LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Letnik LXXIII.	Ljubljana,	8.	maja	1986.	Štev. 4.
Izhaja mesečno. — Leto 1936. — Naročnina: 50 Din letno.
20.
Konference Sodalitatis ss. Cordis Jesu v 1.1935.
Ljubljana: 3 konference. — Vpliv tiskane besede za krščansko vzgojo mladine (kaplan dr. Jožef Pogačnik). — Pomen novega Vajeniškega doma v Kersnikovi ulici v Ljubljani (kanonik Alojzij Stroj). — Kako' sodijo naši leposlovci o slovenski duhovščini (mons. Viktor Steska). — O pripravi na evharistični kongres (kanonik Alojzij Stroj). — V spomin f profesorju dr. Francu Pernetu (prof. dr. Alfonz Levičnik). — Gospodarska kriza in bogoslovna knjiga (prof. dr. Alfonz Levičnik). — Zbiranje starejših slovenskih nabožnih knjig pri škof. ordinariatu, v knjižnicah v Ljubljani in v knjižnicah, ki so na sedežih dekanij (mons. Viktor Steska).
Ljubljanska okolica: 9 konferenc. — Zgodovina evharističnih kongresov. — V nevarnosti za življenje v gorah (Janez Jalen). — Brevir (p. Henrik Damiš, O. F. M.). — Čigav svetnik je sv. Sava? (p. Henrik Damiš, O. F. M.) — Skrb dušnega pastirja za zakrament sv. Reš. Telesa (dekan Valentin Zabret). — Smernice sodobnega duhovnega pastirstva (župnik Jožef Muren). — Knaus-Oginova teorija (dr. med. Matej Justin).
— Zgodovina Marijine božje poti na Kureščku (župnik Janez Klemenčič).
— Kako naj duhovnik časti Marijo (p. Henrik Damiš, O. F. M.). — O prireditