalo, da so odpeljali dva kamiona odpadkov, saj se je smetišče čez nekaj dni zopet pojavilo. Sneg je skopnel, a ostale so nam naše slabe lastnosti, ki dajo propagandi naših krajev vsebino, katere si ne želimo. Sneg je skopnel. Vse naše osebne pomanjkljivosti so ostale in nam ne dovoljujejo sprejeti gostov tako kot si želimo. P. Čolnar Breze — Foto Franc Perdan Po kandidacijskih zborih volivcev Znani dokončni kandidati za poslance Pred kratkim so bili v vseh gorenjskih občinah končani kandidacijski zbori volivcev, kjer smo razpravljali o kandidatih za zvezne in republiške poslance in odbornike občinskih skupščin. Na teh zborih so gorenjski volivci potrdili naslednje kandidate za zvezne poslance: Za kandidata za zvezni zbor so volivci potrdili dr. Marjana Breclja, za gospo- Danes nagradno žrebanje povezano s dvajsetletnico našegajista | darski zbor Franca Branisla, za prosvetno-kulturni zbor dr. Avguština Laha, za so« cialno-zdravstveni zbor Ed-garja Vončina in Ivana Sak-sida in za organizacijsko-po-litični zbor Ivana Repinca in Staneta Kajdiža. Podatke o kandidatih za zvezne poslance smo dobili pri kranjski občinski volilni komisiji, ki je pooblaščena, da zbira podatke od vseh gorenjskih občin. Kandidate objavljamo po vrstnem redu, kot so vpisani pri volilni komisiji. A. Z. 43 GLAS * 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA SOBOTA — 1. APRILA 1967 Od ideje do materialne sile »Grobarji slovenske svobode in neodvisnosti so storili vse, da bi v kali zadušili ljudsko gibanje, ki se je prav posebno razmahnilo po zgodovinskem kongresu v aprilu 1937. leta in grozilo prekrižati vse njihove podle naklepe. Toda misel I. kongresa KPS je poganjala v slovenskem narodu vse globlje korenine, zakaj ona je bila resnična in slovensko ljudstvo jo je sprejelo kot rešilno. V letih 1937 — 1941 se je ta misel spreminjala v materialno silo, ki je v letih velike osvobodilne vojne 1941—1945 razodela vso svojo nezaslišano moč. V teh letih največjih preizkušenj je misel I. kongresa KPS prepojila slovenski narod, njegovo ogromno večino, slovensko delovno ljudstvo, delavce, kmete in pa-triotično inteligenco in ga povedla k zmagovitemu osvobodilnemu dejanju.« Tako je tovariš Boris Zi-herl ocenil pomen I. kongresa KPS. Tovariš Miha Marinko pa Je še konkretno podčrtal ta pomen z besedami: »Imamo jasne dokaze, ki potrjujejo, da oborožene osvobodilne borbe in vstaje naših narodov v l<>lu 1941 as bi bilo, oziroma da bi morebitno spontano gibanje odpora bilo pora/eno, če ne bi v tem usodnem času bila že pripravljena KP Jugoslavije. Zreli objektivni pogoji bi šli mimo, če nc bi bilo na mestu sposobnega subjektivnega faktorja — KP Jugoslavije, ki je imela jasno izdelano politično smer, razum-Ijvo ljudstvu, dovolj povezano z osnovnimi množicami in uživajoč zaupanje množic, da so ji sledile. Brez pretiravanja moremo reči, da se je v tem odlikovala naša partija nred mnogimi drugimi partijami, ki niso bile dorasle, da bi se lotile in izvršile svojo glavno nalogo.« Z občnega zbora sindikata družbenih dejavnosti v Radovljici Potrebna so enotna merila za V Radovljici je bil pretekli ponedeljek občni zbor sindikata družbenih dejavnosti. Udeleženci z vseh področij dela od šolstva, prosvete in kulture, državne uprave, mi- Krajevni praznik v Zabnici Prebivalci Zabnice so v nedeljo začeli praznovati svoj, tokrat že 14. krajevni praznik. Vsako leto se ob tej priliki spomnijo težkih in krvavih, borb, ki jih je vodil 27. 3.11)42. leta del Cankarjevega bataljona nad Crngrobom. Borba je trajala približno dve uri. V jurišu za proboj med številnimi borci je padel tudi organizator odpora na Gorenjskem, narodni heroj Stane Žagar. Letošnji krajevni praznik bodo prebivalci Zabnice lepo proslavili z raznimi športnimi in kulturnimi prireditvami, ki bodo ves teden. Do začetka praznovanja so obnovili tudi centralni spomenik. Osrednja športna prireditev, tradicionalni pohod Po poteh Rovta in Križne gore bo v nedeljo, 2. aprila. Tej veliki manifestaciji se bo razen športnikov, strelcev, članov ZZB NOV, mladine in drugih, pridružilo tudi nekaj patrol JLA. Popoldne ob 14. uri bo na Planici partizansko srečanje, kjer bo govoril zvezni poslanec Slavko Zalokar. Odbor za proslavo vabi na srečanje vse preživele borce Cankarjevega bataljona in druge. Odbor obvešča, da je cesta iz Stražišča preko Ce-pulj prevozna za vsa motorna vozila. B. C. enje lice, sodstva, bank in službe družbenega knjigovodstva, ki se združujejo v sindikatu družbenih dejavnosti pri občinskem sindikalnem svetu, so. na občnem zboru spregovorili kritično o svojih problemih in nerešenih zadevah na različnih področjih dela. V radovljiški občini so družbene dejavnosti zelo razvite in se je v zadnjih dveh letih močno okrepila tudi samouprava v zavodih in organizacijo!). Z novim zakonom o zavodih so le-ti dobili enakopraven položaj kot delovne organizacije v gospodarstvu. To pa je močno okrepilo zavest samouprav-Ijavcev in uveljavila se je njihova zahteva po vredno-I tenju umskega in duhovno ustvarjalnega dela. Na drugi strani pa so se zavzemali za večjo učinkovitost dela v javni upravi in v vseh družbenih službah z okrepitvijo delovne discipline. Vsa prizadevanja v šolstvu bodo v prihodnje morala biti usmerjena v to. da se zagotovi tak način financiranja, ki bo zagotavljal stabilen dotok sredstev, kakršna šole nujno potrebujejo. Določiti pa bo potrebno strokovno normative za vse vrste šol in izdelati enotnejše kriterije za vrednotenje programov dela. J. B. Pred volitvami v Tržiču Poslanski kandidat za zvezni zbor zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj obiskal Tržič Občinski odbor SZDL Tržič je v obsežno predvolilno dejavnost vključil tudi povabilo podpredsednika skupščine SRS dr. Marjana Breclja, ki na Gorenjskem kandidira za zveznega poslanca zveznega zbora skupščine, da obišče tržiško občino. Dr. Brecelj se je povabilu odzval minuli torek popoldne. Najprej si je ogledal Bombažno predilnico in tkalnico Tržič, kjer se je s predstavniki kolektiva zadržal v daljšem pogovoru o problematiki gospodarjenja. Pri tem je ugodno ocenil dosežke te tovarne pri uveljavljanju na zahodnih tržiščih. Popoldne je dr. Brecelj obiskal Podljubelj in se v družbenem centru pogovarjal s predstavniki krajevnih organizacij o njihovem delu. Proti večeru se je v prostorih delavske univerze sešel s širšim političnim aktivom tržiške občine. Zbrani so ga najprej seznanili z značilnostmi tržiške komune, nato pa so mu zastavili vrsto vprašanj. Predvsem so se zanimali za nadaljnji razvoj odnosov in sodelovanja med zvezno, republiško in občinsko skupščino, za spremembo v zvezni in republiški ustavi, za vlogo in pomen zbora narodov in za stališča do ude- Sneg na Gorenjskem Preteklo sredo je spet snežilo po Gorenjskem. Po lepih spomladanskih dneh so bile snežne padavine precej ne~ pričakovane. Sneg je bil južen in po nižinah ni obležal, v višjih legah pa so ga namerili kar 25—40 cm. Na Ze- ležbe tujega kapitala v našem gospodarstvu. Beseda pa je stekla tudi o posledicah^ sprememb pri otroškem dodatku, o položa.ju borcev NOV in o skrbi za vzgojo mladine. lenici je nova snežna odeja debela pol metra. Sneg je zelo oviral promet prek obmejnih prehodov v Avstrijo. Računajo, da se bo spričo novega snega zimska turistična sezona podaljšala za kak teden. SaP SAP — LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO prireja v času od 28. maja do i 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO. Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka na Tirenskem morju in še drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani. Brežicah, Krškem, Hrastniku. Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST. Za poklicne šoferje C kategorije, ki so že 2 leti vozili tovorna motorna vozila celokupne teže nad 3500 kg, — priredi ZSAM podružnica Tržič 6-ledenski tečaj za D kategorijo. Prijave sprejema do 5. aprila in daje informacije tajnik podružnice Jože Goričan, Tr žič, Trg svobode 9. * NEVARNO NEUREJENO CESTIŠČE — Del cestišča na cesti JLA v Kranju, v bližiri postaje milice oz. križišča s cesto Staneta Žagarja, n» asfaltiranega, to pa povzroča voznikom motornih vozil, posebno pa še kolesarjem in pešcem precej težev. Predvsem za kolesarje in pešce je nevarno, padcev je bilo žr precej. Cesto so prekopali zaradi urejanja kanalizacije, cestišča pa po končanih delih niso takoj asfaltirali. Na Podjetju za stanovanjsko in komunalno izgradnjo v Kranju smo zvedeli, da bodo v kratkem (za točen datum 02. rok še ne vedo) obnovili vso cesto JLA dc križišča pred gasilskim domom in da bodo takra. uredili tudi ta del. Pogodba o izvedbi teh del je že sklenjena. RADOVLJIŠKO KOPALIŠČE UREJAJO — V Radovljici so to pomlad le končno resno začeli z urejanjem kopališča. To je tudi nujno potrebno, saj turistični delavci trdijo, da bi bilo oi.. da je doslej že bilo neurejeno kopališče velika ovira za napredek turizma; pravijo celo, da se je turizem v Radovljici začel zaradi kopališča. »VEČNE« ZAPORNICE NA TRATI — Na Trati pri škof-ji Loki se voznik, in pešc! zelo pritožujejo nad zapornicami čez železniško progo, ki so menda večkrat tudi po celo uro zaprte. Kje je vzrok? — Vse fotografije delo F. Perdana Stanovanja še vedno problem Po Gorenjskem sprejemajo občine srednjeročne plane razvoja Radovljica: prednost turizmu Nova lokacija za golf — Razvijati tudi odročnejše kraje — Nova cestna zveza po desnem bregu Save Te dni skupščin« gorenjskih občin sprejemajo srednjeročne plane svojega razvoja in letne proračune. Iz njih se že precej jasno vidi razvoj posameznih področij letos in v naslednjih letih do 1970. leta. Za radovljiško občino je značilno, da bo letos in v naslednjih treh letih največ pozornosti posvetila turizmu. Razveseljivo jc, da pri tem ne mislijo več zgolj na gradnjo hotelov in gostišč, marveč tudi na pospeševanje drugih dejavnosti na posameznih področjih. Prav tako je razveseljivo, da v programih ne dajejo več izključne prednosti že priznanim turističnim centrom, marveč so precejšnja sredstva v naslednjih letih namenjena tudi za tako imenovano turistično zaledje. Posebej bodo namenili precej denarja za razširitev trgovske mreže. Zgradili bodo več najmodernejših samopostrežnih trgovin. Prvo bodo dogradili že letos v Pod- Center za sodobno oblače- I nje v Beogradu prireja vsa^ ko leto zanimivo razstavo konfekcije, trikotaže in obutve, kjer si številni potrošniki | lahko ogledajo, kaj nudijo proizvajalcu za tekoče leto. Razstavljene artikle sestavljajo izključno izdelki, ki jih lahko potrošnik kupi v trgovini. Na letošnji tradicionalni razstavi v Beogradu, ki je že sedma po vrsti je strokovna žirija dodelila v grupi jugoslovanskih trikolažerjev najvišje priznanje, torej 1. nagrado ALMIRI, tovarni trikotaže v Radovljici. Za obutev ie bila 1. nagrada pode- narlu. Razen tega bodo tu začeli graditi moderni avto-kamp za tuje turiste, ki se močno zanimajo za ribolov v Savi in bližnjih pritokih. Ker je prostor med Lescami in Žirovnico rezerviran za industrijo — na tem področju bodo v bližnji prihodnosti začeli graditi moderno tovarno za montažo volksvvag-nov — razmišljajo v Turist-progresu v Radovljici, da bi uredili novo igrišče za golf na planjavi med Otočami Ln Podnartom, kar je spričo bližine Save še posebej zanimivo. Zaradii razbremenitve gorenjske magistrale, predvsem pa zaradi razmaha turizma v spodnjem delu radovljiške občine, bodo še letos zgradili novo cesto med Podnar- ljena LEDI iz Požarevca in druga PEKU iz Tržiča. V konfekciji je zopet osvojila 1. mesto tovarna BEKO iz Beograda. Za slovenske proizvajalce tekstila in obutve so nagrade ponovno priznanje za izvirnost njihovih proizvodov. Posebej velja to za tovarno trikotaže ALMIRO iz Radovljice, ki je že na sejmu MODA 67 v Ljubljani prejela od vseh jugoslovanskih trikota-žerjev največ zlatih priznanj in se vse bolj uveljavlja na tržišču s svojimi visoko modnimi pleteninami in kvalitetnimi materiali. tem in Besnico in jo verjetno tudi že, vsaj grobo asfaltirali. Denar za ta dela bosta prispevali radovljiška in kranjska občina. V radovljiškem proračunu je letos predvidenih za Pod-nart 10 milijonov starih dinarjev, kar je mnogo več kot doslej, s čimer občina na predlog zadnjega zbora volivcev popravlja dosedanje nesorazmerje pri dodeljevanju denarja krajevnim skupnostim. Iz tega denarja bodo med drugim uredili tudi pokopališče, in sicer brez dodatnih prispevkov občanov. P. A. Kolektiv Bombažne predilnice in tkalnice v Tržiču je v preteklem obdobju veliko prispeval k reševanju stanovanjskega problema svojih članov. V letu 1967 bo podjetje v stolpnici dobilo na razpolago 29 novih stanovanj, nekaj stanovanj pa se bo sprostilo, ker se bodo posamezniki preselili v lastne stanovanjske hiše. Pri vsem tem pa bo ostalo še vedno nerešenih približno 200 prošenj. Od gradbenega podjetja Projekt je te dni predilnica dobila ponudbo za odkup stanovanj v blokih, ki bi jih zgradili v Bistrici, južno od restavracije Deteljica. Predvidoma bi bile cene stanovanj (všteto s komunalnim prispevkom) naslednje: za enosobno stanovanje 32 kv. metrov površine 49.600,00 novih din, dvosobno 47 kv. metrov 72.850,00 din in tro-sobno 65 kv. metrov 100.750,00 novih din. Glede na to, da bodo stanovanja opremljena s centralno kurjavo, so predviden© cene kar ugodne. Projekt pa nudi tudi ugodne plačilne pogoje. Prav bi bilo, da bi delavski svet kolektiva izkoristil ugodno priložnost in v okviru možnosti poiskal najustreznejšo pot, npr. tako, da bi kreditiral člane, ki bi stanovanja želi odkupiti. S. š. Iz Radovljice , Slabe in neprimerne kurilne naprave - vzrok požarov Statistika požarov za nekaj let nazaj v radovljiški občini kaže, da jc bilo le malo takih požarov, kjer bi zgorela cela stavba, več pa je sobnih^ stropnih in dimniških požarov. Ti nastopajo predvsem na starih zgradbah zaradi nameščanja peči v neprimernih prostorih, zaradi dotrajanih ali provizoričnih dimnikov in podobno. Dimnikarji kot poznavalci zgradb in kurilnih naprav še vse premalo opozarjajo na slabe ali neprimerne kurilne naprave, v mnogih primerih pa stanovalci opozoril ne upoštevajo. V radovljiški občini je zato oddelek za notranje zadeve pri občinski skupščini opozoril gasilske komisije, ki opravljajo preventivne preglede, naj posvetijo posebno pozornost kurilnim in dimniškim napravam v starih in lesenih zgradbah. -t Kranjska Pekarna se je pripojila Žitu Ljubljana Pekarni v Lescah se je pripojilo tudi Pecivo Kropa Razstava konfekcije, trikotaže in obutve v Beogradu Almiri zopet prva nagrada Pri obutvi: drugo mesto za Peko iz Tržiča Zvedeli smo, da se bo ! kranjska Pekarna s 1. aprilom pripojila kot samostojna delovna enota podjetju Žito Ljubljana. Referendum, ki je bil v kranjski Pekarni sredi marca, je z veliko večino potrdil, da je kolektiv za pripojitev, prav tako pa so se za to odločili z referendumom tudi v ostalih delovnih enotah kombinata Žito v Sloveniji. V Ljubljani je v četrtek (30. marca) ta sklep potrdil na svojem zasedanju tudi centralni delavski svet. To pa je bila le formalnost oz. informacija, saj je po statutu podjetja Žito sklep referenduma za delavski svet obvezen. Formalno bo pripojitev začela veljati danes, 1. aprila. Predvidevajo, da bodo v kranjski Pekarni že prihodnje leto začeli s temeljito rekonstrukcijo, s tem pa bo ta obrat usposobljen, da bo brez težav zalagal s kvalitetnim kruhom vse kranjsko področje. S 1. aprilom pa se bo delovni enoti Gorenjska podjetja Žito, ki ima sedež v Lescah (pekarna in skladišče), pripojil tudi 7-članski kolektiv Peciva iz Krope. Za to pripojitev je bilo 85 % članov kolektiva Žita, v Pecivu v Kropi pa je referendum pokazal, da je 5 ljudi za priključitev in 2 proti. Tudi to pripojitev je že obravnaval centralni delavski svet v Ljubljani. V majhni pekarni v Kropi bodo nekaj časa še pustili enega človeka, ki bo pekel kruh, vendar bodo obenem s tem kruhom v Kropi prodajali tudi kruh iz loške pekarne. Če pa bodo enkrat ugotovili, da se jim v Kropi ne splača več posebej peči kruha in da se potrošniki vse bolj odločajo za kruh iz Lesc, bodo v obratu v Kropi prenehali s peko. A. Triler GLAS * 4. STRAN NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO SOBOTA - I. APRILA 1967 Ob občnem zboru turističnega društva Brezje 75 milijonov din prometa Na občnem zboru Turističnega društva Brezje, ki je bil pred dnevi, so se pogovorili o razvoju turizma v tem kraju. Leta 1966 je značilno po tem, da so prvič izkoristili vse obstoječe zmogljivosti in tako odprli vse stojnico za prodajo spominkov. Se mnogo je pomanjkljivosti. Eno samostojno gostišče in dva bifeja turističnega društva niti zasilno ne zadostujeta. Iz loške sejne dvorane Odbornik sprašuje, poslanec odgovarja v bral seje ščine svoji beležnici sem pre-tale razgovor z zadnje loške občinske skup- Silvo Malenšek, odbornik: »Sicer pa, tovariši poslanci, kaj ste naredili v svoji mandatni dobi? To povejte! Izvolili smo vas, a vas vsa štiri leta nismo videli med nami. Kje so rezultati vašega dela v republiški skupščini?« Janez Ster, poslanec: »Prvič, jaz sem poslanec za obe dolini, Poljansko in Selško, in mislim, da sem bil dosti med volivci. Ne vem, kako je v Loki, to me tudi nič ne zanima, vam, loškim volivcem, pa nimam za kaj odgovarjati. In drugič, v skupščini v Ljubljani je demokracija, večina odloča, vsekakor pa je tam večji red kot na skupščini v Loki.« Smeh, potem pa se razprava nadaljuje. -at Danes posluje turistično društvo kot enakopravna gospodarska organizacija. 75 milijonov starih dinarjev bruto prometa so naredili brez kakršnekoli pomoči. 25 občasno zaposlenih ter eden, ki je zaposlen stalno so dosegli promet, ki bi jim ga zavidala celo kakšna »poklicna« gospodarska organizacija. Zanimivo je, da so plačali lani kar 20.600.000 dinarjev različnih dajatev (od tega 4.100.000 kot doplačilo za pavšal iz leta 1965). Kljub temu so lahko lani vložili v turistične namene nekaj milijonov S-dinarjev. Predvsem zaradi davkov so morali odstopiti od gradnje turističnega doma in zasuti izkopane temelje ter so največ denarja porabili za vzdrževanje in dograjevanje manjših turističnih objektov. Prav tako so morali odstopiti od zamisli za asfaltiranje parkirnega prostora. Na svojem območju so lani zabeležili 4857 prenočitev, kar je 1000 manj kot pred letom dni. Na parkirnem prostoru so pobrali parkirnino od 15.004 osebnih avtomobilov, 333 avtobusov in 628 motornih koles. Pri tem je zanimivo, da pobirajo parkirnino le ob največjem navalu, tj. ob sobotah popoldan in ob nedeljah. Na občnem zboru so sprejeli program za letošnje leto. Odpreti nameravajo 10 novih stojnic, povečati in izboljšati parkirno, recepcijsko in menjalno službo, napeljati kanalizacijo od parkirnega prostora skozi vas, s sodelovanjem drugih napeljati razsvetljavo od Brezij do Črnivca, pripraviti prehodni avto-kamp ter prenoviti zgradbo bifeja ter zapreti čakalnico na Črnivcu. -pc Priprave za gradnjo novega hotela v Bohinju Brez sodelovanja ne bo šlo Porotah smo že, da nameravs? hotel Lev iz Ljubljane graditi v Bohinju nov hotel. O tem je bilo govora tudi na zadnji plenarni konferenci turističnega društva Bohinj. Predstavnik hotela Lev je navedel nekatere težave, ki jih bodo morali skupaj odpraviti tako hotel Lev na eni kot tudi prebivalci in občina na drugi strani, da bi z gradnjo sploh lahko začeli. Stara Fužina nima vodovoda. Načrti bodo v kratkem izgotovljeni. Predračun znaša 250 milijonov starih dinarjev. Danes imamo na Gorenjskem dva velika avtokampa: Šobec pri Lescah in Zaka na Bledu. V zadnjih letih sta se razvila v priznana mednarodna taborišča pod šotori. Zad-nje leto je vse pogosteje slišati za načrte iz posameznih kiajev, da bi tudi tam zgradili avtokampe. Zamisli o avtokampih so povsem razumljive. Samo poglejmo nekatere načrte: Pod-vm, Radovljica, Bistrica, Naklo, Škofja Loka ... Zakaj se gospodarske organizacije odločajo za to gradnjo? Odgovor je preprost. To je najcenejša investicija, ki začne takoj vračati vloženi denar. Druga prednost kampov je v tem, da jih je mogoče graditi postopoma, a Pri nakupu ne pozabite na kavo Kranj Turistična razglednica Potrebno je zgraditi zajetje, predor in celotno napeljavo. Prav tako ni rešeno vprašanje kanalizacije. Se ena temu lahko že zelo sprejemajo prve go- kljub kmalu ste. Ob rasti kampov pa se pojavljajo tudi pomisleki. Mar ne bodo številni avtokampi na Gorenjskem samo vzeli gostov Šobcu in Zaki? Čeprav je pomislek na prvi pogled do neke meje utemeljen, vendar le ni tako. Ne more in ne sme biti. Gorenjska je v glavnem tranzitna vpadnica turistov v našo državo. Večje število kampov lahko pripomore le k večjemu zadrževanju tranzitnih turistov pri nas. Če ne bi pričakovali tega, potem res ne bi kazalo graditi novih kampov. Vendar po tej logiki tudi ne bi s)neli graditi novih hotelov, da stari ne bi izgubljali svojih gostov. To pa je absurd, ki ne sme prevladali v naši miselnosti. P. Čolnar ovira je, slaba telefonska povezava (z Bledom veže Bohinj le sedem linij). Ker bo hotel pomenil izredno veliko za razvoj Bohinja, je potreben skupen nastop vseh zainteresiranih. Da bodo imeli domačini tudi neposredno korist, pove podatek, da nameravajo v hotelu zaposliti predvsem domačine (okoli 150 ljudi). Zaradi tega tudi ne bodo gradili posebne stanovanjske stavbe za uslužbence. Nove hotelske usluž-bence-domačine nameravajo namreč šolati v Ljubljani v matičnem hotelu. Med pomanjkljivostmi, ki se pojavljajo pred gradnjo, jc tudi star problem kopališča v Bohinju. Lev kaže pripravljenost, da bi kopališče prevzel in ga sam uredil, ker je sedanje povsem neprimerno za tak turistični kraj. Zanimivo je, da je že prišlo do sodelovanja med domačini in hotelom. Ustanovili bodo brodarski center, ki ga organizira bohinjska mla« dina. V delavnici »Pionir« bodo gradili vse vrste čolnov ter skušali uvesti na jezeru tekmovanje z jadrnicami, kar bo dalo Bohinju tudi poleti živahnejšo podobo. Glavni projekt za novi hotel je že narejen. Med prebivalci je vest o graditvi hotela naletela na izredno dober odmev. P. Čolnar Iz razprave o proračunu v Škof j i Loki Manj denarja za občinsko upravo Predsednik Osovnikar: »Proračunsko stanje je obupno. Denarja je premalo za vse najnujnejše potrebe.« Podružnične šole v Buko vščici, Gabrku in Trebi j i ter višje razrede na Lenartu bodo ukinili — Krajevni skupnosti Železniki 2 milijona S din več sredstev, ker ima kraj značaj mestne naselbine — Več tudi za politične organizacije, občinsko sodišče in telesno vzgojo Razprava o proračunu na seji škofjeloške občinske skupščine v torek (28. marca) je predvsem jasno pokazala, da so občinski proračunski dohodki daleč premajhni za financiranje številnih potreb, ki so pra\ v tej občini zaradi nerazvitosti obeh dolin in zaradi obsežnega in razgibanega terena še večje kot drugje, če je denarja premalo, g« tudi nI mogoče dati vsakemu toliko, kot ga hoče ali potrebuje. Da je proračunska situacija res obupna, kakor je pondaril predsednik skupščine Milan Osovnikar, nam kaže podatek, da bo letošnji poprečni proračunski dohodek na prebivalca v občini približno 45.000 S din (v poljanski dolini celo le okrog 15.000 S din in v Selški dolini 27.000 S din), kar je za 15.000 do 20.000 S din manj kot v sosednjih razvitejših občinah. To seveda pomeni, da bo tudi občinska potrošnja na prebivalca za okrog 10.088 S din manjša kot v sosednjih občinah. Komu odvzeti denar, komu ga dati manj in komu nekaj več, kdo ga bolj potrebuje in kdo manj? — to je bila rdeča nit razprave, v kateri je vsak odbornik zagovarjal seveda drugačne interese in potrebe. Na že popravljeni predlog proračuna je v ime- nu posebne cdborniške komi* sije, ki je dlje pretresala nezavidljivo stanje, podal poročilo in predlagal spremembe Ivan Oman. Predlagal jo, da se proračunski dohodki i* postavke cestne pristojbin? povečajo za milijon S din ifl s tem proračunski dohodtf 5 vprašanj - 5 odgovorov Priliv novih delovnih moči je v zadnjem času večji od razpoložljivih delovnih mest. Ker je to vedno bolj aktualen problem tudi na Gorenjskem je uredništvo Glasa postavilo nekaj vprašanj direktorju Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju Milanu Ogrisu. NA GORENJSKEM 1095 ZAČASNO NEZAPOSLENIH VPRAŠANJE: Zaposlovanje predstavlja čedalje večji problem. Zato nas zanima trenutno stanje nezaposlenih in pa možnosti za zaposlitev? ODGOVOR: Na področju petih gorenjskih občin je trenutno evidentiranih 1095 začasno nezaposlenih oseb, od tega 711 žensk. Od celotnega števila nezaposlenih jih 417 čaka na prvo zaposlitev. To so predvsem mlajši ljudje in med njimi je 76 % žensk. Med nezaposlenimi prijavljenimi pri zavodu sta 102 osebi s pravico do denarnega nadomestila, in sicer: 51 žensk in 51 moških. Od navedenih oseb je 52 nekvalificiranih, 27 kvalificiranih, 12 oseb z visoko, višjo ali srednjo izobrazbo, in U z nižjo strokovno izobrazbo. Vsi upravičenci prejemajo mesečno 31.599,22 N din ali poprečno na osebo 309,79 N din. Pravico do zdravstvenega varstva ima 266 oseb, za katere plačujemo mesečni prispevek v znesku 52,50 N din na osebo ali 13.965,00 ND v skupnem mesečnem znesku. Kar zadeva možnosti za zaposlitev ima zavod trenutno evidentiranih 80 prostih delovnih mest. Več kot polovico je potreb po kvalificiranih kadrih gostinske stroke in pomožnih delavcih v gostinstvu. Poklici ostalih strok so bolj redko zastopani. Nekaj je potreb tudi po srednjestrokov-nih kadrih (10) in po kadrih z visoko izobrazbo (6). Glede na visoko število nezaposlenih v naši evidenci in glede na pripravljanje letne sezone menimo, da je obseg prostih mest zelo skromen in verjetno dosti manjši od dejanskih potreb po delavcih v nekaterih gospodarskih področjih. KAKO BO V PRIHODNJE? VPRAŠANJE: V bližnji prihodnosti se bo gospodarstvo počasneje razvijalo kot doslej in bo torej potrebovalo manj novih delovnih moči. Ali glede na to predvidevate, da se bo razkorak med razpoložljivimi delovnimi močmi in stvarnimi potrebami še povečal? Ce je to tako, s kakšnimi ukrepi bi lahko to preprečili oz. ta razkorak zmanjšali? ODGOVOR: Pri tem vprašanju nastopa neka; momentov, ki izpodbijajo trditev, da bi .se celotno gospodarstvo počasneje razvijalo. Delno to velja za industrijo, ki bo verjetno res počasneje napredovala in se usmerjala bolj v intenzivnost gospouai jenja, ne bi pa tega mogli trditi za nekatere druge dejavnosti, ki smo jim v dosedanjem gospodarskem razvoju posvetili vse premalo pozornosti, pa tudi premalo družbenih sredstev. Večina terciarnih dejavnosti na Gorenjskem je šele v razvojni fazi, objektivne potrebe pa narekujejo njihovo pospešeno dejavnost. Najbolj značilna področja teh dejavnosti so: gostinstvo, trgovina, promet in obrt. Ce bodo torej te dejavnosti dobile svoje pravo mesto v bodočem gospodarskem razvoju, potem lahko pričakujemo, da se bo razkorak med razpoložljivo delovno silo in potrebami po kadrih zmanjšal, oziroma ne bo predstavljal bistvenega problema na Gorenjskem. NEUSTREZNO ZASEDENA DELOVNA MESTA VPRAŠANJE: Med tistimi, ki ne dobe dela, je zadnje čase sorazmerno veliko mladih ljudi z visokošolsko izobrazbo. Hkrati pa vemo, da jc na ter izdatki na 1.223,200.000 S din. Za voljene organe naj se skupna sredstva znižajo za 500.000 S din in pri načrtih za šolo v Gorenji vasi prav tako za 500.000 S din, tako pridobljena 2 milijona S din pa naj se da krajevni skupnosti Železniki, za katero je bilo prvotno predlagano 1,924.300 S din, vendar ta kraj zaradi mestnega značaja potrebuje več denarja. Tako spremenjeni proračun so odborniki pozneje tudi sprejeli. Vendar se je v razpravi pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti več denarja za delo političnih organizacij, za delo telesnovzgojnih organizacij in društev in za delo občinskega sodišča, kateremu so bila sredstva zelo pičlo odmerjena. Po številnih predlogih, komu dati več kot je bilo predlagano in komu vzeti, so sprejeli sklep, da se občinski upravi (za katero je bilo letos v predlogu zagotovljenih 14 milijonov din več kot lani, to je 150 milijonov S din odvzame 5 milijonov din in službi pravne pomoči (ki naj v prihodnje zaračunava svoje storitve) milijon S din, skupno torej 6 milijonov S din, to pa se razdeli takole: za delo družbeno političnih organizacij dodatne 3 milijone din, (skupaj 14 mili- jonov S din), telesno vzgojnim organizacijam dodatnih 1,5 milijona din (skupaj 5« milijonov din), občinskemu sodišču dodatno milijon din (skupaj 25 milijonov din), | 500.000 din pa so namenili še za izvedbo volitev. Pri razpravah o zmanjšanju sredstev občinski upravi so nekateri sicer kar malce preteče postavljali vprašanja, npr. kdo pa bo odgovoren za izvajanje programa dela itd., vendar se je izkazalo — tako je povedal tudi poročevalec odborniške komisije Ivan Oman — da so pri sestavljanju in korigiranju predloga proračunskih izdatkov povsod bolj stiskali kot pri občinski upravi. Kljub temu, da loška občina daje letos dobro polovi-C3 sredstev občinskega proračuna za šolstvo (skupno 588,800.000 S din), republiško poprečje pa je 40,2 %. še vedno zmanjka v proračunu 31 milijonov S din za dejavnost šol. Ker tega denarja ni mogoče zagotoviti, so se na predlog odborniške komisije odločili za delno zmanjšanje mreže šol. Sklenili so, da bodo ukinili podružnične šole v Bukovščici, Gabrku in Trebi-ji ter višje razrede na Lenartu. Ker so to nižinske šo • le, bodo otroci lahko hodili drugam k pouku z avtobusom. A. Triler Kmetijska zadruga Naklo proda na javni licitaciji naslednje kmetijske stroje: . 1. Traktorsko kosilnico FE 2. Traktorsko snopovezalko 3. Balirko FE 4. Puhalnik za seno 5. Obračalnik Sonce in še več manjših kmetijskih strojev. Licitacija bo 3. 4. 1967 ob 9. uri na dvorišču Kmetijske zadruge Naklo. Gorenjskem po gospodarskih organizacijah zaposlenih veliko ljudi, ki na svojem delovnem mestu nimajo ustrezne izobrazbe, niti usposobljenosti. Kako rešiti ta problem? ODGOVOR: Po naši evidenci je v marcu 12 nezaposlenih strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, od lega 7 mladih ljudi do 26 let starosti. To število ne predstavlja nekega potenciala, ki bi lahko bistveno spremenil sedanjo situacijo glede neustrezne zasedbe delovnih mest v gospodarskih delovnih organizacijah. Poudarjamo, da so to pri nas evidentirani kandidati za zaposlitev, ki pa ne predstavljajo celotnega kontingenta iskalcev zaposlitve, od katerih se jih precejšnje število ne prijavi pri naši službi. Neustreznost zaposlenih na delovnih mestih, ki zahtevajo strokovnjake z visoko izobrazbo, je res velika, saj nam podatki za industrijo občine Kranj kažejo, da je na teh mestih zaposlenih 37 odstotkov kadrov s srednjimi strokovnimi šolami, 19 ",'o s poklicno šolo in celo 5,7 % priučenih delavcev (skupno število zaposlenih na takih delovnih mestih je 399). Zaskrbljujoče je dejstvo, da je 38,1 % neustrezno zaposlenih v starosti od 25 do 34 let, kar nam jasno kaže, na nepravilno politiko kadrovanja v preteklih letih. Problem, ki ga tu predstavljamo, nikakor ni rešljiv v kratkem času, ampak zahteva takojšen ukrep predvsem s strani delovnih organizacij samih. Mnenja smo, da je predvsem od spoznanja delovnih organizacij, da ustrezen človek na ustreznem delovnem mestu lahko optimalno pripomore k prosperiteti podjetja, odvisna odstranitev sedanjih neskladij. Ob upadanju štipendiranja strokovnih kadrov s strani delovnih organizacij pa se poraja bojazen, da do takih spoznanj mnogo naših delovnih organizacij še ni prišlo. ANALIZA NOVIH DELOVNIH MEST VPRAŠANJE: Ali je že izdelana analiza potreb po novih delovnih mestih v gorenjskih gospodarskih organizacijah za bližnje obdobje in kakšni so njeni zaključki? ODGOVOR: Podatki o potrebah po kadrih v letu 1967 za področje Gorenjske so okvirno zbrani, vendar analiza še ni izdelana, ker pričakujemo odgovor še od približno 70 % anketiranih delovnih organizacij in privatnikov, ki nam kljub že pre-tečenemu roku niso sporočili niti pozitivnega niti negativnega odgovora. Tak odnos kaže na neresno pojmovanje vprašanja zaposlovanja in v nobenem primeru ne more pozitivno vplivati na dejavnost službe za zaposlovanje, ali bolje rečeno službe za pripravljanje delovnih ljudi za zaposlitev. Ta funkcija služ- be je delovnim organizacijam in širši javnosti, sodeč po gornjih navedbah, premalo poznana, oz. se je verjetno premalo zavedajo. USPOSABLJANJE DIJAKOV, KI SO ZAKLJUČILI OSEMLETKO VPRAŠANJE: Cez dobra dva meseca bodo številni dijaki zakjučili osemletko. Kako je zavod poskrbel za njihovo nadaljnje usposabljanje? ODGOVOR: Cez dva meseca bo zaključilo na Gorenjskem šolsko obveznost 2754 učencev, in sicer 1389 fantov in 1365 deklet. Od skupnega števila jih bo kar 986 zaključilo v nižjih razredih, torej ne bodo imeli popolne osemletke. Zavod se s celotno populacijo zaključujočih ukvarja od začetka letošnjega šolskega leta. Z raznimi instrumenti je poskušal ugotoviti poklicne želje in namere učencev, s prosvetljevalnimi akcijami pripomogel k boljšemu posredovanju poklicnih področij in predvsem k usmerjanju ter zlasti preusmerjanju na tista poklicna področja, kjer je največ trenutnih in perspektivnih možnosti za zaposlitev. Problem nadaljevanja usposabljanja bo jasnejši, če pogledamo vsaj procentualno poklicne namere naše mladine. Največ (26 %) jih namerava v srednje strokovne šole, 25 % v učenje poklica in poklicne šole, 19% jih bo nadaljevalo šolanje v OŠ (to so tisti, ki zaključujejo v nižjih razredih) 17 % se jih namerava takoj zaposlili, U % bo po predvidevanjih odšlo v gimnazijo, le 2 % otrok pa ostane doma na kmetiji. Problematični sta predvsem dve kategoriji, in sicer številki, ki predstavljata učence, ki se nameravajo izučiti poklica v gospodarstvu ali poklicni šoli ter učencev, ki se hočejo takoj zaposliti, glede na obstoječe potrebe gospodarstva. Zato si prizadevamo najti nove možnosti za učenje v gospodarstvu in vsaj delno doseči, da so prosta delovna mesta dostopna predvsem mladini. Za mladino z nepopolno osemletko bodo tudi v tem letu tečaji za pri-učevanje, in sicer se bo po trenutnih predvidevanjih na ta način lahko vključilo 135 učencev. V šolskem letu 60/67 je zavod poskrbel za izredno nadarjene, a socialno šibke tako, da je 147 dijakom omogočil nadaljevanje šolanja z dodelitvijo študijske pomoči. S to obliko mislimo nadaljevati tudi v prihodnjem šolskem letu, seveda v manjši meri in ob upoštevanju strožjih kriterijev. Seveda pa je skrb za mladino, in tudi za mladino, ki zaključuje šolsko obveznost, širšega značaja in naj bi angažirala celotno družbo. Priredila: Sonja šolar Razpravljamo o kranjski kulturi (3) Knjižnica—najpomembnejša kulturna institucija Na vprašanja odgovarja direktor Osrednje knjižnice Miha Mohor Potreba po knjigi se je povečala zlasti v zadnjih nekaj letih, ko vse več govorimo o potrebi po izobraževanju. Ta potreba ni le rezultat trenutnih političnih gesel, ki se zdaj bolj zdaj manj resno postavljajo; pač pa neizogibna stvarnost naše dobe, ko stremimo po tehnični izpopolnitvi in hitrejšemu razvoju na vseh področjih življenja. Dogajanja v življenju in novi dosežki znanosti se tako hitro spreminjajo in razvijajo, da nikomur ne zadošča več le šolska izobrazba. Posredovanje znanja v šolah ne dohaja in ne more dohajati razvoja v življenju. Knjižnice in različne oblike takoimenovanega izobraževanja odraslih dopolnjujejo manjkajoče znanje. Knjižnice imajo pri tem zelo pomembno vlogo. Na vprašanja o pomenu, delu, težavah in uspehih Osrednje knjižnice v Kranju odgovarja njen direktor Miha Mohor. — Kakšno mesto ima po i vašem mnenju knjižnica med ostalimi kulturnimi institucijami v nekem kraju? »Nedvomno je in mora biti knjižnica med vsemi kulturnimi institucijami na prvem mestu. Kljub radiu, televiziji in filmu knjiga ostaja še vedno na prvem mestu med sredstvi za razvedrilo in počitek, kaj šele za vzgojo in izobraževanje! Knjiga je še vedno osnovni in najboljši posrednik znanja, prav znanja pa od naših proizvajalcev — samoupravljalcev vse več zahtevamo. Moderne komunikacijske oblike so sprva vplivale na manjši obisk v knjižnicah in na manjši nakup knjig, pozneje pa je število izposojenih knjig spet naraslo in še narašča. Knjiga zato ohranja svojo vrednost, knjiga ostaja najmočnejši oblikovalec človeškega duhovnega življenja in kulture. Ker pa nihče ne more imeti sam vseh knjig (tudi strokovnjak ne vseh strokovnih knjig), zato mora družba stalno imeti v knjižnicah vse, kar je danes potrebno delovnemu Človeku.« — Znano je, da preurejate hišo, ki ni bila narejena za sodobno knjižnico. V kateri fazi so investicijska dela, kaj boste s tem pridobili in kakšne težave vas spremljajo? »Investicija (skupno prvotno predvidenih 30 milijonov din) gre letos v tretjo fazo. Doslej smo porabili dobrih 20 milijonov, letos so nam jih dodelili še 10, vendar zaradi podražitev uslug in materiala s tem ne bo vse narejeno po prvotni zamisli, potrebovali bi §e približno 5,5 milijona din- Menimo, da bi bilo v tem letu nesmotrno cepiti sredstva še na Prešernovo gledališče. V dveh letih smo uredili centralno kurjavo, očistili prostore in opravili nekaj zidarskih in drugih del. S tem smo pridobili zlasti dva prostora za študij, dve študijski čitalnici in dve študijski sobi (približno 38 delovnih mest), kaže pa se še potreba po ločeni časopisni čitalnici, ki jo bomo tudi uredili, če bo na voljo denar za opremo in za čitalničarja vsaj za eno izmeno .Težava pa je v tem, ker hiša ni prazna, v njej je šest stanovanj, to pa nas ovira pri smotrni porazdelitvi in ureditvi prostorov (ni prostora za potujočo knjižnico in za knjigoveznico, tudi hišnik je brez pravega stanovanja). Letos bomo v glavnem uredili skladišča za študijsko knjižnico v prvem naditrop-ju.« — Kaj pa prostori za ljudsko in pionirsko knjižnico? »Postali so pretesni, v teh prostih ti dve knjižnici dolgo ne bosta mogli več biti. Težimo za tem. da bi dobili nove prostore v vzhodnem traktu Delavskega doma, s čemer bi rešili to vprašanje v Kranju za daljšo dobo. Vendar je problem v tem, ksko najti kompromis med relativno praznim žepom naše kulturne ustanove in med komercialnim gledanjem uprave doma do najemnine in do sedanjih uporabnikov. Drugo vpraašnje pa je center za estetsko vzgojo, ki tudi dela v okrilju knjižnice in za katerega so prav zato, ker vzgaja in izobražuje mladino, zainteresirane politične organizacije. Ima premajhne prostore, le rednega uslužbenca in nekaj honorarnih itd.« — So sredstva, ki jih dobivate iz občinskega proračuna, zadostna za vašo dejavnost, posebno z ozirom na vse pomembnejšo vlogo knjižnic? »Naša osnovna naloga je nakup knjig, za to pa imamo premalo denarja, čeprav se ne moremo pritožiti, da občina nima razumevanja za nas. Republiška norma je nakup ene knjige na 5 prebivalcev letno, v kranjski občini pa kupimo eno knjigo na 8,46 prebivalca. Ce bi hoteli biti na tekočem z nakupom bi morali kupiti dobro tretji-i no več novih knjig, to pa pomeni tudi veliko več na-I menskih sredstev za nakup j knjig. Knjige so postale ze-| lo drage; poprečna cena knji-j ge leta 1962 je bila 920 din, j lani pa 1924 din, torej podražitev za 105 %. Da pa je za-I nimanje za knjige vse večje, za izposojanje pa še posebej j zaradi dragih knjig, se vidi ! iz števila izposojenih knjig, i Poprečni dnevni obisk raste i — od 296 v letu 1962 na 331 Jovan Lukić razstavlja v Kranju lani. Kljub adaptacijskim delom pa se je najbolj (za 6000 obiskovalcev lani v primerjavi z letom 1962) povečal obisk v študijski knjižnici. Poprečno so lani samo v treh glavnih knjižnicah (študijski, ljudski in pionirski) izposodili dnevno 863 zvezkov, kar je 269.231 na leto, skupaj s podružničnimi in potujočo knjižnico pa je bilo lani izposojenih 275.772 knjig. To pomeni 5,4 knjige na enega prebivalca (vključena je izposoja v čitalnicah in na dom).« — Težave? Načrti? »Denarja ne bo dovolj za celotno adaptacijo, ampak le za najnujnejše, da bo omogočimo normalno delo v kolikor toliko kulturnem okolju. V osebnih dohedkih bomo še vedno precej zaostajali za drugimi sorodnimi kulturno prosvetnimi zavodi. Stalna slaba startna osnova nas. zasleduje iz leta v leto, ker se sredstva dodeljujejo in povečujejo v odstotku vsem enako. Skrajno smo morali varčevati pri vseh izdatkih, da bo čimveč denarja za nakup novih knjig in za vezavo: s katero smo še posebno v zaostanku. Kljub pomanjkanju delovne sile ne bomo sprejemali novih mrči, amoak bomo delo z reorganizacijo in porazdelitvijo prenesli na sedanje uslužbence. Prizadevamo si tudi za izpopolnitev šibke strokovne strukture zaposlenih. Nujno bo treba v prihodnje povečali tudi lastne dohodke, saj so nekatere usluge zastonj ali zelo poceni, npr. vpisnina, izposojnina, usluge v čitalnicah itd. To nameravamo povečati za 20 do 30 %; upam, da bodo občani to razumeli, saj bodo oz. že so s končanimi adaptacijski-mi deli tudi usluge boljša v študijskih čitalnicah pa je večje udobje. A. Triler Literarni večer Slikar in grafik Jovan Lukić iz Sabca nam je s svojo drugo razstavo v Kranju pripravil majhno presenečenje. Prvič smo spoznali njegovo delo leta 1965 v isti galeriji, toda skromnejša tehnika gip-soreza nam ga takrat ni razkrila do take mere, kakor sedanja razstava, ki je resnično pripravljena samo za ljubitelje umetnosti, ki uživajo v tehničnih dražeh slike. Prva razstava gipsorezov (vrsta grafike) je izdajala Lukiče-vo težnjo, da bi na slikarski ali grafični ploskvi stkal mrežo finih črt v določeno kompozicijo. Sama želja, doseči profinjenost celotne grafike s črtami in barvnimi ploskvami, se mu takrat ni v celoti posrečila, pač zaradi grobega materiala (mavčne plošče) in ročnega odtisa. Vse drugače pa zveni sorodnost motivike v plemenitejšem slikarskem materialu: v olju. Za razumevanje Lukičeve-ga dela moramo spoznati tudi njegovo tehniko slikanja. V svežo barvno ploskev gravira z ostrim predmetom snope tankih in finih linij, ki odkrivajo svetlejšo ali temnejšo podlago in tako ustvarjajo dojem globine v sliki. Te črte služijo slikarju do take mere za osvetlitev nakazane vizije, da jih moramo celo primerjati z impresionističnim načinom slikanja. Motivno je Lukić odločno zapustil naš svet in motivni svet, ki ga je obravnaval na prvi razstavi in se preselil v vesolje. Sliki »Nemirni prostor I. in II.« nam najbolje kažeta tisto vizionarno navezanost na prostor, ki ga danes sicer tehnika že odkriva, je pa za nas navadne zemljane še vedno nekaj fantastičnega, nerazumljivega. In prav v tej fantastiki, združeni z odlično slikarsko tehniko, zamolklo barvitostjo, le tu in tam poudarjeno z oprijemljivimi barvnimi poudarki, je prava draž Lukićevih slik. Lahko bi celo trdil, da je poleg vsega povedanega še t disciplino organiziral take imenovano tehniko slikarstva akcije, kjer je zamenjal nekontrolirane poteze čopiča s trdno vodenimi črtami, ki pa dajo navzlic vsej discipliniranosti izredno razgibanost. Lukičeva platna moramo zaradi mračnosti barvnega koncepta odkrivati počasi, prodirati vanja od plasti do plasti in tako odkrivati slikarjev odmaknjeni svet. A. Pavlove« Za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Prispevek prvega Jeseničana Jeseniški radio je v torek (28. marca) poročal, da je na tekoči račun za odkup Finžgarjeve rojstne hiše prispelo 182.086 S din, ki so jih nakazali posamezniki iz različnih krajev Slovenije. Med drugim je bilo v tem radijskem poročilu tudi omenjeno, da doslej z Jesenic in iz jeseniške občine ni še niti enega prispevka, ne cd posameznika in ne od kolektiva. Ko je to slišal Franc Košir, član ansambla Avsenik, ki stanuje na Jesenicah, je takoj nakazal 5000 S din za odkup Finžgarjeve hiše in tako postal prvi Jeseničan, ki je prispeval denar v ta namen. — Poleg društva upokojencev SR Slovenije, ki je prispevalo 50.000 S din, je tudi kolektiv občinskega sodišča iz Radovljice z IOjOOO S din med prvimi, ki so prispevali denar za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Zvedeli smo tudi, da je sedanji lastnik Finžgarjeve rojstne hiše začel kopati temelje za novo hišo. To kaže, da bo problem odkupa in ureditve te hiše v etnografski in spominski muzej kočno le enkrat rešen. J. V. Društvena komisija pri občinskem komiteju ZMS Kranj je v torek, 28. marca priredila v renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju literarni večer Beseda, na katerem so pesmi Marjana Mu-rovca in Marjana Štancerja ter prozo Draga Višiča brali Vlado Guna, Jurica Rozman in Tone Markun. Društvena komisija bo v letošnji sezoni pripravila še tri literarne večere mladih, ki še niso objavljali .na treh literarnih večerih pa se bodo predstavili sodelavci revij Problemi, Sodobnost in Mlada pota. V nekaj stavkih KRANJ: koncert v sredo, 5. aprila — Koncertna poslovalnica v Kranju bo priredila v sredo, 5. aprila, koncert godalnega ansambla, zbora in orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje iz Ljubljane. Koncert bo ob 18. uri v koncertni dvorani delavskega doma. V celotnem programu, o katerem bomo v sredo še podrobneje poročali, bo sodelovalo 86 izvajalcev. ŠKOFJA LOKA: Groharjeva galerija — Na pobudo Loškega muzeja, pododbora gorenjskih likovnikov in loškega turističnega društva so ustanovili upravni odbor Groharjeve slikarske kolonije, ki jo bodo organizirali ob stoletnici rojstva znanega slovenskega slikarja, impresionista Ivana Groharja s Sorice O galeriji bomo še podrobneje poročali. TRŽIČ: gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega — Sinoči (31. marca) je v Cankarjevem domu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s satirično lepljenko Žarka Petana »Beseda ni konj«. CERKLJE: Odmevi izpod Krvavca — Glasilo učencev osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj Odmevi izpod Krvavca ]e postalo zelo priljubljeno med vsem prebivalstvom. Te dni je izšla tretja letošnja številka. Mladi Cerkljani so posvetili prve strani dnevu žena. Najzanimivejša rubrika v glasilu pa je nedvomno Kdo pozna bolje svoj domači kraj; v njej učenci opisujejo svoje vasi. Prav te rubrike so med najboljšimi tudi v vseh ostalih osnovnošolskih literarnih glasilih. Upravni odbor Gorenjske predilnice razpisuje prosto delovno mesto manipulanta surovin Pogoji: — srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri z najmanj 5 let prakse v tekstilni stroki ali — mojster v tekstilni stroki z najmanj 10 let prakse. Pismene ponudbe pošljite na kadrovsko-socialno službo Gorenjske predilnice škofja Loka. Za dve gostilni trideset kandidatov Izjalovljen poskus podkupovanja turističnih delavcev v Begunjah Kandidatov za gostince je veliko več kot kandidatov za odbornike ali direktorje. Morda kdo dvomi v resničnost takšne izjave. Pa še kako res je to! V jeseniški občini je lani v okviru reelekcije direktorjev bilo razpisanih 11 delovnih mest, toda niti za eno delovno mesto direktorja se nista prijavila dva kandidata, v treh podjetjih (ustanovah) pa se sploh nihče ni prijavil za direktorja. V gostinstvu je obratno. Gostinsko podjetje Gorenj-ka z Jesenic je objavilo razpis za prevzem gostilne »Zelenica« na Selu pri Žirovnici v zakup. Gorenjka je imela kaj izbirati, saj se je na razpis prijavilo kar 19 oseb, ki so bile pripravljene prevzeti gostilno. Podobno je bilo s turističnim domom v Dragi pri Begunjah. Turistično društvo Begunje že dlje časa ni bilo zadovoljno z gostincem, ki so mu dali dom v zakup. Objavili so razpis in dobili 12 ponudb. Od 19 kandidatov se je Gorenjka odločila za ANGELO MENCINGER, s katero so podpisali pogodbo za dve leti, ki jo bodo podaljšali, če bodo stranke in uprava podjetja z zakupnico zadovoljne. Po pogodbi bo Mencingerjeva še letos investirala dva milijona S din za notranje popravilo in preureditev go- stinskih prostrov. Zato ji je tudi ostala ista najemnina kot jo je imel dosedanji zakupnik. Turistični dom v Dragi je Turistično društvo Begunje dodelilo v zakup MILKI SKANTAR. Sredi marca je zakupnica že odprla dom, ki redno posluje, domačini in turistični delavci pa so z Milko zelo zadovoljni. Pred otvoritvijo so v domu popravili kuhinjo in dimnik ter opravili še nekatera druga dela, tako da je dom dobro pripravljen za letošnjo turistično sezono. Eden izmed dvanajstih prijavljenih kandidatov za zakupnika doma v Dragi je poskušal to gostišče dobiti s podkupnino, kar pa mu ni uspelo. Tisti dan popoldne, ko se je sestal upravni odbor društva, da bi izbral najboljšega zakupnika, je prišel k predsedniku, nato pa še k tajniku društva in vsakemu posebej obljubil po 100.000 S din nagrade, če bo dobil gostišče v zakup. Tajniku je poleg denarja obljubil tudi več steklenic vina. Predsednik in tajnik sta poskus podkupnine odločno odbila. Ob tem dogodku naj omenim še to, da je po kazenskem zakoniku poskus podkupnine kaznivo dejanje. Jože Vidic Marljivi gasilci Na straži požarne varnosti V radovljiški občini so lani gasilci 34-krat posredovali — Gasilci so pregledali požarnovarnostne naprave 871 gospodarskih poslopij — Pohvala gasilcem tekmovalcem iz Begunj V radovljiški občini ni poklicnih gaslicev, toda zato ni zmanjšana požarna varnost občanov in kolektivov ter njihovega imetja. V občini deluje 30 prostovoljnih krajevnih in štiri prostovoljna industrijska društva. Skupno imajo 882 operativnih članov, od tega 52 žensk. 270 članov je mlajših od 25 let, v starosti do 35 let pa je 560 članov. V občini so trije centri požarnovarnostne službe, in sicer v Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Lani so gasilci posredovali v 34 primerih, pri katerih je sodelovalo 371 gasilcev in opravilo pri tem 1231 ur. Pri teh požarih je nastalo škode za 22 milijonov S din, medtem ko so gasilci s pravočas- no intervencijo obvarovali za 92 milijonov S din imetja. Sedem požarov je nastalo v tovarniških objektih, štirje požari v stanovanjskih hišah, šest v gozdovih itn. V tovarniških objektih požaru botruje povečini nepravilna zaščita pri delu in vzdrževanju. V stanovanju je čest vzrok za požar nepravilna uporaba, oz. delo z gorilnim plinom in bencinom. Gasilci ne skrbijo samo za gašenje nastalih požarov, temveč tudi preventivno ukrepajo. Pregledali so 871 gospodarskih poslopij in 80 podjetij ali ustanov. Tudi predavanja po kolektivih o gasilski službi spadajo v okvir teh ukrepov. Društva so lani izvedla 146 suhih in 98 mokrih vaj, ki se jih je udeležilo 2800 članov. Na nevadnem občnem zboru občinske gasilske zveze so izrekli pohvalo desetini gasilskega društva Begunje za dosežen uspeh na olimpiadi. Največ točk in s tem prvo mesto je doseglo gasilsko društvo Bled, sledijo Begunje, Radovljica, Veriga, Elan^ Ribno, Cešnjica, Bohinjska Bistrica, LIO T. Godec, Gorje, Koprivnik, Podhom, Rečica, Hlebec itn. Spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 Strahovi blejske graščine še strašijo Ni znano, od kod in od kdaj govorice o strahovih — Graščino bodo preuredili v počitniški dom za člane društva muzealcev Bled, 1. aprila 1967 — Strahovi v dvajsetem stoletju! Ne, tega pa ne verjamem. To je svet naših prababic in srednjeveškega mračnjaštva. To je zgodbica za pravljični svet otroške domišljije. Toda v blejski graščini na Koroški cesti že dalj časa straši in to vedo zanesljivo povedati mnogi domačini. Pred kratkim mi je 20-letni Franc L. pripovedoval, da se je splazil skozi okno graščine, da bi se osebno prepričal, ali je kaj resnice na tej splošni ljudski govorici. »Ne verjamem v strahove,« mi je začel pripovedovati o svojem Grimšiceva graščina »junaškem« podvigu, »zato sem se namenil, da noč prebijeni v graščini. Pri srcu mi je bilo vseeno nekoliko lesno. Ko sem v graščini premišljeval, da že dvajset let nihče ne stanuje v njej, ker se vsakdo boji strahov, sem jo tudi sam popihal nekaj pred polnočjo. Tega seveda nisem nikomur povedal. 2e naslednji dan zvečer sem se zopet vrnil, toda tokrat s prijateljem, trdno odločena, da ostaneva do jutra v graščini. Imela sva pripravljene svetilke in železne palice za obrambo. Do polnoči sva klepetala, čeprav nisva drug drugemu priznala, da sva se s tem hrabrila. Okrog polnoči sva utihnila. Iz globine so prihajali hreščeči, votlo doneči, pošastni glasovi; vrata in okna so začela škripati in odločno sva slišala, da nekdo prihaja. Objela naju je groza, lasje so se nama dvigali, oči so buljile v temo, a svetilka ni delovala. Moj prijatelj je skočil skozi okno, jaz za njim ...« Grimšicevo graščino opisuje že Valvasor v knjigi »Slava vojvodine Kranjske«. Valvasor ne navaja, kdaj je graščina zidana. Imenuje pa se po takratnem lastniku, ki se je pisal Grimšic. Kasneje, v XVII. stoletju je graščino preuredil stavbenik in slikar Ju-rij-Adam Grimšic, med prvo in drugo svetovno vojno pa znani slovenski arhitekt Maks Fabiani. Grimšici so izumrli, od njihovih dedičev pa je v preteklem stoletju odkupil graščino baron Jožef Svegelj, av-stro-ogrski minister in diplomat. Jože Svegelj je znan po tem, ker je v imenu Franca Jožefa, cesarja Avstro-ogrske, slovesno odprl predor pod Karavankami. Baron Svegelj je umrl 1914. leta, graščino pa je zapustil sinu Ivanu, ki je bil minister in diplomat stare Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni je bila graščina nacionalizirana in v njej so nekaj časa prebivali naši vojaki. Ko so vojaki graščino zapustili, ni v njej nihče več stanoval. Da graščina ne bi še naprej propadala, je skupščina občine Radovljica podpisala z društvom slovenskih muzealcev najemno pogodbo, v kateri je določeno: »Objekt je treba urediti in uporabljati v smislu načel spomeniškega varstva s pri-četkom poslovanja najkasneje v dveh letih od dneva podpisa te pogodbe«. Kakor mi je dejal dr. Boris Kuhar, predsednik društva muzealcev, bodo v kratkem začeli obnavljati graščino, v katero bodo namestili stilno pohištvo. Prostore bodo uporabljali kot počitniški dom za člane društva muzealcev. Graščina bo stalno odprta in vsi prostori na voljo vsakemu turistu. Valvasor v svoji znameniti knjigi ne omenja strahov. Od kdaj krožijo po Bledu govorice o strahovih ni znano. Ko sem to omenil dr. Borisu Kuharju, se je zasmejal in dejal: »Muzealci smo prav veseli, da bomo imeli na Bledu tako lepo in zabavno družbo.« Jože Vidio Pogovori ob jubileju Kaj menijo Slavko Beznik Menim, da je ves mik in vsa tragedija novinarstva v dinamiki, ki ta poklic neizbežno spremlja. Vse mora biti ob svojem času, ničesar ne moreš preložiti, pa naj gre potem izpolnitev tega neizbežnega na račun novinarja ali pa kvalitete. Imam občutek, da je ta prislovična hitrica postala novinarju že tako lastna, da se mu mudi tudi tedaj, ko Ima časa na pretek. 1 Zato ni čudno, da je svoj cas znameniti francoski državnik Clemanceau, ko je v svoji mladosti urejal eno izmed francoskih uradnih glasil, razobesil v redakciji: »Prosim gospode novinarje, naj ne odhajajo prej, preden pridejo!« Nimam razloga tega napisa danes in tukaj demantirati. Se nekaj! Običajno se z novinarskim peresom ne doseže slave — prej obratno, zato novinar po mnenju mnogih nikdar ne napiše nič dobrega. Kaj hočemo, je pač malo slaven, da bi bilo vse dobro, kar bi napisal! Morda je to vzrok pogosti anonimnosti. Sonja Šolar Dve leti bo, odkar sem pri Glasu. Lahko bi rekla, da sem v novinarski poklic zajadrala zgolj slučajno. Ta poklic se mi je zazdel zanimiv, poln sprememb in dinamike. Pri tem pa sem spregledala ono drugo plat — težave. Tako sem torej postala novinarski vajenec. Znašla sem se v redakciji in opazovala starejše kolege, kako hitro in z majhnim naporom sestavljajo članke, ki so meni delali hude preglavice in vzeli mnogo časa. Kmalu sem spoznala, da dinamika in spremembe niso vedno prijetne. Rada bi, da bi bili ljudje zadovoljni z mojimi članki in z listom sploh, čeprav je seveda nemogoče, da bi bili vedno vsi zadovoljni. Naše delo je žal tako, da se pogosto komu zameriš, težko napišeš tako, da je vedno vsem prav. Za opravičilo lahko napišem le, da tudi mi v redakciji nismo vedro zadovoljni s svojim delom. A kaj, ko je prepozno, ko to spoznaš! Andrej Žalar Ko še nisem bil novinar, sem velikokrat občudoval ta poklic. Nekoč sem bral. da naši novinarji o svojem poklicu Franc Perdan nekateri novinarji zablestijo kot prave zvezde. Ljudje govorijo o njih kakor o športnih ljubljencih. Bral sem, da nekateri celo posnemajo njihove navade in kaj vem kaj še. No, mimogrede povedano, takrat sem verjel tako rekoč vse, kar piše v časopisih. Danes pa že vem, kaj so »novinarske race«. Sedaj sem samo novinar. Kmalu, ko sem začel pisati članke, sem srečal prijatelja, — vsaj mislil sem, da je — ki mi je rekel: »Tisti članek, ki je bil objavljen v časopisu v sredo, si pa dobro napisal.« Potem sva se še večkrat srečala in »kakšno rekla«. No, danes se raje obrnem stran ,če me sreča ... Je že tako. Vsakdo rad bere ali sliši o sebi dobro, če pa napišeš kaj takega, kar mu ni po volji, potem aclijo tvoja priljubljenost. Sicer pa je novinarski poklic zelo zanimiv. Pa ne mislim tako, da vsak berač svojo malho hvali. Ne, prav zares! V novinarskem poklicu, v katerem že dolgo let opravljam delo fotoreporterja, me privlači dinamika, razgibanost, pestrost dela. Vedno moraš biti povsod, vse videti, poznaš mnogo ljudi — dolgčasa torej ta poklic ne pozna. Ljudje, s katerimi se srečujem, so preprosti delavci, funkcionarji na visokih državnih položajih, znanstveniki in kulturniki, športniki — to je pisana in kompleksna družba, s katero se srečujem iz dneva v dan in ki jo poznam. To me privlači. Vendar to ni vedno samo lepo in prijetno in zanimivo, temveč zelo pogosto tudi naporno. Novinarsko delo ne pozna osemUrnega delavnika in prostih nedelj; pravilo je: bodi tam in takrat, kjer in kadar se kaj dogaja! Rad imam svoj poklic, čeprav sem že večkrat mislil, da ga bom zapustil. Posebno zima me vedno skrbi. Mraz in stalno na terenu, stalno okrog po prelepi Gorenjski — to ni prijetno. Vendar sem vse bolj prepričan, da bom kar ostal pri novinarstvu. Zoran Ucakar Namen časnika je vplivati (ali ne) na bralčevo zavest, ravnanje, voljo in podobno. Potruditi bi se morali, da bi bralcu olajšali razumevanje. Torej, brez tujk, zamotanih stavkov, pojmov itd. Zavedati pa se morate, da časnik ni knjiga. Toda, primeri se, da se nam včasih zelo mudi, govorimo pa vseeno razumljivo .Zakaj ne bi tega upoštevali tudi pri pisanju. Vedno — zakaj. Kot vidite, smo na pravi poti. Vsaj priznamo, da ni vse, kar preberete, dobro. Peter Čolnar Novinarstvo je spoznanje, da nisi naredil tega, kar bi lahko, lega kar si želel. Vzroki? Osebni in »objektivni«. Po izidu številke ostaneta prepričanje in zavest, da boš drugič naredil to, kar pričakuješ, kar zahtevaš od sebe. Pesimizem? Ne! Nezadovoljstvo, ki je vodilo napredka. Rad bi zapisal le nekaj misli, s katerimi sem se sreča-val pri dosedanjem delu. Morda je osnovno vprašanje v tem, kaj je pomembno in kaj ni. Vseh neštetih pomembnih doživetij ni mogoče napisati, če že zaradi drugega ne zato, ker kdo ve, kaj je pomembno, kaj ne. Ne morem priznati razsodnika, ki bi lahko o tem sodil. To pravico mi daje dosedanje spoznanje. Vsi mešamo med pomembnim in nepomembnim. Tisto, kar je za nas osebno pomembnejše, imamo vse prevečkrat za zveličavno in zanemarjamo ostalo. Pred letošnjo proslavo Prešernove brigade Čez Savo Na žičnici — Foto F.Perdan Nekdanji komandant Prešernove brigade Karel Leskove opisuje, kako so borci te partizanske enote neke noči bredli Savo blizu nemškega bunkerja ter srečno prešli z desnega na levo stran reke. Komandant bataljona je bil tedaj priljubljeni, bistri in pogumni Janez iz Dolomitov. Bataljon je bil pri Mohorju nad Selško dolino. Z vrha tega hriba, ki je nekako sredi Gorenjske, smo ob jasnih dnevih imeli prelep razgled vse tja do Ljubljane. Dan je bil izredno lep. Borci so počivali in se ob tem brezskrbno nastavljali vabljivim žarkom pomladanskega sonca. Nekateri so čistili orožje, dragi so preganjali si tne živalice, tretji dremali, nekateri pa celo prepevali. Le tisti v patruljah, zasedah in na stražarskih mestih so se počutili vojake. Toda vsi so vedeli, da je to dan v pripravah na nevarni, tvegani prehod preko Save. V štabu so bili vsi zamaknjeni v te priprave. Komandant Janez je sedel za veliko kmečko nizo in na razgrnjeni zemljevid vnašal ustrezna znamenja z debelim svinčnikom. Zraven njega je bil še komisar, komandirji čet in terenci. Ko se je zmračilo, se je bataljon postrojil pred hišo. Janez je pozorno pregledal vsakega borca. Potem pa je preudarno spregovoril: »Fantje, šli bomo čez Savo in na drugi strani napadli nemške postojanke. Toda vedite — Savo bo treba bresti!« če pa ste zato, da jurišamo preko zastraženega mostu v Kranju je prav tudi meni. Samo da pridemo čez!« Med borci je bilo slišati smeh. Niso bili zaskrbljeni, malodušni, čeprav so vsi vedeli, da ta pot ne bo lahka. Sava je bila še hudo mrzla in skoraj povsod globoka. Hkrati pa so ob železniški progi in Savi povsod grozeči sovražni bunkerji. »Kdo zna plavati?« Tri četrtine borcev je dvignilo roke. Toda precej je bilo takih, ki še niso bili v vodi globlje kot do kolen in bi bili bolj pripravljeni jurišati čez kranjski most. Andrej Triler Novinarstvo je poklic, ki zahteva veliko znanja, potrpežljivosti, poznavanje Ijudij dobršno mero samokritično-sti, veliko prizanesljivosti do tistega, čemur je po veljavnih družbenih normah treba prizanesti, in debelo kožo. Novinarstvo ni ustvarjanje. Treba se je le naučiti, kako prenašati informacije od kraja, kjer se je kaj zgodilo ali se kaj dogaja, do bralca. Novinar piše tisto, kar vidi ali sliši, to pa so lahko resnice ali neresnice. Preverjanje* kaj je res in kaj ne, ni vedno in povsod novinarjevo delo; ali bo novinar preveril infor-' macijo ali ne, je odvisno od tega, kdo mu jo je povedal^ kakšno mesto on ima v družbi oz. bolje, kakšno mesto on sam misli, da ga ima (kar seveda ne obvezuje novinarja^ da bi tudi tako mislil, ampak to je njegova zasebna stvar). Tako se zgodi, da novinar piše včasih tudi o neresnicah ali o delnih resnicah. Tiskarski škratje ne sodijo v to kategorijo, to so »manjše ribe«. Sicer pa je nazadnje vse odvisno od bralca: kar verjame, je res, česar ne verjame, je zanj laž. Novinar je le toliko vključen v odločitve' bralcev o tem, kaj je res in kaj ne, kolikor z načinom oz. obliko posredovanja informacij vnaša vanje svoje sub-» jektivno gledanje nanje. Ko so bile opravljene vse priprave in dogovori, dana zadnja navodila, se je dolga vrsta borcev zgubila v temo proti Savi. Zaslišali smo žvižg lokomotiv ob Savi, zatem smo opazili luči dokaj zatemnjenega Kranja. Dvigalo se je razpoloženje borcev in ob tem hkrati pripravljenost na karkoli ob prehodu na ono stran. Sredi noči se je bataljon ustavil na Joštu. Tu so čakali bataljonski obveščevalci in nekaj terencev. Brž so bili izmenjani podatki o razmerah ob progi in na obeh straneh Save. Tere.nec Jokl — Ivo Slavec, kasnejši narodni heroj, ki jc okolico dobro poznal, jc predlagal, da bi bredli Savo pri Kamnu blizu Okroglega. Tam je voda zelo plitka. Toda potrebna bi bila največja disciplina, kajti nemški bunker je čisto blizu. Tudi plitvina zajema le ozek pas in nevarnost je velika če se zaide. »Če pa nas zapazijo Nemci v tistem koritu se ne bomo prav poceni zmazali,« je še dodal Jokl. Sledil je tehten toda kratek posvet. Kmalu zatem se je navzdol proti Savi spustila sprednja slraža. Bili so zbrani samo dobri plavalci. Oni bodo morali prvi čez vodo. Komandant Janez pa je daja' Pogovor o financiranju vzgoje in izobraževanja Odprto vprašanje: strokovno šolstvo Ugotovitev (kl ni nova): predlog zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja ne rešuje sedanjega stanja v financiranju šolstva, ne prinaša nič bistveno novega, predvsem pa pušča povsem neurejeno vprašanje financiranja strokovnega šolstva — Povečati interes gospodarstva za strokovno šolstvo, a kako? — Kaj je (perspektivno) cenejše: racionalizacija šolske mreže v smislu ukinjanja šol ali intenzifikacija pouka? V sredo je bilo v Kranju posvetovanje o predlogu zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji za vseh pet gorenjskih občin. Udeležili so se ga poslanci republiškega in prosvetno-kulturnoga zbora republiške skupščine, nekateri predsedniki občinskih skupščin, občinskih odborov SZDL in občinskih svetov Zveze sindikatov pa še predstavniki nekaterih republiških organov (sekretariat za prosveto in kulturo, republiški svet Zveze sindikatov itd.). Razgovor je bil dialog predstavnikov gorenjskih občin, družbeno-politič-nih organizacij in poslancev s tega področja na eni strani in predstavnikov republiških organov na drugi. Prvi so navajali pomanjkljivosti predloga zakona, češ da sploh ne rešuje sedanjega 6tanja v financiranju osnovnega šolstva, da ne prinaša nič bistveno novega, da predvsem pušča povsem neurejeno vprašanje financiranja strokovnega šolstva in da je potemtakem bolje, da ga ne sprejmemo, če ga ustrezno ne spremenimo, drugi pa so zagovarjali predlog zakona, češ da res ni idealen, vendar nima namena rešiti vprašanja, kako dobiti denar za financiranje šolstva, ampak le začenja urejati odnose na tem področju, da pomeni torej prvo stopničko v nadaljnjem razvoju šolstva pri nas, odnosov med šolstvom in širšo družbeno skupnostjo, samoupravljanja v šolstvu itd. Zakon ,le odpira možnosti za drugačne perspektive, z dodatnimi zakonskimi predpisi (ki se predvidevajo že za prihodnje leto) in s prakso pa naj bi se proces razvoja šolstva izpopolnjeval. Večino pripomb, ki smo jih slišali na predlog zakona, smo slišali že pred nekaj meseci. Izstopajo problemi prelivanja denarja med razvitejšimi in manj razvitimi občinami, odnosa med sredstvi za osebne dohodke in materialne potrebe v šolstvu, višine osebnih dohodkov v šolstvu nasploh v primerjavi z drugimi družbenimi službami, predvsem državno upravo itd. Predstavniki loške občine so zahtevali, naj zadnja navodila. Najbolj je skrbel za borce, ki niso bili plavalci, ki nimajo izkušenj z vodo. Organiziral je posebne reševalne skupine plavalcev. Potem se je bataljon spustil navzdol po severni strani Jošta. Previdno smo se približali progi in Savi. Z Janezom sva se spustila čisto k obali. Prednja straža se je že pripravljala na prehod. Vsi so nosili nahrbtnike in puške visoko za vratom in se drug za drugim spuščali v vodo. Cez dobre četrt ure so se njihove zadnje postave izgubile onstran reke in se razporedile v zasede, da bi branile glavnino, če bo potrebno. Vse jc potekalo kot je bilo dogovorjeno. Priprave za prehod bataljona so bile opravljene. Noč je bila jasna. Zvezde so se svetlikale v deroči vodi. Dolga kača borcev se Je začela spuščati k obali in naprej v mrzlo reko. Borci so se prijemali za roke in korak po korak otipavali dno, da bi si v obrambo deroče vode utrdili zanesljive stopinje. Drug do drugega SO prenašali navodila: »Naprej! Tiho! Tiho! «Nekateri so bredli bosi s čevlji za vratom, drugi obuti. Prvi so bili na boljšem kasneje, ko so si lahko onstran obuli suhe čevlje, toda na slabšem v vodi, kjer bosa noga ni imela trdne opore. Tisti pa, ki so bredli obuti, pa so jim kasneje mokri čevlji naredili krvave žulje v nadaljnjem pohodu. Tako se je sklenjena kolona počasi pogrezala v Savo. Glava te žive verige je bila že sredi reke. Vse je bilo tiho, morda v strahu, kdaj bodo zaregljali šarci iz bližnje postojanke. To je bila največja nevarnost. Toda, nič! Vse je bilo tiho in kolona se je pomikala naprej, slišati je bilo le žuborenje valov. Toda nenadoma se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Zadnji del kolone je sredi reke začelo nevarno spodnašati in odrivati po toku navzdol. Nekatere je že zaneslo v globino tako, da so imeli vode do pasu, celo do pazduhe. Začel se je boj z nepopustljivo reko. Roke so popustile in veriga je bila raztrgana. V deročih valovih je bilo slišati čofotanje, stokanje in grgranje posameznih borcev, ki iztrgani iz kolone niso niti imeli več orientacije v temi. Najtežje pa je šele prišlo, ko je prišla na vrsto komora (kuhinja) z velikimi in težkimi zakon določi kriterije (in sicer na osnovi proračunskih dohodkov na enega prebivalca), kdaj se prelivanje sredstev začne, kdaj je torej potrebna intervencija republiške izobraževalne skupnosti, kajti proračunski dohodki nihajo letos v občinah v Sloveniji približno cd 40.030 do 140.000 din na prebivalca in so torej možnosti financiranja osnovnega šolstva zelo različne; k večjim razlikam pa prispeva še različna razgibanost zemljišča v občinah. K temu je predstavnik kranjske občine pripomnil, da je prelivanje v precejšnji meri odvisno tudi od tega, kako posamezne občine zajemajo proračunske dohodke, zato bi bilo tudi za zajemanje proračunskih dohodkov treba sprejeti nvnimalne kriterije, po'tem šele se š:bke;šim občinam lahko dodeljujejo dodatna republiška sredstva. Največ razprave pa je bilo o strokovnem šolstvu, ki ga predlog zakona skoraj povsem pušča ob .strani. Predstavniki rop-ub'iških organov so pojasnili, da so že večkrat zahtevali od zveznih organov pooblastila, da lahko zakonsko predpišejo prispevek za strokovno šolstvo od gospodarskih organizacij, vendar tega pooblastila niso dobili (ker v drugih republikah tega problema ni), zato ostane še nadalje v veljavi edini možni način — združevanje sredstev gospodar- ketli, ki so jih borci nosili na hrbtih. Tovariši iz komore so se najdlje pripravljali na obali pred vstopom v vodo, kajti zagotoviti so morali prenos kotlov brez ropota, najmanjšega šuma. Toda brž ko je borcu v vodi spodrsnilo, da je z veliko posodo zajel vodo, potem se je težko sam rešil. Boj z vodo se je začel. Strah pred naperjenimi cevmi nemških šarcev komaj na 1S0 do 200 metrov daleč, ta strah je v trenutku odstopil m'»sto ogorčenemu boju z deročimi valovi, ki so spodnašali in pritiskali navzdol in z" na šal i v vse boli globoko v^do. Nad črno gladino je bi'o videti klopčiče preme-tavajočih se teles. V tem so v«i pozabili na tišino. Cofo-trli so po vodi, se klicali, stolovali roke in iskali po-nr^či, se krčevito oprijemali d"ug drueega. Takrat se je nakazalo, kako pravilna je b:ia previdnost, da je bila k1;ub ooisani plitvini vendar so-tavliena reševalna ekipa 7 dobrimi plavalci. Ti so tekali ,čofotali po vodi vsi zatopljeni. Hkrati pa so skušali pomiriti borce, da bi bili tiho. kajti vsak trenutek bi se lahko vsuln n-^ie svinčena toča. Toda malo je po- skih organizacij, to pa pomeni — tako so vsi poudarjali — da bodo predsedniki občin še hodili po delovnih kolektivih in prosili za denar kot doslej, seveda z večjim ali manjšim (bolj manjšim) uspehom. Na posvetovanju so nekateri poudarjali, da se za letos ne obeta nič dobrega, da je vedno večji spisek' gospodarskih organizacij, ki imajo po izplačilu osebnih dohodkov za nekaj časa blokiran žiro račun in celo takih, ki so v prisilni upravi. Po drugi strani so seveda vsi poudarjali, da bo treba bolj zainteresirati gospodarske organizacije za dvig strokovnega šolstva, kajti enkrat bo treba spoznati, da je v strukturi cene proizvoda udeležen tudi prispevek za kadre. Za neka- tere panoge, kjer imajo podjetja interes (npr. tekstilna industrija) bodo ustanovljene posebne izobraževalne skupnosti, teže pa bo s financiranjem tistih šol, za katere delovni kolektiv; ne kažejo zanimanja. Treba bo razmisliti tudi o racionalizaciji poslovanja šol, o ureditvi mreže strokovnih šol v Sloveniji itd., pri tem pa ja bilo tudi poudarjeno, da je ukinjanje šol perspektivno lahko zelo slaba rešitev, ampak bi bilo bolje specializirati šole, prilagoditi pouk potrebam po poklicih in kadrih v gospodarstvu (za te potrebe je prej treba seveda vedeti!), intenzivirati delo v teh šolah, kajti to se bo nedvomno pozitivno pokazalo) tudi v gospodarstvu. A. Triler Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk — Kranj razpisuje štipendije za učence poklicne grafične šole v Ljubljani za šol. leto 67/68, in sicer za: 3 TISKARJE V KNJIGOTISKU 2 ROČNA STAVCA Štipendije so oavisne od letnikov šolanja in discipline v šoli, in sicer: v I. letniku 7.000 S din mesečno v II. letniku 10.000 S din mesečno v III. letniku 15.00t S din mesečno Za dodelitev štipendije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Najmanj z dobrim uspehom dokončana osemletka 2. starost do 17 let 3. telesno in duševno zdravje Interesenti za štipendije naj oddajo prošnje do 15.5. 1967 v tajništvu podjetja, Kranj, Koroška 8. magalo. Vsakdo ,ki je bil v grozečem objemu valov, je pozabil na vse drugo. Plavalci so vlačili enega za drugim iz vode. Samo tovariš Lampret je rešil šest borcev. Vsi so bili rešeni. Boj se je nadaljeval z vso srditostjo, izid pa se je nagibal na našo stran. Polago ma je levi breg prevzemal izmučena in mokra telesa borcev, ki so bili nadvse srečni, ko so lahko spet stopili na suha, trdna tla na produ in poiskali skrito zavetje med vrbami. Zadnja je šla preko Save še zaščitnica. Tudi ta je imela težave. Približno uro in pol je trajal neizprosni boj z deročo Savo, preden je celotni bataljon prešel na drugo stran. In v tem času je bilo toliko ropotanja, vpitja, klicaja na pomoč! A nemški šarci tik nad nami so ostali tiho. Vsem je bilo nerazumljivo. Vsi smo mislili, da to noč ni bilo nikogar v bunkerju. Pa ni bilo res. Pozneje smo zvedeli, da je bila tam redna sovražna zasedba. A tega, zakaj niso streljali, tega nismo mogli zvedeti. Morda nas ie bilo preveč. Morda v bunkerju tiste noči niso bili zagrizeni hitlerjev- ci. Kdo naj ve? Samo ugibali smo. Mokri smo krenili naprej v temo preko kranjskega polja in se nekje med Na-klom in Kranjem usmerili proti Kriški gori. Obleka se je počasi posušila kar na telesih, ki so se v pohodu ogrela. Naša velika ovira in nevarnost je bila za nami. (Prihodnjič o smrti komandanta tega bataljona, ki je po prehodu čez Savo ob napadu na Križe ranjen, omahnil.) KAVA »Tovarišev« test potrošnikov: barva: odlično aroma, okus: prav dobro Zahtevajte jo v vaši trgovini Ob 30-letnici tragične lavinske nesreče pod Storžičem Zadnji start devetih mladih smučarjev avi z ledenim i čelnik smučarskega odseka pa so zaviiale tovarniške sire- I traiala ves ted Snežni plazovi z ledenim mrazom zim, potuhnjenimi meglami, snežnimi meteži in viharji so enako nevarni neizkušenim kot izkušenim obiskovalcem in ljubiteljem zasneženih gora. Plazovi ne poznajo stalnih zakonov. Sprožijo se v zgodnji jeseni od prvih snežnih padavin, pozimi in spomladi do zgodnjega poletja, podnevi, ponoči, če-stokrat tudi tam, kje se leta in stoletja niso. Velikonočni ponedeljek, 29. marca 19.17 pod Storžičem Tržiški smučarji so se za velikonočni ponedeljek 1. 1937 odločili, da izvedejo v počastitev 14. marca, ko so ustanovili smučarski odsek pri tamkajšnjem planinskem društvu, »propagandni smuk« na tedaj še zelo malo znanih idealnih terenih na severni strani Sloržiča. Odločili so se, da bodo svojo pot začeli s Skarjevega roba (1700 m). Priprave za to prvo večjo smučarsko prireditev pod Storžičem so bile temeljite. Pred veliko nočjo pa je ves teden snežilo in zapadlo je ogromno snega. Starejši smučarji, najboljši poznavalci snežnih prilik in nevarnih terenov pod Storžičem. so navdušenim smučarjem odločno odsvetovali tekmovanje. Tcda mladi so trdoglavi, vztrajali in končno tudi dosegli, da se tekmovanje izvede. Ob pol enajstih, v ponedeljek, dne 29. marca 1937, je odšlo 27 smučarjev iz koče pod Storžičem na start. Za starterja je bil določen starejši in izkušeni Avgust Primožič, krmar in predvozač pa naj bi bil Zdravko Kosta-njevec. Skupino je vodil na- čelnik smučarskega odseka Rudolf Plajbes. Iz previdnosti in zaradi pol metra na novo zapadlega pr-šiča so se odločili za bolj severni pristop na nastopno mesto, ki je bilo določeno na Skarjevcm robu. Mlajši, navdušeni, toda mnogo manj previdni in izkušeni so pod vodstvom načelnika krenili na start po bližnji poti, kar naravnost čez Škarjice proti žlebu pod Nagelnovimi čermi, starejši pa so izbrali daljšo, toda varnejšo pot. Ob pol enih je v ozračju završalo Ko je prva, udarna grupa devetih smučarjev pod vodstvom načelnika odseka prispela na najbolj nevarno in izpostavljeno mesto v žlebu pod Nagelnovimi čermi, je ozračje vzvalovilo, nastal je silovit trušč in lomljenje drevja. Strašen in ogromen snežni plaz je zajel prvo skupino devetih smučarjev. Valovanje je sprožilo še številne druge manjše in večje plazove na levi in desni strani, ki so zajeli in ogrožali še druge smučarje, ki so zaostali. Vseh 27 udeležencev je bilo več ali manj zakopanih v snežni gmoti. Start je. bil določen za 14. uro. Le nekaj minut po tragični nesreči je pripeljal na cilj Jože Valjavec. Funkcionarji in časomerilci so izmerili čas prihoda misleč, da je prvi tekmovalec. Ves prestrašen je zavpil: »Pod samim vrhom se je sprožil plaz, ki je vse zasul. Samo glave jim gledajo iz snežne gmote. Potrebna je takojšna pomoč.« V Lomu pod Storžičem so zvonili plat zvona, v Tržiču Spomenik devetim žrtvam plazu pod Storžičem 29. marca 1937 pa so zavijale tovarniške sirene in trobil gasilski rog. Tržič se je zavil v žalost in črnino, prav tako kot pred 126. leti, ko je 30. marca 1811 ogromen požar uničil velik del Tržiča. Reševanje ponesrečenih smučarjev se je organizirano in disciplinirano začelo takoj, kljub temu, da so bili vsi hudo prestrašeni in so vsak čas pričakovali, da se sproži še glavni plaz izpod samega Storžiča. Iskanje je bilo otež-kočeno, nevarno in naporno. Plaz je bil 150 metrov širok in prek 600 metrov dolg, globina snežne gmote pa je bila več kot 8 metrov. To je bila prav gotovo ena izmed najstrašnejših lavinskih nesreč pri nas. Iz skupine devetih smučarjev, ki jih je plaz prve zajel, se je rešil samo Avgust Primožič. Prvega so potegnili iz snežne gmote Mira Ovsenika, ki ga pa niso mogli oživeti. Pri reševalni akciji, ki je trajala ves teden, do ponedeljka, 5. aprila, so razen domačinov, prijateljev, znancev in sorodnikov, sodelovali tudi reševalci z Jesenic in vojaki iz Škofje Loke. Živi so se rešili iz plazu le štirje, in to Avgust Primožič, Salvko Lu-kanc, Lado Kralj in Ivan Mali, devet pa jih je ostalo v objemu bele smrti. Zima v zasneženih in v led okovanih gorah je torej kruta in neusmiljena. Vabi in sprejema le samo resnično navdušene, previdne in izkušene gornike in smučarje, vsem drugim pa zapira duri. Zato bodimo vedno in povsod skrajno previdni, nikoli ne izbirajmo ture, izlete ali vzpone, katerim nismo dozoreli. V zasneženih gorah ne smemo podcenjevati številnih velikih nevarnosti, prav tako pa ne smemo precenjevati svojih sposobnosti, znanja in opreme. Vedno, tudi v največjih nevarnostih, kljub utrujeno- sti, mrazu in gladu moramo takoj organizirano in disciplinirano ter vztrajno iskati in reševati pogrešane ali ponesrečene tovariše. Nikoli ne smemo izgubiti glave. Delo mora biti organizirano in vztrajno do končnega uspeha. Predrznost in lov za senzacijami ali rekordi se v zasneženih gorah kaj kmalu kruto in neusmiljeno maščuje. Zima, posebno v gorah* nikoli in nikomur ne prizanese. Ob tridesetletnici naše največje lavinske katastrofe pod Storžičem, kjer je izgubilo svoja mlada življenja devet mladih in veliko obetajočih smučarjev iz Tržiča, se moramo spomniti tudi številnih drugih, ki so klicali na pomoč iz sten Jalovca in Špika, ki so umirali na Lipanci, na Inkretu pod Korošico, v Mav-rovem, na Zelenici, Okrešlju, na Triglavu in v Martuljku ali pa na Bjelašnici in Krvavcu, kjerkoli v naših zasneženih gorah, ki so jim peli žalostinke plazovi, jih zavijala potuhnjena megla ali pa črpal mladostne sile ledeni mraz. U. Zupančič Štirje zavarovanci vzdržujejo enega upokojenca So pakojniEe lahko višj 9 Pred kratkim so upokojenci odločno nastopili proti temu, da bi se pokojnine povišale samo za 5 do 6 odstotkov. To prav gotovo ni v skladu s povečanimi življenjskimi stroški. Najbrž jim tudi nihče ne mare oporekati, da nimajo prav. Vendar pa se kljub temu pojavlja vrsta vprašanj, ki jih je prav tako treba upoštevati. Gre za primanjkljaj v skladih socialnega zavarovanja, ki je znašal lani nekaj deset milijard starih dinarjev. To pa se kaj hitro lahko ponovi tudi letos. Ne smemo namreč pozabiti, da je danes v Jugoslaviji okrog milijon upokojencev. 2e nekaj let pa dobimo pri nas vsako leto okrog sto tisoč novih upokojencev. Zato ni čudno, da so skladi sociadnega zavarovanja prazni, da so pokojnine nizke in, da so v teh dneh predlagali, naj se pokojnine povečajo le za 5 odstotkov. Smo (v nekem smislu) država upokojencev, v kateri štirje aktivni zavarovanci s prispevki vzdržujejo enega upokojenca. Razen tega pa za pokojnine odvajamo od nacionalnega dohodka v sklade socialnega zavarovanja v naši državi več kot v razvitejših državah. LAHKA POT DO POKOJNINE Vzrokov, da imamo pri nas kar naenkrat toliko upokojencev, je več. So morda med temi upokojenci tudi takšni, ki so prekmalu in neopravičeno prišli do pokojnine? Prav gotovo so! Da bi se »znebile« nekaterih delavcev, so delovne organizacije povišale osebne dohodke posameznikom, da so se lahko čimprej upokojili. Neupoštevanje predpisov in posploševanje pogojev, ki so potrebni za invalidsko upokojitev, je prav tako mnogim omogočilo, da so predčasno dobili pokojnine. Spremembe in modernizacija v nekaterih državnih službah po so povzročile, da se je upokojilo precej sorazmerno mladih ljudi. Ker je delovna doba osnova za pridobitev pokojnine so se mnogi pobrigali, da čimprej in čimlaže pridejo do ustrezne pokojnine. Pogosto se dogaja, ko si prijatelji delajo usluge in zaposlujejo — samo navidezno sorodnike in znance kot hišne pomočnice. Za takšno »zaposlovanje« pa so primerne tudi privatne delavnice in odvetniške pisarne. Te oblike so se pri nas precej razširile. Lahko pa se pride do pokojnine tudi čisto zakonito. Ce je nekdo član društva glasbenikov jazz ali zabavne glasbe, društva filmskih delavcev, združenja književnikov in filmskih umetnikov, ima pravico, da plačuje prispevek v sklad socialnega zavarovanja in mu tako teče doba za pokojnino. Seveda pa nekateri to izrabljajo in so člani teh društev samo na papirju; še daleč pa to ni njihov poklic. PROFESIONALNE PRIČE In kaj delajo tisti, ki nočejo ali ne morejo biti hišne pomočnice, člani profesionalnih društev in združenj? Tudi ti se »borijo« za pokojnino. Razlika je le v tem, da delajo to bolj preprosto in hitreje. Celo brez plačevanja prispevkov v sklade socialnega zavarovanja. Pri tem se poslužujejo prič. Tako rekoč čez noč so takšne priče postale pri nas najbolj iskani ljudje. Obstojajo celo določene skupine profesionalnih prič. Niso sicer številne, vendar pa se pojavljajo povsod v državi. Dokazujejo in potrjujejo delovno dobo p.red vojno. — »ker so nekateri izgubili potrebna potrdila« — potrjujejo sodelovanje v NOB, sezonsko delo itd. itd. Prišli smo že tako daleč, da je pri nas le polovica takšnih upokojencev, ki so si pridobili pravico do pokojnine s pomo delovno dobo in vlaganjem prispevkov v sklad socialnega zavarovanja. Zato ni čudno, da k'mb visokim prispevkom aktivnih zavarovancev dobivajo upokojenci ni/ke pokomine. Te pa so pri nekaterih tako maihne, da s tem denarjem komaj še živijo. A. 2. SOBOTA — 1. APRILA 1967 PANORAMA Te dni po svetu Grški premier se je v četrtek pogovarjal s kraljem o rešitvi sedanje politične krize. Po dveumem pogovoru je izjavil, da ni ponudil ostavke, kot se je pričakovalo. Grški časopisi so namreč sporočili, da se iz razprave v parlamentu, ki je zasedal v sredo, lahko sklepa, da je vlada praktično že padla in da je ostavka vlade zgolj še formalnost. V četrtek je prispel v Beograd načelnik oddelka v zunanjem ministrstvu Zvezne republike Nemčije Joerg Kasti. V Beogradu bo imel informativne pogovore v državnem sekretariatu za zunanje zadeve SFRJ. V sredo so ameriški bombniki izvedli eno najhujših vojaških operacij v dosedanji vojni. Baje so letala 124 krat napadla cilje severno od demilitarizirane cone. V napadih je sodelovalo okrog 400 najmodernejših bombnikov. Hkrati je ameriški vojaški štab sporočil, da je minuli teden padlo več Američanov kot v kateremkoli tednu od začetka vietnamske vojne. Menda je padlo 274 Američanov. Glavno poveljstvo NATO Je v četrtek dokončno nehalo delovati v Franciji. Včeraj (v petek) je poveljstvo začelo delati v Belgiji. Predsednik de Gaulle je namreč zahteval, da morajo vse enote NATO do 1. aprila zapustiti francosko ozemlje. Prodsednik republike Josip Broz Tito je v četrtek dopoldan sprejel člane vojaške delegacije Nemške demokratične republike, ki jo vodi minister za nacionalno obrambo armadni general Heinz Hoffmann. Po razgovoru je delegacija odpotovala v Zagreb. V kratkem časovnem razdobju sta dva zadnja papeža Janez XXIII in Pavel VI oglasila besedila treh po-ismbnih enciklik. Po svo-; sestavi in vsebini ne bi mogli trditi, da gre popolnoma za cerkvena in verska besedila, pač pa bi o njih lahko rekli, da posebno zadnji dve razlagata bistvene zahteve človeštva in sta po svoji vsebini prispevek k urejanju svetovnih razmer na način, ki ga odobravajo ne samo verniki, ampak širša svetovna skupnost in človeštvo na sploh. Zlasti zadnja enciklika papeža Pavla VI, ki je bila pred dnevi objav- V._ ljena kot zapozneli koncil-ski dokument pod naslovom »Populorom progres-sio« vsebuje tako zanimivo snov, da si jo morajo tudi v političnem smislu bolj daljnosežno razlagati. Enciklika kritično obravnava odnose med ljudmi, ločitev na siromašne in bogate in se zavzema za integrirani razvoj človeštva, zlasti pa priporoča odstranjevanje socialnih krivic in sporov, ki jih je v današnjem svetu še vedno obilo. Besedilo enciklike priznava, da so današnje razmere, razlike med ljudmi in deželami v nasprotji z božjimi naukom, da vsak človek dobi tisto kar potrebuje, zakaj zemlja je bila ustvarjena za vse ljudi. Pravo politično razlago papeževih besed je potrebno napraviti, ker se danes v svetu še vedno velikanska bogastva ne izkoriščajo, da bi se prepad med siromašnimi in bogatimi zmanjšal, ampak se uporabljajo za nesmiselno kopičenje orožja in sredstev za uničevanje. Katoliška cerkev pa se pri tem postavlja na stališče, da takšnih socialnih krivic med razvitimi in nerazvitimi in med bogatimi in siromašnimi ni mogoče doseči z nasiljem. Lotiti bi se morali reform, ki bodo vnesle v sodobno socialno življenje globoke in nagle spremembe. Pri tej reformistični preobrazbi pa se mora človeštvo posluževati načel popolnega humanizma in zavreči nasilje kot sredstvo socialne preobrazbe. Pri vsem tem pa. ne da bi branili nasilje, ki je po našem zadnje sredstvo, nastaja dvojen nesporazum: kakšna bo učinkovitost takšne preobrazbe in zakaj so razlike med siromašnimi in bogatimi vedno večje. Premagovanje vseh krivic naj bi postala skupna vrednota Človeštva, sedanje napake in razlike pa naj bi preprečila »učinkovita svetovna oblast.« Za takšen svet, v katerem človeštvo danes živi, je precej kriva ssma cerkev, ker se ni do-ledno držala nauka, ki ga je učila in ker je lep čas zapirala oči pred socialnimi krivicami in pred zlorabami pravice do lastništva. Zaradi terra je tudi svet danes poln egoizma. Iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK Slovenska prosvetna društva na Koroškem bodo ta teden priredila svojim Članom predavanje z diapozitivi pod naslovom Slavenski okt^t križem kražem po svetu. Predaval bo član Slovenskega okteta Tone Kozlevčar. Za modernizacijo ceste čez Korensko sedlo na avstrijski strani bo po predračunu potrebnih 8 milijonov šilingov. Z gradbenimi deli so Začeli že lani, nadaljevali pa bedo v aprilu. Sedaj bodo duia potekala na odseku med ' vpletom Cavskcga pota v cesto in med odcepom po;a V Strmec. Cesto bodo na t:;;n odseku razširili na 6 metrov in jo asfaltirali. Strmino za prvim ovinkom bodo zmanjšali od sedanjih 26 na 17,5 od-s'totka. NAS TEDNIK Papež Pavel VI. je odlikoval s častnim križem reda sv. Gregorija opernega pevca tenorja profesorja Antona Dermcto, ki že dolgo let prepeva v dunajski državni Operi. Odlikovanje mu je izročil dunajski kardinal dr. Konig. I Dežurni veterinarji v aprilu Od 1. do 8. aprila Rus, Cerklje, tel. 73-115; od 8. do 15 .aprila Bedina, Ješetova 29, tel. 21-631; od 15. do 22. aprila dr. Rutar, Planina 4, tel. 21-605 in od 22. do 29. aprila Vehovec, Stošičcva 3, tel. 21-070 Ena beseda! En pojem! Villach — Beljak Vse za gospodinjstvo industrijo, kmetijstvo. Mehanična delavnica. Za vas in za družino Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Zahvala Ob smrti našega moža, očeta in starega ata Janeza Veternika smo hvaležni vsem, ki so se poslovili od njega, mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Hriberniku, g. župniku in vsem sosedom za vsestransko pomoč. Žalujoči domači Strahinj, 29.3.1967 Kotiček za gorenjske humoriste Prvi april Čeprav je 1. april koledarsko fiksiran kot prvi dan četrtega meseca, vsako leto doživljamo prvi april, zadnje čase tako pogosto, da je že težko reči, kateri dan v letu ni prvi april in moraš zato zelo paziti, kaj pišeš in govoriš, da ti sploh še kdo kaj verjame. • Tržni pregled Solata 4 N din, motovileč 6 do 6.20 N din, čebula 2.20 do 2.40 N din, rdeča pesa 1.40 do 1.50 N din, kislo zelje 1.60 do 1.80 N din, kisla repa 1.40 do 1.50 N din, krompir 0.70 do 0.80 N din, korenček 1.30 do 1.60 N din, redkvica 1.20 do 1.30 N din, orehova jedrca 26 do 28 N din, med 18 N din, surovo maslo 16 do 17 N din, skuta 4.50 do 5 N din, zaklana perutnina 12 N din, fižol 3.50 do 4 N din, jabolka 2.50 do 3 N din za kg; ajdova moka 2.80 do 3 N din, koruzna moka 1.70 do 1.80 N din, kaša 4 do 4.50 N din, ješprenj 2.60 do 2.80 N din, pšenica 1.40 do 1.50 N din, oves 1 do 1.80 N din, celi orehi 3 do 3.20 N din za liter; regrat 1 do 1.50 za merico; jajca 0.45 do 0.50 N din. Prvi april je rajtam edini dan, ko se človek lahko malo poheca s kakšnim in se mu to ne šteje v zlo. Ko sem hotel našo sosedo za ta dan naapriliti, sem ji rekel, da se je zopet meso močno podražilo. Samo malo se mi jc po teh besedah namrdnila in dejala: »Mene to čisto nič več ne gane.« Večkrat vidiš prvi april tu di v izložbah, ko bereš napis: »Znižane cene.« Pa tudi na matičnem uradu se dostikrat srečamo s »prvini aprilom« ko pade navadno na soboto. Tudi navadni državljan, kateremu so pri tem ali onem podjetju oblubili stanovanje šele po treh letih, spozna, da je bil to prvi april. Edino korist od prvega aprila imajo metereologi. Še ne vem, kakšno vreme so napovedali za prvi april. Če so napovedali sneg, led,' dež — se kaj lahko opravičijo, če bo ves dan lepo vreme: »Oprostite prvi april!« in tako se lahko opravičijo tudi obratno. Pri prvem aprilu je žalostno samo to, da že na vse Zgodaj zjutraj potrkajo na vrata inkasanti in te vljudno pozdravljajo: »Oprostite, prvega je, račun!« Tu pa se prvi april konča. Grega Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta Jerneja Eržena se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh žalostnih dneh z nami sočustvovali, mu darovali vence in cvetje ter ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB, pevskemu zboru, govornikom za poslovilne besede, nosilcem prporov, vsem sosedom ter dr. Ma-yerju za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči domači Duplje. 29.3.1967 Papeževe besede Saša Dobrila H n o J* v J PANORAMA # PANORAMA 0 PANORAMA 9 PANORAMA @ PANORAMA © PANORAMA t PANORAMA 9 PANORAMA $ P Na sledi jezerski pošasti v Loch Nessu Najnovejše dokazno gradivo kaže, da je v jezeru Loch Nessu nenavadno bitje. Ce se bo iskanje uspešno zaključilo, bo to vsekakor senzacija za prirodoslovce. Se nikoli nisem videl tako velikega polža. Skoraj bi stopil nanj, ko sem se po hribu epuščal k najdaljšemu škotskem jezeru. »Polži so tu zelo veliki in verjetno je žival, ki jo iščemo v jezeru, prednik teh polžev,« mi je rekel spremljevalec Člen Skolton. Skelton je v skupini, ki v jezeru išče Nes-sie; tako so namreč imenovali žival. Prepričan je, da žival ni izmislck. To skrivnostno bitje je sam videl šestkrat, enkrat ob polnoči iz oddaljenosti petnajst metrov. Po mnenju skupine, v jezeru ni 6a.mo ena žival, ampak ceia kolonija. Prvič so žival omenili pred 35 leti. Do leta 1966 je niso jemali resno. Tega leta je letalska enota Royal Air Force pregledala 16-mm film. Strokovnjaki so ugotovili, da je v jezeru ogromen in verjetno živ objekt. Letalski inženir Tim Dinsdale je film predvajal in zdaj pomaga skupini, ki išče Nessie. Zadnji dan šestdnevnega opazovanja v aprilu 1960 se je z avtom peljal ob jezeru. Zagledal je žival oziroma hrbet živali. Dinsdale je snemal. Žival se je počasi oddaljevala in izginila pod jezerskim površjem. Dvanajst metrov dolg film so prikazali na angleški televiziji, kakor tudi na televizijskem sporedu drugih držav. Sledila so številna pi- sma, javile so se priče, ki so do zdaj molčale. Pri tem je tudi ostalo. Prirodoslovci se niso dosti zmenili pa tudi denarja ni bilo, da bi se lotili temeljitega raziskovanja. Napravili so risbo in model skrivnostne živali po obstoječih filmih in po mnenju prič. Žival naj bi bila podobna pleziozavru, izumrlemu plazilcu. Te živali so bile dolge do pet metrov, imele valj-čast trup, štiri veslaste noge in dolg ozek vrat z majhno glavo in velikim gobcem z ostrimi zobmi. Domnevajo, da so te živali izumrle pred 70 milijoni leti, zato bi bilo odkritje te živali v jezeru Loch Nesse vsekakor senzacija. Kako je ta žival prispela v jezero Loch Nesse? Iz morja, j pravijo vsi. Do zadnje ledene dobe je bilo jezero rokav morja. Ledeniki so povzročili, da se je jezero ločilo od morja. Temna jezerska globina z veliko ribami so bile za te živali idealno prebivališče. Prilagodile so se sladki vodi in se razmnoževale. Danes je jezero- 16 m višje kot morje. Dolgo 37, do 3 km široko in čez 200 m globoko. Jezero nikoli ne zamrzne in ima stalno temperaturo okrog 6 stopinj Celzija. Bogato je z ribami. Zgodbe o tej skrivnostni živali segajo že stoletja nazaj, vendar so se prve verodostojne vesti novejšega časa pojavile leta 1933. Takrat so v bližini jezera delali cesto. Ker so uporabljali razstrelivo, je verjetno trušč povzročil, da se je žival večkrat pokazala na površju. V Ford Augustusu je priča, uradni ribiški paznik, prvikrat videl Nessie v maju leta 1934. »Videl sem ploščato gmoto. Iz vode je molel ozek, okrog dva metra velik, vrat. Crno telo je bilo dolgo najmanj devet metrov. Ko so se živali približali ribiški čolni, je izginila.« Tim Dinsdale je izdal knjigo, v kateri je zbral najznačilnejša pripovedovanja prič. Zanimivo branje . .. Glava je tako široka kot vrat, gobec meri 30 do 45 cm ... Videti je kot slonji hrbet... Hitrost okrog 55 km na uro .'.. itd. Žival — verjetno jih je več — so videli na različnih mestih jezera. Kako se obnaša? Vedo le to, da mora biti zelo občutljiva za šum. Kakor hitro se ji namreč približa motorni čoln, izgine. Amaterji imajo dovolj dokazov, da iščejo dalje. Devet ljudi je stalno na straži. Na mestih, kjer so največkrat videli živali, so postavljene filmske kamere. Do zdaj še ni-so imeli posebne sreče. Naredili so sicer nekaj posnetkov, toda iz prevelike oddaljenosti. Želijo narediti dovolj prepričljive posnetke, da bodo spodbudili organizacije, ki bi jih denarno podprle. Iskanje s potapljači se ne splača, zakaj vidljivost v vodi je zelo slaba. Uspeli bi le z radarjem in ehografom. Samo z najsodobnejšimi napravami upajo odkriti žival, ugotoviti število, navade itd. Priredil U. Z. Osvežila vas bo samo kava (2oUa Škofja Loka Pravilni odgovor »Moji elektronski možgani znajo vse,« se je bahal konstruktor in pozval prijatelja, naj postavi napravi kakršnokoli vprašanje. »Kje je moj oče v tem trenutku?« je vprašal prijatelj. »Vaš oče lovi ribe na Škotskem,« je bil odgovor. »Moj oče Robert Prewster,« je ugovarjal važno prijatelj, »je v San Frančišku. Pravkar sem z njim govoril po telefonu.« Stroj ni odnehal: »Robert Pre\vster je v San Frančišku, vaš oče pa lovi ribe na Škotskem.« Dieta Neka filmska igralka je svoje prtljage. »Vse lahko pogrešam,« se je jezila, »toda v kovčku imam tudi knjigo o diet: in če sc bo a zredila le za kilogram, vas bom tožila.« gorenjski kraji Fantov* (Nadaljevanje) Tudi dva stare veka, s katerima sen govoril, 9ta mi zatrdil med kmečkimi grun:: renjekem ni bilo t Morda — pa še to se dvomljivo — da it kakšna hčerka Križke ne ali Mejačeva iz Kc tolikšno doto. Za eno krono je mU ranega jutra, ko se je lo (v avgustu) pa do mlatil. Žanjice so k dan za plačilo 40 kri, do ene krone. Zraven bila še hrana, ki je 1) takih delih izdatnejša ostalih dneh. Povem tole: če je imel fant' krono ali celo goldir je lahko zadržal v družbi v gostilni p* noč. Če je lepa mo>\; pletna obleka (s telo* veljala 10 goldinarji kron, potem je že m na nekaj vredna. 0 veljala obleka 30 kn* la to res najboljša. ^ je mogel privoščiti t mezniik. Po snubitvi in p" neveste na ženinov* Miha Klinar: Mesta, ceste i: Domo III. DEL »Ugani!« »Daj sem!« skuša Rozika iztrgati 1 »Ugani!« se Marija nagajivo M »Daj sem! Moje pismo je!« je B»i »Saj ti ga dam. Na!« »Andrej?« zardi Rozika. »Andreji »Andrej?« vpraša Stefi, ker bi r^: »Da, Andrej! Zdaj je tudi on v J"* Rozika odpira pismo. Obraz ji vi& »O, Štefi!« vzklikne. »Andrej me ' in brata. O, Stefi, daj, sešij mi oblet' Stefi?« se trgajo iz Rozike prošnje. »Seveda ti bom!« »Ooo!« poje iz Rozike hvaležnost. Delo jo bo rešilo nepotrebnih m.-»Samo, ali boš mogla?« jo Ro;\ bolna. »Bom. Brez skrbi bom. In tudi s M pravi, ko sta sami. »Tako ne bo sam W Rozika jo ob tej obljubi še bolj M »Ti me razumeš. Ti si me vselej tal Tako Stefi vstaja in se skuša otr?J noč. Toda, to ni tako lahko, kakor si" Zato napelje pogovor na nesrečno Knl dve štirinajstletnici. »Kdo neki se je spozabil nad tak.* »Kdo neki? Take reči se v teh koma.« »A vseeno! To niso ljudje! To So je bil.« »Kdo? Pri prvi je bil neki Tirole* slovenski človek.« pove Rozi. »Tako?« se Stefi oddahne. »Samo bil on!« GLAS * 12 STRAN n ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji in ljudje O gorenjski kraji in ljudje » ki običaji v okolici Cerkelj a člo-3 tem da to a Go- Dgoče. ni zdi imela Irašči-nende je sledila primerna pogostitev. Pred svatbo pa sta se ženin in drug (njegova druga priča pri poroki) napotila k sosedom in sorodnikom, ki 6ta jih vabila na svatova-nje. Ženin je vabil svoje sorodnike, nevesta z družico pa svoje, če so se povabljeni vabilu odzvali, so prinesli s seboj razna darila (jedača, pijača, blago...) Vsaka nevesta je imela premoženjskim razmeram primerno balo; ena več, druga manj. Bala je obstajala iz raznega pohištva, potrebne posteljnine, posod, škafov, če-brov, kuhinjske posode itd. Premožnejše so imele kako skrinjo žita, pšenico, rž, ajdo ali proso. Bogatejše so imele tudi kravo ali dve. Balo so nakladali na različne vozove in na različne načine. Na vsakem vozu so bile pri ročicah pritrjene smrekice (smerekce), ki so bile okrašene s pušeljci iz svilenega papirja in s trakovi v vseh mogočih barvah. Na vrhu smrekice ni smela manjkati belo-modro-rdeča zastavica. Glavni predmet pri bali pa je morala biti zibel- ka (zibuka), in tudi na najbolj vidnem mestu je mora-r la biti. Sem in tja je bilo prav pri bali tudi precej baharije. V skrinjo med žito so npr. dali druge predmete, da je bila skrinja polna in težka. Zgodilo se je celo, da so naložili v skrinjo kamenje. Ohceti so bile včasih obvezno samo ob ponedeljkih in sredah, balo pa so vozili dan prej. Ko je bila bala naložena, je nevestina mati prinesla velik hleb kruha (pogačo) okrašenega s cvetjem. To pogačo so dali na prvi voz na vrh bale. Pred voz in pred konje je potem stopil starešina z bičem v reki, napravil po zemlji velik križ in izmolil kratko molitvico za srečo poročencema. Nato so med vriskanjem in natezanjem harmonike balo odpeljali. Prevozniki so bili v obeh hišah primerno pogoščeni. Preden pa so balo odpeljali na nevestin dom, so se otroci — če je bila priložnost — posedli na skrinjo in se niso umaknili vse dotlej, da je prišel ženin in jih od- pravil z odkupnino po nekaj krajcarjev, z grošem ali zek-sarjera (groš je bil 5 krajcarjev, zeksar 10 krajcarjev). Na dan poroke (obvezno ponedeljek ali sreda) je bilo zbirno mesto na ženinovem domu, od tam pa so odšli na nevestin dom. Na prvem vozu sta bila starešina in teta, za njim ženin in drug, tretji voz pa je bil za nevesto in družico. Tako so se peljali v cerkev. Po poroki, domov grede, je nevesta pri-sedla k ženinu, družica pa k drugu. Kočije so bile odprte, za največ 4 osebe, imenovali so jih koleselj. Ti so bili dvo-vprežni (bolj paradni) in enovprežni. Konji so morali biti okrašeni; okrog glave, po grivi in celo po repu so morali biti šopki s pentljami v barvah. Takih vozil (ko-lesljev) je bilo različno, odvisno od števila svatov, trije, pot, pa tudi deset, če so bili premožnejši. Na prvem vozilu za svate je bil vedno godec s harmoniko; če je bilo godcev več, so imeli svoje vozilo. Svatje so bili vedno v parih. Starejše ženske so no- sile gorenjska narodna oblačila s pečo na glavi, nekatere z avbo, neporočene pa so imele vence na glavah. Bile pa so včasih tudi take svatbe, ko so šli k poroki peš, k nogam smo rekli. K takim porokam so šli štirje, največ pa šest oseb. če je bila nevesta že mamica, ni smela imeti venca, ampak le šopek cvetja v laseh. Ko so se peljali od poroke, so jim fantje naredili pre-prego; če je bilo le mogoče pred kakšno gostilno. Na cesto so fanje postavili pogrnjeno mizo, na mizo Štefan vina in nekaj kozarcev, prek ceste pa so potegnili trak ali karkoli že. Če ženin ni odkupil neveste že prej, pred dnevom poroke, se je pri preprogi začelo pogajanje in ocenjevanje. Cene za odkupnino fantom so bile različne; čim bogatejša je bila nevesta, tem večja je bila odkupnina. Ko je bila odkupna cena določena, so fantje šli cd voza do voza in dali svatom piti. Bolj poredko se je tudi primerilo, da skopu-šen (škrt) ženin ni pristal na odkupnino, prisiliti pa ga tudi ni bilo mogoče. Takim so fantje zažgali snop ajdo- ve slame in za svati pokadili. Ponekod so svatom na ne vestinem domu zaprli vrata in tam so se spet začela pogajanja. Medtem je nekdo prinesel nekaj zavrženih lončenih loncev in jih zmetal v vrata. Nastal je kup črepinj, črepinje pa pomenijo srečo. (Tak običaj je znan tudi pri Nemcih, ki pravijo: Die Scherben bringen G.iick! Po naše: Črepinje prinašajo srečo!) Ko so se vrata odprla, je vstopila nevesta z ženinom v ženinov dom, se pozdravila s taščo in jo primerno denarno obdarovala, potem pa se je pozdravila še z drugimi domačimi. Nikjer in nikoli ni manjkalo firbcev, radovednežev, ki so ocenjevali posamezne svate, kako« je kdo oblečen itd. Navadno je bilo to domena žensk. Splošno v navadi jc bilo včasih, da je mora! imeti vsak svat, najsi je kadil ali ne, v zgornjem žepu suknii-ča nekaj cigar »viržink«; te so se morale videti iz že-Pa. Anion Zorman (Naprej prihodnjič) Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja G Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, liji pismo, a Že huda. izveni radostno njen glas. (rikrila svoje misli, kburgu!« i bolj žari. Maj pridem obiskat njega si mi J° obljubila. Slišiš, li pravi Stefi. Ileda, ker je Stefi videti ij v Judenburg bom šla,« Ot, ne tvoJ Andrej.« fežno pogleda, jbela!« more, ki jo je mučila vso izreči: nočem več misliti.' Sljevo pastirico in na tisti tfroki?« b ne dogajajo tako pored-bali! Rada bi vedela, kdo pri drugih dveh neki naš la ni bil on! Samo da ni »Kdo?« je Rozi ne razume. A Stefi ne odgovori in Rozi se sprijazni s sestrinim molkom, saj je srečna, presrečna ... 2 Nedelja je. Zadnja aprilska nedelja. Razen stare matere in Stefi ni nikogar doma. Marija in mati sta romali na Višarje. Tudi Roziko sta vabili. A Rozika je rekla, da bi rada obiskala neko ženo, ki ima moža v Judenburgu. Z njo sta odšla tudi oče in Slavko. Stefi pa je ostala doma. Izgovorila se je, da ne utegne, ker mora šivati. Roziki bo urezala in sešila obleko iz novega blaga, ki ga je Rozi šele včeraj dobila od neke mestne gospe in zanj dala dve štručki masla, hlebec sira in še nekaj kilogramov krompirja, blago za blago, samoda bo lahko šla nova in lepa v Judenburg. Rozika je že dva dni kakor en sam svetel izvir smeha, radosti, sreče ,veselih pričakovanj in radovednih ugibanj, kako bo v Judenburgu, v tem zgornještajerskem mestu, ki s svojim imenom že dva dni napolnjuje njihov dom. Judenburg z očetovim zamišljenim glasom, ki ga spominja let in krajev, ko je hodil tja gor in v druge industrijske kraje v bližnji in daljni okolici Judenburga na zidarsko sezonsko delo, najprej sam', potem pa s sinovoma. Judenburg z očetovo zamišljenostjo, ki bi jo Štefi, ko bi je ne mučile druge muke, prav gotovo razumela in se ob sinočnjem očetovem pripovedovanju tudi zamislila .koliko trdega življenja, samo-odpovedi in naporov je moral oče pretrpeti, da je lahko v njenih otroških letih preživljal in oblačil svojo družino. Judenburg z maminim in Marijinim glasom opevan s hvalo bogu in sveti devici, da je tja pred dvema mesecema pripeljala Antona, in s prošnjo, naj bi ga varovala tam vsaj še toliko mesecev ali pa celo do konca te nečloveške vojne. Judenburg z mamino in Marijino odločitvijo in spominom na oktobrsko zaobljubo, da poromata k višarski materi božji, na zaobljubo, na katero sta že malodane pozabili. Judenburg, ubran v glasove domačih kakor v pesem, kakor v glasbo, v skladbo otožno zamišljene očetove preteklosti, mamine in Marijine zahvalne in priprošnje molitve. Judenburg, razigran v scherzo svetlega, veselo razigranega Rozi-kinega glasu, podobnega jutranjemu čebljanju ptic, vzradoščenih nad jasnino neba, nad tonečimi zvezdami, nad plahnjenjem teme, na fosforno svetlikajočim se svitom, nad drevjem in travami in rožami .umitimi od jutranje rose, nad prebujajočim se dnevom iz tesnobne teme, svetlim, čistim .sončnim, polnim jasninc brez slehernega težkega in zloveščega oblaka. Judenburg z Rozikinim glasom, z Rozikinim smehom, z Rozi-kinim hrepenenjem, z Rozikino ljubeznijo, z Rozikinim ljubezenskim pričakovanjem. Judenburg predvčerajšnjim. Judenburg včeraj. In Judenburg z Rozikinim Andrejem. Rozikin Judenburg ... O, Stefi jo razume. Razume Roziko. Razume njeno hrepenenje, pričakovanje in srečo. Razume mnogo bolj, kakor bi jo razumela, ko bi te dni tudi sama ne doživela ljubezenskega hrepenenja: hrepenenja, ki ji je po vrnitvi iz Trsta prižgalo za cel kres upanj, a je od njega ostala samo še žerjavica; razbeljena žerjavica. Stefi sliši staro mater, a se dvigne šele, ko starka odpre vrata. »Ugani, kdo je spodaj?« »On?« vztrepeta Stefi, ker misli na Lehmanna. »Kako veš? Kdo ti je povedal? Ti je pisal?« Stefi ne razume babičinih vprašanj. »Je neki vojak?« vpraša vsa zardela. »Ne, neki! Tvoj potepuh! Tvoj mož! Tvoj mož! Ti moja, sreč-nica!« Stefi prebledi. »Ne! Ne! To je nemogoče! Moj mož je ujet! Pogrešan! Mrtev*. Vsaj zame mrtev!« »Pa ni! Pa ni!« »Se vam blede?« »Kaj bi se mi bledlo? Tudi čez sto let bi ga ne pozabila!« »Ne! Ne! Ne!« se trga iz Stefi. »Mrtvi se ne vračajo!« krikne, obenem pa jo spreleti misel, da Franc vendar ni mrtev in da ;e tudi nemogoče lahko mogoče. Ne bil bi prvi ujetnik, ki bi se vrnil. Ali ne ve že z Bavarske za zamenjavo ujetnikov — invalidov, pa tudi za ujetnike ,ki so pobegnili in se potem preko Švice prebili v Nemčijo, če jih v Švici niso internirali. In slišala je tudi že za take, ki so se prebili iz švicarske internacije. Toda to so bili večinoma zagrizeni nacionalisti, ne pa socialisti, kakor je bil Franc. In vendar? Mogoče bi bilo: Franc je neuravnovešen in pri njem nikoli ni vedela, koliko je ura in kaj naklepa? A zakaj ni ostal v Penzbergu? Ga je prignala zlobna ljubosumnost, ki jo poznajo tudi ne zvesti možje? Ali ni bil ljubosumen na slehernega, s kat ori m j govorila, že v Grazu, še preden sta se poročila? Ali ni zaradj njegovega ljubosumja zapustila službe v restavraciji »Rosenhof« Pa tudi kasneje? A zakaj? Njegovega ljubosumja ni nikoli razumela in ga more razumeti še manj zdaj, ko ve o njem »vse«. V njeno življenje vstane ta hip pred njo kakor gora trpljenj in razočaranj. In zdaj naj gre lepo dol in mu da roko? Ne, nikoli! Gre naj, kakor je prišel, čuti v sebi vse, kar jr morala pretrpeti z možem. GLAS * 21. STR GLAS — 22. STRAN SOBOTA — 1. APRILA 19G7 Mednarodno turistično leto Moj rojstni kraj Ker je letos mednarodno turistično leto, bom tudi jaz skušala napisati nekaj besed o našem turističnem kraju. V Poljanah, kamor hodim v šolo, je turistično društvo, ki organizira razne izlete, in to največ v naše sosedne države. Obenem sprejema društvo turiste, ki prihajajo iz drugih držav na oddih v naše kraje. Poljanska dolina se je že precej razvila v turizmu, ker ima za to zelo ugodne možnosti. Vsako leto več turistov prihaja v našo dolino na oddih. Tudi pri nas v Javorjah, kjer sem doma, so zelo lepi kraji za turizem. V Javorje turisti zelo radi prihajajo zaradi tega, ker imajo do Javo-rij vsak dan redno avtobusno zvezo, potem pa lahko gredo Lastavica Tam ob tramu ptica gnezdeče ima, prazno je in pusto, ker je ni doma. Lastavica draga, vrni se nazaj, saj brez tebe ptica pust je domači kraj. Pomlad se je vrnila in z njo ptičica, spet glasno zapela, pomlad je pozdravila. Metka Jerič, 7. a, Preddvor, osn. šola Matija Valjavec naprej v hribe, in to: na Ble-gaš, Koprivnik, Mladi vrh in Stari vrh. Na Starem vrhu je turistična koča, ki je stalno oskrbovana. Tu vsako leto prirejajo razne tečaje v smučanju. Ko v drugih krajih ni več snega, so na Starem vrhu še pozno spomladi lahko tekme v smučanju, in to največ v slalomu. V našem kraju bi bilo najbolj nujno zgraditi žičnico na Stari vrh iz Javorjev, ki bi prišla v poštev za smučarje kakor tudi za ostale turiste. Nujno bi bilo treba zgraditi enega ali več bazenov v Javorjah za kopanje. Ce bi našemu kraju izgradnja žičnice in bazena uspela, bi v te hribovite kraje prihajalo še mnogo več turistov kot jih pa prihaja do sedaj. Marija Cemažar, 7. razred osn. šele Poljane Šaljivi spis (Prosto po domišljiji) Bil je lep dan. Sonce se je že dvigalo izza sivih gora. V oporišču je bilo živahno. Tehniki so imeli veliko dela. Videl sem jih, kako so stopali iz ladje, vse so dobro pregledali. Ladja je bila pripravljena za dolgo pot. Stal sem v majhni sobi poleg očeta. Polkovnik jim je dal zadnja navodila. Po nekaj minutah smo odšli skozi ozka vrata proti ladji. Materi sem pomahal v pozdrav. Po lepih stopnicah smo se povzpeli v vesoljsko ladjo. V ladji je bila vsa oprema za raziskovanje. Imeli smo tudi vozilo, s katerim se bomo odpeljali po luni, na raziskovanje. Privezali smo se na sedeže. Po nekaj minutah je ladja vzletela. Skozi okence ni bilo več opaziti rodnega mesta. Ladja je z vso hitrostjo letela skozi prazno ozračje. Na svojem stolu sem kmalu zaspal. Ko sem se zbudil, je bilo vse temno. Prižgal sem luči. Oče in tudi drugi vesoljci so spali. Pogledal sem skozi okence, tudi zunaj je bila tema. Očeta sem prijel za roko in ga nalahno porukal. Takoj se je prebudil. Povedal sem mu, kaj se je zgodilo. Zbudil je svoje tovariše. V roke so vzeli svetilke. Oče je pritisnil na gumb. Vrata so se počasi odprla. Skozi je zapihal svež zrak. Prižgali so svetilke. V rahli svetlobi sem zagledal rjavo skalovje. Naša vesoljska ladja je pristala na skalnati plošči. Vrnili smo se v ladjo. Hitro smo zaspali. Zjutraj smo se kmalu zbudili. Takoj smo odšli na delo. Z Ko sem bila stara 5 let, sem se rada igrala. Ozrla sem se skozi okno. Pogled mi je ušel na cesto. Zastal mi je dih. Po cesti se je peljalo nekaj čudežnega, saj meni se je tako zdelo. Poklicala sem mamico. Obe sva pogledali. Videli sva, da se dva moška peljeta na enem kolesu. To kolo je bilo zame nekaj novega. Imelo je dva sedeža in dve krmili. Da bi jih bolje videla, sem stekla na cesto. Kar naenkrat ju je zmanjkalo. Stopila sem na sredo ceste. Za hrbtom sem zaslišala glasove: »Brrrrrr! Tomf!« Pogledala sem in videla, kako jima je odletelo zadnje kolo. Kolesarja sta padla po cesti, molila noge kvišku in klicala na pomoč. Jaz pa sem se od srca smejala. Rekla sem si: »Kaj takega pa še ne!« Izlet na Luno vesoljske ladje smo pripeljali vozilo, ki je bilo namenjeno za raziskovanje. Vsi smo se zbasali vanj. Odpeljali smo se po lunini površini proti Jugu. Ze čez pol ure vožnje smo zagledali zelene pokrajine. Najprej smo se začudili, potem pa smo se le prepričali, da tu obstaja življenje. Počutil sem se kakor na zemlji. Natrgal sem nekaj lepih zelenih rastlinic. Moj .oče in njegovi prijatelji pa so slikali prelepo pokrajino. Kmalu popoldne smo se vrnili v ladjo polni uspehov. Cez nekaj minut je ladja vzletela. Proti večeru smo pristali. Nasproti mi je prišla mati. Bila je vesela, da me ponovno vidi. Počasnih korakov sva odšla proti s\'Ojemu domu. Ivan Šktjanc, 6. b Osn. šola Šenčur Ko sta se pobrala, sem opazila, da je eden izmed njih imel zelo raztrgane hlače na zadnjici. Majda Sorčan, 5. b, Kranj Osnovna šola Lucijan Seljak je Zopet se je začela pomlad. Iz zemlje so pokukale prve spomladanske cvetice. Beli zvončki in rumene trobentice krase bregove. Zelo se jim mudi, ker imajo sedaj dovolj sonca. Ko pa bo drevje ozelenelo, ga ne bo več. Otroci se vračajo s spomladanskih sprehodov s pisanimi šopki rož. Tudi jaz jih imam doma. Ptički so oživeli. Skačejo z vejice na vejico in pojejo. Dobrim otrokom se zahvaljujejo za pomoč v mrzlih zimskih dneh. Škorci so se že vrnili. Presrečni so, da so doma. Vsi se veselimo pomladi. Anica Ribnikar, 4. b Kranj, osnovna šola France Prešeren ERAUN -SIXTANT Električni brivski aparat RADIO SCHHIDT Klagenfurt — Celovec velika trgovina za male ljudi DA O PSU NITI rVE GOVORIMO FANT7JE SO ZACELI PREISKOVATI KRMILNE NAERAVE. >13 SE JE ODLEPIL OD ZEMELOSKEGA POVRSOA. SOBOTA - !. APRILA 1967 OD VSEPOVSOD Z različnih meridianov Odkrili velike kraje dragocenih ikon iz grških cerkva in samostanov Akcijo arheologov je podprla vsa javnost Grška vlada je izdala odločbo, da mora vsak državljan prijaviti arheološki službi vse starine. Za vse, ki tega ne bodo storili, so predvidene stroge denarne in zaporne kazni. V odločbi je nadalje rečeno, da arheološka sužba lahko privatnikom zapleni vse starine, ki jih najde P1"*- nJm- Izjemno lahko zadrže posamezne predmete obiralci starin, vendar so tudi te starine državna lastnina in pod kontrolo arheologov. Povod za tako odločbo so bile vse pogostejše kraje dragocenosti iz grških muzejev, cerkva in samostanov. Tako so na primer skoraj popolnoma izpraznili bogato cerkev iz bizantinskega obdobja na otoku Zakinto. Izginile so ikone iz XVII. stoletja, ki upodabljajo Kristusovo rojstvo in njegovo sne-jnanje e križa, šele po letu dni so jih našli pri nekem fotografu v Patrasu. Že prvi mesec po uve-Jjavitvi odločbe so nagli po deželi različne dragocenosti neocenljive vrednosti. Pri nekem trgovcu v Patrasu so našli 25 jkon iz VI. in VII. stoletja. Vrednost te zbirke cenijo na nekaj deset milijonov drahem. Pri nekem upokojencu v Pirgesu so našli 40 dragocenih predmetov, med njimi tudi zlato žensko skulpturo iz IX. stoletja pred našim štetjem. Ta skulptura je edina te vrste — Se ti ne zdi, da s čiščenjem že nekoliko pretiravaš? Poljedelski skoji traktorji — novi in rabljeni Hans Wernig Kb'gcnfurt - Celovec Paulitschgasse 8 v Grčiji in morda na svetu. Pri drugem trgovcu so našli bakreno posodo iz predar-haičneiga obdobja, pri naslednjem denar iz VI. stoletja pred našim štetjem itd. V enem mesecu so našli in zaplenili tristo dragocenih predmetov, ki so jih posa- mezniki pokradli iz cerkva, samostanov, muzejev in grobnic. To akcijo grške vlade je podprla vsa javnost. Tisk redno poroča o poteku akcije in navaja vrednost in vrsto najdenih predmetov. M. VUJOVIC Spoznajmo dežele sveta Kratka krila in dolgi lasje Kar zadeva oblačenje in zunanji videz so londonske ulice verjetno med najstrp-nejšimi na svetu. Zato ni čudno, da so »mini« krila kaj hitro dobila državljanske pravice. To velja tudi za dolgolase mladeniče z nakodranimi in sploh po žensko urejenimi lasmi, ki tudi po načinu oblačenja vse bolj osvajajo ženske oblike. Zadnje čase pa lahko srečate vse več deklet, ki so visoko ostrižene in v hlačah. Po londonskih ulicah se mirne duše lahko sorehajate v obleki, ki je podobna pižami ali pa v narobe obrnjenem suknjiču. Toda, če govorimo o zaprtih družbenih krogih, ki zajemajo mnoge šo'e, tovarne in celo trgovine, moramo ugotoviti, da dolgolascev tod ne zaposlujejo, na drugi strani pa celo odpuščajo dekleta, ki so svoja krila tako močno skrajšala, da res niso več podobna klasičnemu krilu. SPOR V KONFEKCIJSKIH HIŠAH Nedavno tega je prišlo do spora med prodajalkami in direkcijo cele verige blagovnic »C and A«, kjer prodajajo vse vrsle konfekcije. Prodajalkam »mini« kril ni izgledalo nič bolj logično, kot da tudi same ta krila nosijo. Direkcija pa se s tem ni strinjala in spor je bil neizbežen. Začelo se je z ustnimi opomini, nato s pismenimi in končno so nekaj prodajalk odpustili. Odpuste so obrazlo- žili, češ da prodajalke z »mini« krili odvračajo kupce od blaga, ki bi ga normalno morali kupovati. Po mnenju direktorja se morajo prodajalke tudi večkrat prLpogibati, kar pa bi bilo s krili, ki se končajo 20 centimetrov nad koleni, lahko celo pohujšlji-vo. KOLEGIJ O »MINI« KRILIH Prodajalke pa so bile trmaste. Ko je za zadevo zvedela javnost, se je navrglo tudi vprašanje poslovne morale: kako nekdo lahko prodaja in reklamira ob'ačila, ki jih ima sicer za neprimerna in celo pohujšljival? Sestal se jc kolegij direktorjev blagovnic »C and A« in razpravljal o problemu »mini« kril. Brž se je pokazalo, da se je laže odločiti o veliki investiciji kot pa o dolžini krila. Vendar so našli kompromisno rešitev. Prodaja'kam so svetovali, da sicer lahko nosijo »mini« krila, vendar naj glede na delo ta ne s?gajo više kot deset centimetrov nad kolena. Za londonske razmere to niso več »mini« krila. Po londonskih ulicah se tu pa tam že sprehaja dekle s krilom, ki je dvignjeno 30 cent:me-trov nad kolena. Taka krila sploh niso več krila, kakršna smo dcm'ej poznali. Za sedaj so to samo »prve lastovke«. Vendar je najvažnejše, da se v tej deželi nihče zaradi njih ne razburja. S. PUCAK Kom/toni • — Midva s sestro se ne zanimava za avtomobil, marveč za gospode, ki bi ga bili pripravljeni kupiti! Pot do visoke starosti Ali res živimo samo polovico možnega življenja? (Nadaljevanje iz 23. številke) Preko svojih sekcij v vsej deželi so strokovnjaki v institutu prišli do spoznanja, da je največ stolet-nikov med tistimi, ki so vse svoje življenje preživeli izven zadušljivih in skoraj hermetično zaprtih prostorov. Največ ljudi starih nad 80 let je v Romuniji med kmetovalci, ribiči in delavci, ki so debli pod vedrim nebom. — Preiskovali smo nekega kmeta, starega preko 120 let, pripovedujejo v institutu. Do svojega 95. leta je fizično delal na polju in opravljal ostala kmečka dela ter poleti in pozimi spal v odprtem prostoru, največkrat na seniku. Bivanje na svežem zraku je prvo priporočilo v boju zoper prehitro staranje. Tisti, ki morajo delati v zaprtih prostorih in sede ter so že v letih, bi se morali od časa do časa vsaj nekaj minut sprehoditi. če to med delom ni moč storiti, je to treba nadoknaditi ob nedeljah. Kratki sprehodi in izleti omogočajo daljšo pot skozi življenje. Vitalnost je odvisna od gibanja Večletne ankete in proučevanje življenja stoletni-kov, vse to je pokazalo, da je zdravje in delovanje človekovega organizma predvsem odvisno od fizične aktivnosti posameznika. — Aktivnost mišic — trdi dr. Aslanova — je najbistvenejša za delovanje telesa in njegovih glavnih organov kakor tudi za delovanje krvnega obtoka živčnega sistema in posameznih žlez. Priporočljivo je več gibanja in manj sedenja pred televizorjem ali za volanom. Sodobni človek ne napreza mišic, to pa je škodljivo, kajti mlahavost mišic je prvi korak k staianju. Ce se človek ne giblje, mu včasih oslabi srčna mišica pa tudi kosti postanejo manj elastične. Opredelite se za kakšen šport Ze zdavnaj je znano, kako sta šport in telovadba koristna za človeški organizem. To posebno velja za mladino. Vendar prof. Aslanova meni, da je potrebno spodbujali tudi ljudi pri 70 letih in starejše, naj se ukvarjajo s kakšnim športom. Posebej priporoča tenis, plavanje, jahanje, lov in ribolov in podobne športe. Dokazano je, da člani baletnih skupin in igralskih ekip žive sorazmerno dolgo. Tisti, ki nimajo veselja ali možnosti za športno udejstvovanje, pa naj bi čim več hodili, predvsem v hribe, če le morejo. To je najboljša obramba pred sklerozo srčnih arterij, ker je znano, da so temu podvrženi predvsem tisti, ki so se trudili narediti v življenju čim manj korakov. Sodobni človek plača težak davek nekaterim dosežkom civilizacije. Raje se gnete v avtomobilu, kot da bi pol ure pešačil, raje gleda televizijski prenos, kot da bi si osebno ogledal kakšno športno srečanje pod vedrim nebom, raje poseda vso noč v zakajenem in zatohlem baru, kot da bi prebil ves dan v gozdu ali poleg reke. Organizem vse to »registrira« kot avtomatična blagajna. Smisel vseh dobrin civilizacije je izboljšati ljudem življenje. Vendar te dobrine lahko tudi pospešijo staranje, če jih zlorabljamo. (Nadaljevanje prihodnjič) Nova moda za pomlad in poletje Pedagog svetuje Vzgoja otroka v puberteti V prcdpuberteti in puberteti nastanejo pri otroku manjše ali večje spremembe v njegovem obnašanju. Otrok želi biti bolj samostojen in hoče že sam uveljavljati svoje stališče. V družbi je rad vedno v središču pozornosti. Otroci v tej dobi zelo različno reag.rajo proti svoji okolici. Nekateri se zapro vase in se izogibajo družbe. Včasih posumijo celo v iskrenost svojih staršev in prijateljev. Za kritike so puber-tetniki običajno preobčutljivi. V znak protesta se vdajajo kajenju in pijači, bežijo od šole ali doma. Včasih začno z nemoralo, če so razočarani pa poskušajo napraviti celo samomor. Odličen učenec lahko v puberteti postane nemaren, včasih probiem šole. Ce opazite, da se je otrok v tej dobi močno spremenil, poiščite pomoč pri zdravniku ali socialni službi. POMOČ DRUŽINE IN POZORNOST Otrok v puberteti išče polno razumevanja, prijateljstva in pomoči. Družinska atmosfera mora biti po volji 3 rumenjaki, 10 dkg olja, 10 dkg sladkorja, 2 žlici mleka, pol žlice kakaa, sneg iz treh beljakov, 25 dkg moke, za noževo onico pecilnega praška, Iupinica ene limone, marmelada, sladkorna moka za posipanje. Dobro zamešamo rumenjake, olje, sladkor, mleko in kakao. Primešamo še sneg iz beljakov in z njim moko, pecilni prašek in nastrgano limonino lupino. Rahlo premešamo, napolnimo namazan pekač aH kalup za srnin hrbet in spe-čemo. Pečeno dobro ohladimo, prerežemo, namažemo z marmelado in potresemo s sladkorno moko. Domača maska za obraz Dobro premešaj 1 rumenjak, 10 kapljic medu, 10 kapljic limonovega soka in 10 kapljic mandljevega olja in nanesi na obraz. Poprej obraz dobro očisti: namili ga 2 x do 3 x in speri, nato napravi kamilično kopel obraza — potlej šele napravi masko. Seveda ni nobena maska idealno lepotno sredstvo za vse kože. Ce bi si radi izboljšali polt, vam svetujem, da žrtvujete nekaj časa in denarja ter se napotite v kozmetični salon. Kozmetičarka vam bo lahko svetovala maske in kreme, ki so primci m izrento znč-ni kroji — nor. cb'e'a, k; se zapenja na desnem ramenu ali pa po vsej d.Vžini leve bočne strani. Glavni modni poudarek pa dajejo vsem oblekam, kostimom in plaščem barve: rumena, rdeča, oranžna, majsko zelena, mo-drovijoličasta in barva magnolij. Čevlji Se nikoli niso bili moderni čevlji tako pisanih barv, kot letos. V tujini jih bodo nosile v vseh tistih barvah, ki smo jih malo prej našteli za oblačila. Oblika je še zmerom zelo udobna in zelo mladostna. Konice so zaokrožene v razne U-oblike, pete so visoke komaj nekaj centimetrov, široke in ravne, kadar so višje, so nekoliko tanjše in izoblikovane tako, da sa v sredi ožijo. Na njih je vse po'no jermenčkov, zaponk, pentelj in na večernih modelih celo rozet. Moderni so la-kasti čevlji vseh mogočih in nemogočih barv, poleg njih pa čevlji iz semiša, ter semi-ša, kombniranega z usnjem. Tudi v naših trgovinah lahko najdemo čedne moderne čevlje, le — da nam bo, kot kaže, prizanešeno s kričeče rumenimi, rdečimi, vijoličastimi in oranžnimi primerki. »Prizanešeno« pravim, ker rahlo dvomim, da bi vselej srečno uskladile čevlje tako nenavadnih barv z barvo obleke in torbice. Praktično bi za takšno usklajevanje morale imeti poseben par čevljev in torbico za k vsaki obleki — po mo:em konvencionalnem okusu namreč spadajo npr. vijo-P&OTti čevlji edinole k vijoličastemu plašču ali obleki in podobno. Recepi Čajne rezine Sirovi kruhki SOBOTA - 1. APRILA 1967 GLAS 4f 25. STRAN Slamnati vdovec Nagradna križanka Ob jubileju razpisuje uredništvo Glasa deset nagrad za reševalce skandinavske križanke, žreb bo razdelil naslednje nagrade: 1- Dvodnevno avtobusno potovanje s SAP in GLASOM v neznano 2. dvodnevno avtobusno potovanje s SAP in GLASOM v neznano 3- —5. 50 Ndin 6-— 10. 30 Ndin Rešitve pošljite v uredništvo do srede, 12. aprila. Na kuverto označite NAGRADNA KRIŽANKA. Vsako rešitev pošljite v svoji kuverti. Izid žrebanja bomo objavili v soboto, 15. aprila. — Ali se ne bi mogli hitro poročiti z mojo sestro? Potem bi namreč njeno sobo oddali in bi jaz dobila prav gotovo več denarja — Prav imaš sestra, prišel je dolgočasni Janez... Za smeh — če bi le vedela, zakaj moški toliko lažete? — Zato, ker ženske toliko sprašujete. Zakonca se odpravljata v gledališče. Odšla sta že od-doma, ko žena nenadoma pogleda moža in mu pravi: — Poglej no, saj si zaraščen kot medved! Ali se nisi nič obril? — Seveda sem se! — In kdaj je bilo to? — Ko si se ti začela oblačiti. šef stopi v sobo in ne da bi skrival slabo voljo reče strojepiski: — Vedno, kadar vstopim, nič ne delate. Kako to? — To je zavoljo tega, ker imate čevlje z gumijastimi podplati in vas ne slišim kadar pridete. Malemu Janezku so domači dovolili, da gre z njim zvečer v gledališče. Ko se že pripravlja, vpraša: — Mama, ali naj si umijem roke, ali naj raje oble-ćeui rokavice? Na neki domači zabavi se dva zapleteta v pomenek: — Dolgčas, kaj? — Zelo. Kaj če bi jo pobrisala ... — Žal ne morem, sem hišni gospodar. RAZGLAS o razgrnitvi zazidalnega načrta Lesce — vzhodni del Ob\eščamo javnost, da je od 31.3. 1967 dalje v družbenem centru Lesce razgrnjen idejni zazidalni načrt Lesce — vzhodni del. Razstavni prostor je odprt vsak dan od 9, do 12. ure in od 16. do 18. ure. Oglejte si razstavljeno dokumentacijo ter vpišite v knjigo pripomb svoja mnenja in predloge! SOb Radovljica V VEDNOST: 1. Gradbena evidenca — tu, 2. K spisu — tu. - Tajnik Ljubo Meglic V mednarodnem turističnem letu Izleti TD Škofja Loka Pogojna kazen za vlomilca Turistično društvo v Šk. Loki pripravlja s sodelovanjem turističnega oddelka Transturista in ostalimi turističnimi društvi v občini tri zanimive izlete ob mednarodnem turističnem letu. Posebnost izletov je v tem, da vodijo v kraje, ki so kakorkoli povezani s Škofjo Loko. Prvi izlet je bil v Beneško Slovenijo. Drugi izlet bo predvidoma v prvomajskih praznikih. To bo štiridnevni izlet v Benetke, predvsem pa v pobrateno mesto Medicino. Posebnost izleta bo ogled Bologne, znamenitosti Ravenne (mo- V »Rožci« rožce ne cvetejo več. Ovenele so tik na pragu pomladi in povzročile razdor med člani kolektiva ter nezaupanje delavcev v poslovalnicah do uprave podjetja. O dveh plačilnih listah na upravi trgovskega podjetja »Rožca« na Jesenicah se danes veliko govori od Rateč do Kranja. Ker se javnost za to zadevo zanima, bomo pojasnili, kako je v omenjenem podjetju prišlo do dveh plačilnih list, lažne in prave. Trgovsko podjetje Rožca ima 17 poslovalnic v raznih krajih jeseniške občine. V podjetju je 78 zaposlenih, od tega 72 žensk. Osebni dohodki delavcev, zaposlenih v poslovalnicah so odvisni od ustvarjenega prometa v poslovalnici in ne od uspeha celotnega podjetja. Osebni dohodki zaposlenih na upravi podjetja in v skladišču so Odvisni od ustvarjenega prometa v vsem podjetju, neod- zaiki, Dantejeva grobnica) in obisk republike San Marino. V avgustu pa bo izlet pod naslovom »Po sledovih zgodovine«. Vodil bo čez Koroško na Dunaj, prek Linza v Salzburg in Miinchen, iz Mlincima v Freising ter na Tirolsko v Innsbruck ter v Brixen, Innichen, Lienz in po Dravski dolini domov. Prijave za izlete sprejemata turistični društvi Škofja Loka in Poljane ter poslovalnica Transturista v škof j i Loki. J. K. visno od uspešnosti dela uprave kot delovne enote. Med letom niso izplačevali vseh ustvarjenih dohodkov, ampak šele po zaključnem računu. Ko je direktor podjetja letos konec februarja odpotoval na seminar v Zagreb, je naročil računovodkinji naj razliko osebnih dohodkov po zaključnem računu za leto 1966 dvigne nekaj dni prej kot denar za osebne dohodke za mesec februar. Pred dnevom žena so razdelili razliko za 1966. leto in osebne dohodke za februar. Vse bi bilo v redu, če ga Nada Terseglav ne bi krepko »polomila«. Nada je iz plačilne vrečice vzela denar, vrečico pa zmečkala in vrgla v koš. Druga »nesreča« v tej nerodni zadevi (za nekatere) je v tem, da imajo v podjetju zelo vestno čistilko. Ta ima »grdo« navado, da v košu pregleda vse papirje. Tako je iz koša potegnila plačilno Kolesar hudo padel V torek ob 16.30 se je na cesti IV. reda Ljubno — Go-bovci prevrnil^ 49-letni kolesar Alojz Zakrajšek iz Go-bovcev pri Podnartu. Nekaj časa je vozil po levi strani ceste, nato pa padel. Ker je bil hudo ranjen so ga prepeljali v zdravstveni dom Radovljica, od tam pa v jeseniško bolnišnico. Vinjeni mopedist Na cesti III. reda v Škof-ji Loki pri Puštalskem gradu se je v sredo ob 17.15 prevrnil z mopedom Dušan Sod-nikar iz škofje Loke. Ker je bil vinjen, ni obvladal vozila in je z njim zadel v robnik ceste ter padel. Bil je tudi brez vozniškega izpita. Pri nesreči je dobil hud udarec v glavo. Podlegel opeklinam Zvedeli smo, da je Peter Markun iz Zg. Jezerskega pretekli ponedeljek v ljubljanski bolnišnici podlegel hudim opeklinam, ki jih je dobil pri nesreči 15. marca. Markun je ta dan nalival v vžigalnik bencin in se pri tem polil po obleki. Ko je prižgal vžigalnik, se mu je vnela tudi obleka in začela goreti. Hudo opečenega so prepeljali v bolnišnico. vrečico, na kateri je pisalo ] koliko je Nada prejela razlike za 1966. leto in jo pokazala tovarišici Cučkovi, poslo-vodkinji poslovalnice na Jesenicah. To se je dogajalo na večer pred dnevom žena. Zvečer so žene slavile svoj praznik in od U9t do ust je »strogo zaupno« krožila novica o visokih osebnih dohodkih uslužbencev na upravi podjetja. Drugi dan je Anica Noč, ki je zaposlena na upravi, o teh govoricah pripovedovala svojim sodelavkam na upravi podjetja. Predlagala je tudi, naj se hitro naredi še ena, lažna, plačilna lista z manjšimi zneski za upravo »zaradi ljubega miru«. To lažno listo, naj bi pokazali Čuč-nikovi in Klinarjevi v poslovalnici. »Jim bomo vsaj enkrat jezik zavezali«, so dejali na upravi in računovodkinja je kmalu naredila lažno plačilno listo, na katero so se podpisale vse delavke v upravi. Tudi direktor je podpisal to lažno plačilno listo, ki so jo kasneje vihteli kot meč proti tistim, ki so obrekovali upravo za previsoko izplačane zneske v razliki osebnih dohodkov za preteklo deto. Na tej lažni plačilni listi je Pretekli teden je Okrožno sodišče v Kranju izreklo kazni Ivanu Tihlju, doma iz Zgornjih Bitenj 7 in Francu Zoranu iz Kranja, Valjavče-va 6. Oba sta 20. oktobra lani, zvečer okoli 22. ure, vlomila v osnovno šolo Lucijan Seljak v Stražišču. V stavbo sta se splazila skozi priprto okno delavnice, kjer sta vzela klešče, izvijač, spajkalo, mikrofon in zvočnik. Od tu sta šla naprej v drugo delavnico po pilo in odtrgala ključavnico na vratih za prehod v hodnik. V kuhinji sta vzela vsak nekaj svinjskega mesa in zapustila stavbo. Vrnila pa sta se še enkrat. Vzela v delavnici nekaj čopičev, peres, platno in magnetofonske plošče. Vsi predmeti so bili vredni 25.000 starih dinarjev. Trčila zaradi neprimerne hitrosti V sredo sta na cesti I/la v Gozd Martuljku trčila osebna avtomobila KR 36-06, voznik Ivan Žen in ZG 247-48, ki ga je upravljal Josip Pa-lada iz Zagreba. Ker je Zagrebčan vozil z neprimerno hitrostjo ga je pri srečanju z Ženom zaneslo v njegov avtomobil. Pri trčenju sta voznika ostala nepoškodovana, na vozilih pa je škode za 650.000 starih dinarjev. npr. pisalo, da je Nada Terseglav prejela razliko v znesku 66.000 S din, medtem ko je po resnični listi prejela 132.000 S din itd. Ko je lažna plačilna lista odigrala svojo vlogo in pomirila delavke v poslovalnicah, so lažno plačilno listo »svečano sežgali«. Pri požigu liste je bil namreč navzoč direktor in pet uslužbenk na upravi podjetja. Na sestanku upravnega odbora podjetja, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občinskega sindikalnega sveta, so določili šestčlansko komisijo, ki naj bi ta primer raziskala in poročala delavskemu svetu in kolektivu. V komisiji so trije člani kolektiva Rožca in trije zunanji člani. Po dosedanjih ugotovitvah komisije je imela lažna plačilna lista namen zavesti delavec iz poslovalnic, kar komisija ocenjuje za birokratsko ravnanje, ki grobo krši pravico delavca, da je seznanjen z gospodarjenjem v podjetju. Komisija meni, da jc to nečastno dejanje do sodelavcev in da ruši medsebojno zaupanje med člani kolektiva, JOŽE VIDIC 27. oktobra pa je Tihelj še enkrat vlomil v šolo Lucijan Seljak v Stražišču. Kot prvič, se je tudi tokrat skozi okno splazil v stavbo in iz zaklenjenega predala pisalne mize v računovodstvu vzel 50.000 starih dinarjev. Prav tako sta oba skupaj 2o. oktobra popoldne na Kokrici izpred trgovine Živila vzela kolo Veri šunkar, vredno 25.000 starih dinarjev. Takoj sta ga demontirala in si prilastila tiste dele, ki jih je vsak potreboval. Okrožno sodšče ju je za njuna dejanja obsodilo Tih-Ija na 10 mesecev in Zorana na 5 mesecev zapora pogojno za dobo treh let. S. S. Poročilo o žrebanju 13. kola srečk, ki je bilo 30. 3. 1967 20 8 90 10 19370 1000 63050 400 82410 400 108640 8000 1097130 8000 91 6 20771 400 48011 600 893701 8000 2 4 02032 604 27782 604 47412 404 85132 404 1076492 8004 23 8 33 6 53 10 60963 400 68813 400 96363 400 110713 10.000 371913 8.000 374373 50.000 14 6 44 8 564 100 13994 600 86074 600 55 6 75 6 04875 2006 81425 600 726 80 01606 400 72976 600 80636 1000 92756 1000 638046 8000 67 20 587 40 19517 600 160577 10.000 384557 8000 32177 600 18 6 48 8 0588 200 00818 406 9 4 23019 604 23809 1004 120329 30.004 901029 8004 921229 100.000 »Jim bomo vsaj enkrat jezik zavezali,« so dejali v trgovskem podjetju »Rožca« na Jesenicah in se šli slepe miši — Lažno plačilno listo so svečano sežgali na upravi ob navzočnosti direktorja in petih uslužbenk uprave Za potrebe XVII. Gorenjskega sejma, ki bo v Kranju od 4 do 15 8. 1967, razpisujemo naslednja začasna delovna mesta: 1. Za potrošniško modno revijo: 5 manekenk 1 manekena 2 otroka (par) 2. Tehničnega vodjo revije 3. Za ozvočenje: 2 napovedovalca (moški in ženska) 4. mlajšo osebo zr. pomoč v komerciali 5. 8 blagajničark 6. več čuvajev in snažilk POGOJI: pod 1 — prijetne zunanjosti, starost nad 16 let, otroka od 5—10 let pod 2. — modni kreator, poznavalec tekstilne stroke in oblačenja pod 3. — nekaj prakse in delno znanje nemškega jezika pod 4. — znanje nemškega jezika, delno italijanskega in šoferski izpit pod 5. — starost nad 18 let pod 6. — osebe, sposobne za čuvajsko in fizično delo. Nenadoma nas je zapustil naš delovni tovariš Hustič Mehmed Pogreb bo v soboto, 1. aprila 1967, ob 16.30 izpred križišča na Kranjsko pokopališče. Delovni kolektiv »KURIVO« Kranj I ko boste Liživali spomladansko smuko na Voglu, obiščite našo Mini trgovino v Ski hotelu Trgovina odprta vsak dan od 8.—17. ure Nudimo: turistično blago razglednice spominke Pestra izbira — dnevne cene Trgovsko podjetje murha LESCE Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta Vinka Mežana - Zakoparja z Bleda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami delili bol in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Borisu Rusu, dr. Janku Bencdiku in medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Bled, darovalcem cvetja in vencev ter č. duhovščini. Vsem, prav vsem, še enkrat prisrčna hvala. Žalujoča družina Zakopar — Bled Zahvala Ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta Jakoba Jelarja se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, gasilskim društvom, duhovščini, podj. Merkur in njenim članom, pihalnemu orkestru Kranj za odigrane žalostinke, sodelavcem tovarne Iskra, sodelavcem Tekstilndusa Kranj, obrat I, govorniku za poslovilne besede, vsem, ki so kakorkoli z nami sočustvovali, vsem darovalcem cvetja, vsem, ki so nam izrekli sožalje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Še enkrat vsem in vsakemu prav lepa hvala. žalujoči: otroci, Vido, Stanko, Tončka in Mihaela z družinami, sin Peter in ostalo sorodstvo Visoko, čadovlje, Pangeršica, 28. 3.1967 SALONITNA KRITINA, i trd in mehak REZAN LES, ter ostalo stavbeno pohištvo SURIUUII "A Ljubljana VIŽMARJE 168 Gostinsko in trgovsko poojetje Central Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 2 točajki za bife Turist v Kranju, 2. 2 natakarja-ic- za hotel Grad Hrib v Preddvoru, 3. 1 kuharja-ice za hotel Grad Hrib v Preddvoru. 4. 1 natakarja za bar v hotelu Grad Hrib v Preddvoru. Pogoji: pod 1. KV ali PK gostinske delavke z najmanj 3-letno prakso v gostinstvu in znanjem nemškega ali angleškega jezika, pod 2. KV natakar z najmanj 3-letno prakso v gostinstvu in znanjem nemškega jezika, pod 3. KV kuba>' z najmanj 3-letno prakso v restavracijski ali hotelski kuhinji, pod 4. KV natakar s 3-letno prakso v baru. Pismene prijave sprejema splošni sektor podjetja 8 dn; po objav razpisa Kranj, Maistrov trg 11. Dopi >isna delavska univerza odpira v dogovoru s poklicnimi šolami oddelke za: AVTOMEHAN5KO, ELEKTRO in KOVINARSKO STROKO. V kovinarski stroki se kandidati lahko izšolajo za naslednje poklice- ključavničar, orodjar, strugar, klepar in avtoklepar; v elektro stroki: obratni električar, clektromehanik, elcktroinstalater in elektromonter; Pogoji za vpis: končana osnovna šola ter dveletna zaposlitev na delovnem mestu, za katero se kandidat želi izšolati. Teoretični del pouka bo potekal po dopisni metodi in v seminarjih, praktični del pa na delovnem mestu in v šolskih delavnicah. Prijave za vpis v dopisno poklicno šolo kovinarske in elektro stroke sprejemamo do 15. aprila 1967. Za avtomehanike in avtoe ektrike bomo odprli oddelek v jeseni. Prijave zanj sprejemamo do 15. septembra 1967. Vsa podrobnejša pojasnila dobite na Dopisni delavski univerzi v Ljubljan . Parmova 39, tel. 312-141 in 316-043. Delavska skupnost Obrtnega podjetja za vzdrževanje hiš, stanovanj, steklarstvo in kom. dejavnost Jesenice razpisuje delovno mesio steklarskega poslovodje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolniti naslednje pogoje: 1. da je KV steklar z najmanj 5-letno prakso na istem ali podobnem delovnem mestu. Pismene ponudbe z dokumentacijo pošljite na Upravo podjetja, Mcncingarjeva ul. 1, v prostorih Krajevne skupnosti Podmežaklja. Mladinski ples Vsako nedeljo od 16. do 20. ure. Delavski dom Kranj Enonadstropna hiša ob glavni cesti Kranj—Ljubljana grajena za gostilno, primerna za vsako obrt, naprodaj. Zbilje 1 — Jepcrca, Medvode 1286 Zaradi gradnje ugodno prodam dva avtomobila ford taunus M 17, letnik 61 in VVV letnik 62 vse v odličnem stanju. Poklukar Mirko, Zg. Gorje 69 pn Kovaču. 1548 Prodam otavo in seno. Zupan Marija, Radovljica, C. svobode 10 1556 Prodam rabljeno strešno opeko bobrovec in desni vzidi jivi štedilnik. Godešič 28, škofja Loka 1558 Prodam NSU motor 350 ccm in usnjen plašč za večjo osebo po ugodni ceni. Kranj, Jelenčeva 23, Prim-skovo 1560 Prodam sobno opravo. Britof 121, Kranj 1564 Prodam nov japonski daljnogled 12 x 50. Naslov v oglasnem oddelku 1572 Prodam 5 prašičkov, 6 tednov starih. Britof 76, Kranj 1573 Prodam VVV export, letnik 54. Kranj Ul. 31. divizije 36 1679 Prodam zgodnji krompir saskija in igorja. Gasilska 2, Kranj — Stražišče 1590 Prodam prašiča, 40 kg težkega. Zg. Bela 27, Preddvor 1591 Prodam vprežne grablje, motorno gnojnično črpalko, sadilec za krompir »Filfaga-ret« in gumi voz, 16 col. Ljubno 12, Podnart 1592 Prodam dve rabljeni postelji z vložki, dve omari in bojler 50-litrski; Agnič Jože, Pot na Jošta 13, Kranj — Stražišče 1593 KLAVIR, kratek, odličen, dunajska mehanika, prodam. (Ugodna cena, tudi ček) Te-lef. 317929, Ljubljana, Lah, Šišenska 95 1594 Prodam strešno opeko »folc« 500 kom. Zorman, Pra-protna polica 5, Cerklje 1595 Prodam kamenje in otesa-ne »špirovce«. Naslov v oglasnem oddelku 1596 Prodam kravo s teletom ali 5 mesecev brejo. Ljubno 76, Podnart 1597 Prodam generalno obnovljen avto VW. Jesenice, Verd-nika 1 1598 Prodam DKW junior in brzoparilnik. Kranj, Smled-niška 13/a 1599 Prodam tri kotle za žganje-kuho od 50—65 litrov. Naslov v oglasnem oddelku 1600 Ugodno prodam kompletno otroško spalnico za dva otroka do 12 let Vidic, C. ko-krškkega odreda 11, Kranj 1601 Prodam motorno žago Stihi — 0,7, malo rabljeno. Janez Mesec, Rovte 13, Selca 1602 Prodam nov mešalec za beton z motorjem, 220 W. Ogled vsak dan do 9. aprila 1967. Kern Jože, Zg. Bela 42, Preddvor 1603 Prodam prvovrstni semenski krompir vesna in semensko grahoro. Vidmar Vinko, Šenčur 233 1604 Spalnico poceni prodam. Ogled samo v nedeljo 2. aprila. Hrastje 1 pri Kranju 1605 Prodam dva prašiča po 40 kg težka. Sp. Brnik 66, Cerklje 1606 Prodam plemenskega vola, težkega 500 kg. Sp. Brnik 5, Cerklje 1607 Prodam globok nemški otroški voziček. Gorenjesav-ska 62, Kranj 1608 Prodam 1000 kg slame, Zg. Veterno 3, Križe 1609 Prodam novo kuhinjsko pohištvo. Božnar, Zakobi-ljek 7, Poljane 1610 Prodam centralno etažno peč z črpalko in ventilatorjem za dimnik. Ogled popoldan od 16 ure naprej. Galof Valter, Sorska c. 23, šk. Loka 1611 Prodam 6 tednov stare pujske. Breg ob Savi 32, Kranj 1612 Prodam mlado kravo s teličkom. Zupan Franc, Lanco-vo pri Knapič, Radovljica 1613 Prodam nov šivalni stroj Pfaff, avtomatični. Naslov v oglasnem odd. 1614 Pri trgovskem podjetju »KURIVO« Kranj dobite butan - propan plin. Prodam dobro ohranjen otroški voziček, globok. Mo-horčič, St. cesta 18 Kranj, Ogled popoldan 1615 Zelo ugodno prodam novo okno 143 x 65 kompletno in lepo palmo pahljačo. Kranj, Partizanska 18 1616 Prodam daljnogled 16 x 50, nemški. Naslov v oglasnem oddelku 1617 Prodam ali zamenjam betonsko železo 6,8, 10 mm za rabljene deske. Zibeljnik, Kokrica 86, Kranj 1618 Prodam psa, dobrega čuvaja volčjaka. Kranj, Kokrški log 14 1619 Prodam semenski krompir cvetnik, vprežni sadilec krompirja in slamoreznico z verigo in puhalnikom. Rupa 16, Kranj 1620 Prodam otroški voziček, motorno kolo in tricikel. Kranj, Stražiška 34 1621 Prodam krompir bintje in Viktorija ter telico, 8 mesecev brejo. Lahovče 28, Cerklje 1622 Prodam gradbeno parcelo z že oidobreno lokacijo v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1623 Prodam zakonsko spalnico z vložki ter polavtomatski ■pralni stroj AEG. Kosmač, Gosposvetska 19, Kranj 1624 Prodam globok otroški voziček nemški. Sintič, Gosposvetska 15, Kranj 1625 Prodam 1500 kg sena. Šta-jer Stane, Sp. trg 5, Šk. Loka 1626 Prodam žrebeta, starega dve leti. Kranj — Drulovka 21 1627 Prodam čevljarski šivalni stroj Pfaff in stroj za tanjšanje usnja (širfarco) in gozd. Polzve se v Sr. vas; 39, Šenčur 1628 Prodam seme črne detelje in dve kosilnici, traktorski (Laverda Stochhenschmid), bočni. Voklo 45, Šenčur 1629 Prodam zazidljivo parcelo 1500 m2 v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 1630 OPEL REKORD 53, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. ali telefon 74129, popoldne 1631 Prodam sadike jablan, hrušk, enoletne in dvoletne. Nova vas 8, Preddvor 1632 Prodam dobro ohranjeno NSU primo. Kaltenekar, Župančičeva 31, Kranj 1633 Prodam plemensko telico, 14 mesecev staro za pleme. Hotemože 36, Preddvor 1634 Prodam kravo po teletu. Mlaka 21, Kranj 1635 Prodam lepo ohranjen avto DKVV-F102, prevoženih 37.000 km. Polak, Partizanska 6, Kranj 1636 Prodam televizor ORION. Kranj, Kocjanova 14 1637 Prodam 250 »puntov« in 60 kg železa prof. 8. Lanišek, Šenčur 360 1638 Prodam tesan les za ostrešje. Poklič Vinko, M. Pijade 13, Kranj 1639 OBVESTILO. Prodaja že objavljenih parcel v. k. o. Sv. Križ in v. k. o. Studeno bo v pisarni odvetnika SINKA v Šk. Loki v torek, 4. 4. 1967, ob 9. uri. Interesenti vabljeni. 1530 Dobr ohranjen . globok otroški voziček za dvolčka, uvožen, prodam, Mlaka'- Majda, Jesenice, M. Tita 85 1612 Prodam dvosedežni moped, dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 1643 Prodam konja, 6 — 8 let starega, dober za vsako vožnjo ali menjam za starejšega, mlado kravo dobro mle-karico in »dromeljne» za 16 col. voz. Visoko 5 1644 Prodam vprežno kosilnico, ročno in motorno slamoreznico. Trboje 52, Smlednik 1645 Prodam krompir cvetnik 1000 kg. Tupaliče 10, Preddvor 1646 Prodam kravo s teličkom. Pogačnik Franc, Otoče 21, Podnart 1647 Prodam lepega vola ,450 kg težkega, vajen dela. Trboje 10, Smlednik 1648 Prodam 6 tednov stare prašičke. Podreča 13, Medvode 1649 Prodam kravo po teletu. Kunčič, Lancovo 11, Radovljica 1650 Poceni prodam motorno kolo »Triurni« 250 ccm, voz zapravljivček in vprežne sani. Naslov v ogalsnem oddelku 1651 Prodam zastavo 750, letnik 65. Huje 10, Kranj 1652 Prodam DKW motor 175 ccm. Njivica 7, Zg. Besni ca 1653 Pralni stroj AEG prodam. Adlešič, Kranj, Planina 15 1654 Prodam dobro ohranjeno otroško kolo »Univerzal«. Ogled popoldan Kranj, Kidričeva 67 poleg pekarne stanovanje 15 1655 Prodam odlično ohranjen moped na dve prestavi, prevoženih 7000 km in 15 m suhih hrastovih drv. Zg. Desnica 22 1656 Prodam parcelo 1000 m2 6 kilometrov od Kranja. Ugodna avtobusna zveza s Kranjem. Naslov v oglasnem oddelku 1657 Prodam past za voluharje in športni voziček. Hotemože 44, Preddvor 1658 Prodam krompir vesna. Naslov v oglasnem oddelku 1659 Ugodno prodam lepo kuhinjsko omaro. Kranj - Drulovka 16 1660 Vseljivo kompletno stanovanje v I. nadstropju v Kranju prodam. Naslov v oglasnem oddelku 1672 Prodam kravo, ki ima 8 litrov mleka, švab Janez, Lesce 5 1673 Prodam 6 tednov stare pujske. Nasovče 1, Komenda 1674 Prodam slamoreznico na verižno pomikanje s puhalnikom. žvelc, Vodice 65 1675 Prodam visoke vrtnice. Ba- šelj 17, Preddvor 1676 Prodam prašičke. Šmartno 28. Cerklje 1677 Prodam 4 prašičke, 6 tednov stare. Erzar, Poženk 17, Cerklje 1678 Ugodno prodam fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 1679 Prodam dobro mlado kravo. Naslov v oglasnem oddelku 1681 Ostalo Kupim Kupim modele za cementne cevi prof. 15 in 10. Dež-man Tone, Bodcšiee 4 Bled 1640 Kupim moped in dam garažo v najem. C. na Klanec 23, Kranj 1641 Kupim malo rabljen fiat 750. Zorman, Zbilje 15, Medvode 1680 Sprejmem mizarskega pomočnika in vajenca. Pan- gerc Viktor, mizar, Zasavska c. 31, Kranj 1661 Oddam sobo. Ponudbe poslati pod »Orehek« 1662 Iščem žensko, ki dela na dve izmeni, za varstvo otrok. Mezek Slavko, Stara cesta 9, Kranj 1663 Sprejmem gospodinjsko pomočnico takoj. Zg. Jezersko 132 1664 Nudim opremljeno sobo poštenemu dekletu, ki dela na dve izmeni, za pomoč v gospodinjstvu. Kranj, Vodo-pivečeva 19 1665 Iščem dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Dam nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 1666 Iščem mlajšo žensko, ki dela na tri izmene, za varstvo otroka. Nudim stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku 1667 Otroka sprejmem v varstvo v dopoldanskem času. činkule, Huje 11, Kranj Oddam garažo, Likozarje-va 7, Kranj 1669 Iščem dvosobno stanovanje v okolici šk. Loke ali Radovljice. Naslov v oglasnem oddelku 1670 Avtotapetništvo Ferdinand Jenko, Reginčeva 2, Kranj« Tapeciranje za vse vrste avtomobilov. Izdelava cerada, aktovke, potovalke in ostala popravila. Vse ideluje kvalitetno in po ugodnih cenah 1220 Ponovno odprta pralnica na Hujah cesta 1. maja 5. Opremljena z najnovejšimi pralnimi stroji Castor-Candv. 5 kg perila stane 14 N din. Obiščite nas ne boste razočarani. Milja VUKOVIC 1543 Sobo in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici nujno iščeta mlada zakonca. Plačata tudi vnaprej. Ponudbe poslati pod »Mirna« 1533 Prireditve GOSTILNA pri Milharju v šmartnem prireja v nedeljo, 2. 4. 1967, zabavo s plesom. Za razvedrilo bodo poskrbeli »VESELI TRSTENIĆANI« 1671 Obletnica V nezmanjšani bolečini se spominjava obletnice smrti najine ljubljene mame Frakelj Ivane, roj.Fajfar (doma v Dražgošah) ki naju jc zapustila dne 1.4.1966. Draga zlata mama — kako je sedaj tih, prazen in dolgočasen najin dom, odkar vas ni več. Pomlad in cvetje je tu, kako lepo bi bilo, ko bi bih še vi med nami! v trajnem in nepozabnem spo- Ostanete nama minu. Cirče, 1.4.1967 žaiujoči: hčerki Lojzka In Marica SOBOTA — l. APRILA 1967 OGLASI modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR Prodajni servis Ljubljana — Maribor vam nudi bogat asortiment ženske in moške konfekcije, galanterije ter metražnega blaga. Za zidavo stanovanjske hiše in popravilo vašega doma si morate pravočasno zagotoviti opeko Gorenjska opekarna Dvorska vas vas bo oskrbela z njo v dogovorjenem roku in kvaliteti ter po konkurenčnih cenah. Nudimo vam predvsem: navadna zidake 1/1 zidake votlake 1/1 votlake BH-4 monte 12 mon.v 16 po 0,34 Ndin po 0,34 N-din po 1,25 N-din po 0,% N-din po 1,10 N-din V ceni ni upoštevan prometni davek. Pri naročilih nad 10.000 zidakov in votlakov dajemo 5% popusta pri opeki BH-4 pa 4% že pri količini nad 2.00 kosov. Na vašo željo oskrbimo tudi prevoz. Pri naročilu večji! količin naših izdelkov nudimo še nadaljnje ugodnosti pri ceni in prevozu. Roki dobave so dokončni in jih bomo zanesljivo upoštevali. Upoštevali bomo tudi morebitne želje naročnikov po drugih vrstah opeke in jim ugodili v najkrajšem možnem času, če bo to le mogoče. Naša opekarna si s sodelovanjem Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani prizadeva, bodo izdelki res prvovrstni. Strokovnjaki zavoda skrbe za tehnologijo in najvišjo kvaliteto opeke. Potrudil-, se bomo in vam ustregli tudi glede izbire in roka dobave. Za naročila se priporočamo! GORENJSKA OPEKARNA DVORSKA VAS td. 70-335 Založba Mladinska knjiga vabi k sodelovanju večje število honorarnih sodelavcev za prodajo izdaj založbe po Sloveniji. Številne nove in privlačne izdaje, ki jih založba pripravlja in kakršnih doslej na našem knjižnem trgu še ni bilo, ponujajo pridnim sodelavcem možnost stalnega dopolnilnega zaslužka. Če imate veselje do takega dela. pišite nam na naslov: Založba Mladinska knjiga, POZ, Titova 3, Ljubljana. Blagovnica '/4stra „ Kranj Plastika, guma, galanterija, ter gospodinjski predmeti Obvestilo Zdravstveni dom Kranj opozarja starše, da bo v občini Kranj drugo obvezno cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju in otroški paralizi za vse predšolske otroke, rojene od 31. 12. 1966 in starejše, k; še niso bili popolno cepljeni (tj. 3-krat oziroma revakcinirani). Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje je obvezno. S seboj prinesite izkaznice o cepljenju in vabilo. Drugo cepljenje bo v občini Kranj od 10. 3. 1967 dalje na cepiščih in ob istem času kot je navedeno v vabilih. Vse informacije o cepljenju daje otroški dispanzer ZD Kranj. Obenem opozarjarm matere, da v siedo, 5., v ponedeljek 10. in v sredo, 12. aprila dopoldne ter v torek, II. aprila popoldne 1967 ne bo ordinacije v otroškem dispanzerju Kranj. UPRAVA ZD Kranj Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij pri Aerodromu Ljubljana — Hotel letališče razpisuje naslednja prosta sezonska delovna mesta: 2 KV KUHARICE 6 POMIVALE Prosta delovna mesta se razpisujejo za čas od 1. 5. 1967 do 30. 'C. 196/. Prošnje naslovite na naslov Aerodrom Ljubljana — Hotel letališče Kranj p p. 33. 3 MARKE"! II. izlet »Prehrane« za svoje potrošnike štiri dni z avtobusi Budimpešta Bratislava-Dunaj od 29. aprila do 2. maja Cena 400,00 N din Prijave sprejemajo čra 10. aprila 1967 P-marketi v Kranju in škofjt Loki ter na Jesenicah murka LESCE Obiščite nas in se poslužite ugodnega nakupa na Spomladanskem sejmu od 8. do 17. aprila 1967 v Kranju SPALNICE, KOMBINIRANE OMARE, KAVČI, OTOMANI, KUHINJSKI ELEMENTI, JOGI VLOŽKI, PLAŠČI, KOSTIMI, HLAČE, PLETENINE, SRAJCE, NOGAVICE, POSTELJNINA, ČOKOLADA »GORENJKA« SOBOTA — 1. aprila 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Igra ansambel Moj mira Šepeta — 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Odlomki iz opere »Nikola Šubić Zri nj sk i« — 10.40 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena med-igra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Pravkar prispelo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Tatarska suita — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Ritmi Latinske Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 13., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Amerike — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Ples od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.15 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami NEDELJA — 2. aprila .---- 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.47 Glasbene miniature — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski mozaik lepih me- I lodij z orkestri — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Med slovenskimi skladatelji zabavnih in narodno zabavnih melodij — 15.05 V svetu operetnih melodij — 15.30 Humoreska tega tedna — 15.50 Deset minut skladb Clauda Debussva — 16.00 Športno popoldne — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Čarodej in njegova harfa — 22.10 Glasba ne pozna meja — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Iz današnje severnoameriške glasbe PONEDELJEK - 3. apr. 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Tvvist, bosa nova, surf in beat v izvedbi ansamblov in orkestrov — 9.45 Otroška igra s petjem — 10.15 Odmevi plesnih ritmov v naši simfonični glasbi — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Zabavni zvoki — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 češki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije za razvedrilo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pojeta zbor »Svobod« iz štor in zbor »Kajuh« iz Dobrne — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.25 Klarinet, čembalo, harfa in kitara — 22.10 Melodje ki jih radi poslušate — 22.20 Italijanske popevke — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz v noči TOREK - 4. aprila_ 8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenske narodne pesmi — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.15 Odlomki iz popularnih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Ansambel Miška Hočevarja in »Štirje kovači« — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pisan spored za razne koncertne instrumente — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek na-svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Orkester RTV Ljublijana vam predstavlja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci -» 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Mali koncert učiteljskega pevskega zbora »Stane Žagar« — 20.20 Radijska igra — 21.20 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana — 23.05 Za ples igra orkester Stan Ken-ton TELEVIZIJA SODOTA — 1. aprila_ 9.40 TV v šoli, 14.50 Pono-Viitev. 16.10 Poročila, il6.15 Nogomet Zagreb : Reka (RTV Zagreb) - 18.00 TV obzornik, 18.15 Vsako soboto, 18.30 Zaplešite z nami, 19.00 Srečanje z Eldo Viler, 19.15 človek in kultura, 19.45 Ciik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Ben Casey, 22.10 Posnetek finalne košarkarske tekme v Madridu, 23.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.15 Narodna glasba, 19.15 Sprehod skozi čas, 19.40 TV prospekt, 19.54.Lahko noč, otroci, 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV — Ostale oddaje: 17.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 21.20 Celovečerni film, 22.57 Zabavna oddaja (RTV Beograd) — 23.05 Informativna oddaja (RTV Zagreb) NEDELJA — 2. aprila 9.30 Poročila, 9.35 Neznani kraji (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Operna scena, 11.15 Kaleidoskop, 11.35 Serijski film (RTV Ljubljana) — 12.00 Nedeljska T V konferenca (RTV Zagreb) — ...Ponavljamo za vas (RTV Ljubljana) — 15.15 Glas pomladi (Intervizija) — 16.05 Poročila, 16.10 Dokumenti in čas (RTV Beograd) — 16.40 Rezerviran čas (RTV Ljubljana) — 17.10 Serijska mladinska igra (RTV Beograd) — 17. 50 Izgubljeni v vesolju (RTV Ljubljana) — j 18.40 Pronos športnega do- i godka, — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Izbor popevke za pesem Evrovizije (RTV Zagreb) — 21.50 Propagandna oddaja, 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored 18.00 do 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 3. apr. 9.40 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.40 Kaj Kranj »CENTER« 1. aprila angl. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO ob 16., 18. in 20. uri, premiera i t al. barv. filma DEKLE BREZ SREČE ob 22. uri 2. aprila zap. nem. jug. barv. CS film V/INETOU IN OLD FIREHAND ob 13. uri, angl. barv. CS film ŽIVETI SVOBODNO ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. V V filma SLAMNATA ŽENA ob 21. uri 3. aprila angl. barvni VV film SLAMNATA ŽENA ob 16., 18. in 20. uri je elektrika (RTV Ljubljana) - 14.50 TV v šoli, 15.50 Ruščina, 17.10 Poročila, 17.20 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.40 Risanke (RTV Beograd) — 17.55 TV obzornik, 18.15 Aktualna tema, 18.30 O našem govorjenju, 18.55 Znanost in tehnika (RTV Ljubljana) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd — 19.40 Portret dr. Jovana Hadžija (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.30 TV drama, 21.30 Mali komor- 4. aprila angl. barvni W film SLAMNATA ŽENA ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 1. aprila angleški barvni film FANTOM LONDONSKE OPERE ob 18. in 20. uri, premiera zap. nem. jug. barv. CS filma VVINETOU IN OLD FIREHAND ob 22. uri 2. aprila angleški barvni film FANTOM LONDONSKE OPERE ob 14., 18. in 20. uri, francoski barv. CS flm PREZIR ob 16. uri 3. aprila i tal. film DEKLE BREZ SREČE ob 16., 18. in 20. uri 4. aprila i tal. barvn; CS film DRAKUT MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri. ital. film DEKLE BREZ SREČE ob 20. uri Cerklje »KRVAVEC« 1. aprila italijanski barv. SC film TARUS, SIN ATILE ob 20. uri ni koncert (RTV Zagreb) — 21.45 Knjiga, gledališče, film, 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Tedenska kronika, 18.30 Oddaja narodne glasbe, 18.45 Znanost (RTV Zagreb) — 19.15 Tedenski športni pregled (RTV Beograd) — 19.40 TV prospekt, 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV 2. aprila ameriški barvali CS film KOMANČEROSI ob 16. in 20. uri, ital. barv. CS film TARUS, SIN ATILE ob 18. uri Kropa 1. aprila egipt. film ZA VEDNO SKUPAJ ob 20. uri 2. aprila ameriški barvni film ROBIN HOOD ob 15. in 19.30 Jesenice »RADIO« 1. do 2. aprila italijanski barv. CS film NOČI ORIEN-TA 3. aprila ameriški barvni CS film REVOLVERAŠ RANČA ČASA GRANDE 4. aprila ameriški film STANLIO IN OLIO Jesenice »PLAVŽ« 1. do 2. aprila ameriški film STANLIO IN OLIO 3. do 4. aprila italijanski barv. CS film NOČI ORIEN-TA TOREK - 4. aprila_ 18.25 Poročila, 18.30 21. poglavje APZ Tone Tomšič, 18.50 Rezerviran čas, 19.40 TV obzornik, 20.00 Igrani film, 20.40 Dialogi o filmu, 21.40 Zadnja poročila (Radiotelevizija Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.10 Reportaža studia Titograd (RTV Beograd) — 18.30 Svet na zaslonu (RTV Zagreb) — 19.10 Rdeči signal (RTV Beograd) — 19.40 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.54 Lahko noč, otroci (RTV Skopje) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) - 20.30 Spored italijanske TV Žirovnica 1. aprila švedski film SEDMI PEČAT 2. aprila ruski film TO JE FAŠIZEM Dovje-Mojstrana 1. aprila ruski film TO JE FAŠIZEM 2. aprila švedski film SEDMI PEČAT Koroška Bela 1. aprila ruski film ČLOVEK BREZ POTNEGA LISTA 2. aprila franc. barv. CS film ČLOVEK IZ HONG -KONGA 3. aprila ameriški film STANLIO IN' OLIO Kranjska gora 1. aprila franc. barv. CS film ČLOVEK IZ HONG -KONGA 2. aprila ruski film ČLOVEK BREZ POTNEGA LISTA SOBOTA — 1. APRILA 1967 GLAS * 81. STRAN Drevi veliko nagradno žrebanje Glasa v Podnartu Začetek ob 19. uri v kulturnem domu Seznam nagrad 1. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 2. Kosa, zidarska in dve pleskarski lopatici, garnitura (14) raznih pil 3. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 4. Zavitek Ilirija toaletnih potrebščin 5. Zavitek živil veletrgovine živila 6. Otroški plašč 7. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 8. Moške dolge hlače 9. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 10. Namizni telefon ISKRA — ATA. 31 11. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 12. Ženski pulover Angora 13. Otroški pulover 14. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 15. Zavitek živil veletrgovine Živila 16. Otroški plašč 17. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 18. Grelna — električna posteljna blazina 19. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 20. Prešita svilena odeja 21. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 22. Zavitek Ilirija toaletnih potrebščin 23. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 24. Damski pulover Angora 25. Zavitek živil veletrgovine Živila 26. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 27. Zavitek Ilirija toaletnih potrebščin 28. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 29. Otroški plašč 30. ženski klobuk tovarne šešir 31. ženske dolge hlače 32. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 33. Punčka — lutka 34. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NEZNANO 35. Zavitek živil veletrgovine živila 36. ženski pulover Angora 37. ženski puly 38. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM IN SAPOM V NE ZNANO 39. Električna grelna posteljna blazina 40. Avtomobilska guma 520 x 12 (fičko) 41. Zavitek Ilirija toaletnih potrebščin 42. Dvodnevno potovanje ZNANO 43. Otroški plašč 44. Dvodnevno potovanje: Z ZNANO 45. Zavitek živil veletrgovine živila 46. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 47. Otroški plašč 48. ženski pulover Angora 49. Dvodnevno potovanje; ZNANO 50. Vrtni senčnik 51. Tri metre blaga za obleko 52. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 53. Dvodnevno potovanje: Z GL\SOM ZNANO 54. ženski pulover 55. Zavitek živil veletrgovine živila 56. Ženska vezena bluza — Bled 57. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 58. Električni bojler — 8 litrov 59. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 60. Moški klobuk tovarne šešir 61. Zavitek Ilirija toaletnih potrebščin 62. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 63. Gumijasta ležalna blazina 64. Dvodnevno potovanje: Z GL4SOM ZNANO 65. Zavitek živil veletrgovine živila 66. Sobna električna peč Globus 67. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 68. Par smučarskih čevl.'ev — panceric 69. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 70. ženski pulover Angora 71. Dvodnevno potovanje: ZNANO 72. ženska vezena bluza — 73. Dvodnevno potovanje ZNANO 74. ženske dolge hlače 75. Zavitek živil veletrgovine živila 76. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 77. ženska vezena bluza — Bled 78. Dvodnevno potovanje. Z GLASOM ZNANO 79. ženska vezena bluza — Bled 80. Ročni vrtalni stroj ISKRA — EVS 6 81. Ženski volneni kostim 82. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 83. ženski ernit. krzneni plašč 84. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 85. Zavitek živil veletrgovine živila 86. Garnitura posteljnega perila 87. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 88. Smuči Elan — 2 m 89. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 90. Avtomobilska guma 520 x 12 (fičko) 91. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 92. Sobna električna peč Maestral 93. ženska vezena bluza — Bled 94. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 95. Zavitek živil veletrgovine živila 96. Otroški telovnik 97. Dvodnevno potovanje: Z GLASOM ZNANO 98. 500 zidakov FN 99. »šrot« stroj — Kremžar Orion — 65 100. Pralni stroj Candy — 5 kg Z GLASOM IN SAPOM V NE- GLASOM IN SAPOM V NE> IN SAPOM V NE- Z GLASOM IN SAPOM V NE- IN SAPOM V NE-IN SAPOM V NE- IN SAPOM V NE-IN SAPOM V NE- IN SAPOM V NE. IN SAPOM V NE« IN SAPOM V NE-IN SAPOM V NE-Z GLASOM IN SAPOM V NE- Bled Z GLASOM IN SAPOM V NE- IN SAPOM V NE-IN SAPOM V NE- IN SAPOM V NE-IN SAPOM V NE- IN SAPOM V NE-IN SAPOM V NE-IN SAPOM V NE- IN SAPOM V NE IN SAPOM V NE. Tolažilne nagrade: 1. Rabljen televizor Panorama - 2. Vezena ženska bluza — Bled 3. 2,5 kg sira ekran 43 €5 L* A S SPORT SOBOTA — 1. APRILA 1967 Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kron j, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine ) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telet.sni: redakcija 21-835, 21 (tfO; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20% popusta Neplačanih oglasov ne objavljamo. Občinsko prvenstvo za Zlato puščico Jekovec zmagovalec Strelska družina »Štefe Anton Kost j a« iz Tržiča je pred dnevi organizirala v strelskem domu na Ravnah občinsko prvenstvo za Zlato puščico, na katerem je nastopalo le deset tekmovalcev. Rezultati: L Jekovec 514 Rustja 458, 3. krogov od 600 Absolutni rekordi Gorenjske v atletiki krogov, 2. Marin 474 možnih. dh Moški 60 m: Pirjevec Dušan, Tr, 6,9 1960 Ljubljana; 100 m: Pirjevec Dušan, Tr, 10,9, 1962 Trbovlje, Protič Nenad, Tr, 10,9, 1963 Beograd; 200 m: Protič Nenad, Tr, 22,5, 1963 Maribor; 300 m: Kleč Janez, Tr, 36,6, 7. 6. 1965 Kranj; 400 m: Kleč Janez, Tr, 50,8, 19. 6. 1965 Beograd; 800 m: Kleč Janez, Tr, 1:58,4, 30. 5. 1965 Celje; 1.000 m: Hafner Marko, Tr, 2:34,0, 1960 Ljub ljana; 1.500 m: Hafner Franci, Tr, 4:04,0, 3. 7. 1966 Kranj; Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Jugoslavija četrta Na Dunaju se je v sredo končalo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Reprezentanca SZ je že sedmič zaporedoma osvojila prvo mesto, druga je Švedska in tretja Kanada. Jugoslavija, ki nastopa v B skupini, je zasedla 4. mesto in si tako zagotovila nastop na olimpijskih igrah 1.1968 v Grenoblu (Francija). Jugoslovanska reprezentanca je na prvenstvu igrala s spremenljivo srečo. Ze dobljeno tekmo z Madžari so igrali neodločeno. Dobro igro so Jugoslovani pokazali le proti Poljski, Avstriji in delno v igri z Italijo. Z visokim rezultatom so izgubili srečanje z Norveško, neodločeno igrali s Švico in izgubili z Romunijo. mšanicakav 3PECEiyj^£g KVALITETA REZULTATI: Jugoslavija : Madažrska 6:6, Jugoslavija : Poljska 3:3, Jugoslavija : Avstrija 8:3, Jugoslavija : Itali, ja 4:2, Jugoslavija : ška 2:9, Jugoslavija 3:3 in Jugoslavija : nija 3:5. Norve-: Švica Romu--dh 2.000 m: Sraj Bernard, Tr, 5:44,6, 12. 6. 1966 Kranj; 3.000 m: Hafner Franci, Tr, 8:48,8, 23. 10. 1966 Osijek, 5.000 m: Grašič Vinko, Tr, 15,33,6, 1962 Tradicionalni kriški športni teden Na zadnji seji TVD Partizan Križe so SKlenili, da bo tradicionalni kriški športni teden od 6. do 11. junija. Med tednom bodo na sporedu tekmovanja v rokometu, šahu, namiznem tenisu in odbojki. Zaključili pa ga bodo v nedeljo, 11. junija, z velikim telovadnim nastopom, na katerem bodo nastopili ALC Lesce, Atletski klub Triglav Kranj, Narodni dom Ljubljana in drugi. -dh Gorenjska nogometna liga V prvem srečanju zmaga Železnikov Derbi srečanje gorenjske nogometne lige je bil odigran v Železnikih. Po zanimivi in enakovredni igri je zmaga pripadla domačim nogometašem. S tem porazom je Lo-čan moral zapustiti vodeče mesto na lestvici ekipi Nak-la, katera je porazila zadnje uvrščeno ekipo Preddvora. Prvi polčas se je končal z vodstvom Preddvora in ko se je pričakovalo veliko presenečenje, so se nogometaši Nakla razigrali in napolnili Mladinci BPT zmagovalci Na 1100 metrov dolgi progi z 21 vraticami in 250 metrov višinske razlike je aktiv ZMS Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nedeljo (26. marca) na Zelenici organiziral smučarsko tekmovanje v veleslalomu treh gorenjskih občin Kranja, Tržiča in Radovljice. Nastopilo je 56 tekmovalcev. REZULTATI: 1. Teran (BPT 0:49,6, 2. Rolih (SAVA) 0:50,2, 3. Triler (Iskra) 0:50,4, 5. Furlan (BPT) 0:51,2. EKIPNO: 1. BTP, 2. ISKRA Kranj, 3. BPT 11. 4. TEK-STILLMDUS Kranj. — dh Najnovejše vzorce pletenin za pomlad tovarn ALMIRA in RASICA lahko kupite v prodajalni Mira pri gimnaziji mrežo domačega vratarja. Tržič je katastrofalno porazil slabo ekipo Podbrezij. Ker je razveljavljena tekma Tržič : Kranj ponovno registrirana z doseženim rezultatom (3:2), imajo nogometaši Tržiča velike možnosti za osvojitev prvega mesta. V slabi igri so Lesce z minimalnim rezultatom premagale ekipo Trboj. Kranj je brez borbe dobil tekmo s Kropo, ki je kaznovana, ker je zapustila igrišče v jesenskem delu tekmovanja. REZULTATI: Železniki : Ločan 1:0 (1:0) Preddvor : Naklo 3:6 (2:1) Tržič : Podbrezjc 9:0 (3:0) Lesce Kranj Trboje Kropa 2:1 (0:0) 3:0 (b. b.) LESTVICA Naklo Železniki Tržič Ločan Kranj Lesce Kropa Trboje Podbrezje Preddvor 7 7 7 7 0 5 10 3 0 10 3 0 10 1 1 8 10 0 2 8 24: 6 16 45: 8 15 36:17 15 43:14 14 32:17 12 20:17 11 13:26 6 12:49 6 10:53 3 10:38 2 V drugem • spomladanskem kolu igrajo: Preddvor : Trboje, Naklo : Kropa. Trž'č : Ločan, Železniki : Kranj in Lesce : Pobrezje. p. n; Nadaljuje se gorenjska rokometna liga Favoriti in zadnje uvrščeni V nedeljo se nadaljuje tekmovanje v gorenjski rckomet_ ni ligi. V prvem kolu spomladanske sezone se srečajo ekipe z zgornjega dela lestvice in zadnje uvrščene ekipe. V skoraj vseh srečanjih lahko določimo zmagovalce. Težko je določiti le tekmo v Radovljici, kjer se srečata Radovljica in Kranjska gora. Zanimiva tekma bo v Škof j i Loki, kjer gostuje vodeča ekipa Dupelj. Kranj B, Selca in Zabnica so izraziti favoriti v srečanjih z Besnico, Trži-čem B in Križem B. Pred pričetkom prvenstva je lestvica sledeča: Duplje Kranj B Selca Zabnica Kr. gora Radovi j. Sk. Loka Križe B 9 8 0 1 184:106 16 9 7 0 2 167:113 14 146:114 14 140:109 12 185:126 10 147:139 10 152:156 8 98:186 3 9 7 0 9 6 0 9 5 0 9 5 0 9 4 0 9 1 1 Besnica Tržič B 9 1 1 7 91:203 2 9 0 18 96:144 1 Bled; 10.000 m: Verdnik Hanzi, Tr, 33:34,6, 30. 10. 1963 Kranj; 15.000 m: Cvirn Ludvik, Tr, 53:48,0, 28. 10. 1964 Kranj; 20.000 m: Verdnik Hanzi, Tr, 1;11:51,7, 30. 10. 1963, Kranj; 1 ura: Cvirn Ludvik, Tr, 16.650 m, 28. 10. 1964 Kranj; hoja 5 km: Praček Eogomil, Tr, 24:21,0 20. 5. 1966 Kranj; hoja 20 km: Vi-ster Božo, Jcs, 1;38:45,1, 10. 6 .1962 Ljubljana; 110 m ovire: Pirjevec Dušan, Tr, 15,7j 19. 6. 1965 Beograd, 200 m ovire: Kaštivnik Tone, Tr, 26,6, 21. 7. 1965 Kranj; 400 m ovire: Kaštivnik Tone, Tr, 56,6, 19. 6. 1965 Beograd; 1500 m zapr.: Sraj Bernard, Tr, 4:28,8, 10. 7. 1966 Ljubljana; 3000 ni zapr.: Sraj Bernard, Tr, 9:53,6, 20. 10. 1965 Kranj; 4x100 m: Triglav Kranj, 44,2, 14. 5. 1963 Ljubljana; 4x208 m: Triglav Kranj, 1:32,3, 24. 10. 1962 Ljubljana; 4x300 m: Triglav Kranj, 2:32,0, 24. 5. 1965 Kranj; 4x400 m: Triglav Kranj 3:31,0, 30. 5. 1965 Celje; 3x1000 m: Triglav Kranj, 7:56,6, 24. 9. 1966 Trbvolje; 4x1500 m: Triglav Kranj 18:15,5, 29. 10. 1966 Kranj; 400x300x200x100 m: Triglav Kranj, 2:08,1, 6. 10. 1963 Kočevje; 800x400x200x100 m: Triglav Kranj 3:28,2, 5. 10. 1966 Kranj; višina: Milek Polde, Tr, 203 cm 25. 9. 1966 Odessa; daljina: Svab Vlado, Tr, 683 cm, 4. 10. 1964 Kranj; troskok: Svab Vlado, Tr, 13,71 m, 1963 Kranj, palica: Kaštivnik Tone, Tr, 350 cm, 15. 10. 1966 Kranj; krogla: Kcprivica Branko, Tr, 14,85 m, 20. 6. 1964 Ljubljana; disk: Koprivica Branko, Tr, 45,24 m, 12.7.1964 Kranj; kopje: Fister Matej, Tr, 58,89 24. 9. 1966 Kranj; kladivo: Ažman prof. Jože, Tr< 42,34 m, 1963 Kranj; petero-bo,j: Fister Franc, Tr, 3054 točk, 20. 9. 1966 Beograd; de-seteroboj: Kaštivnik Tone, Tr, 633 točk, 24.-25. 9. 1966 Trbovlje. V prvem spomladanskem kolu igrajo: Selca : Tržič B, Škofja Loka : Duplje, Radov-ljica : Kranjska gora, Kranj j B : Besnica, Zabnica : Križe j B. j P. Didič I Zadnji plesni tečaji v tej sezoni V sredo, 28. in četrtek, 29. marca se bosta začela zadnja dva plesna tečaja. Torek in četrtek začetni, sreda j in petek nadaljevalni. Oba tečaja se začneta ob 18.30. Vpisovanje v Delavskem do- 1 mu, vhod 4, nasproti avto- I busne postaje vsak dan od i 18. ure dalje. Avtobusne zveze ugodne. Zadnja prilika za vse, ki ne znajo plesati! Trgovsko podjetje Kranj vas val.: na spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 ! Po znižanih cenah bomo prodajali ŽENSKE PLAŠČE IN OBLEKE, MOŠKE SUKNJIČE, SRAJCE, PLETENINE IN NOGAVICE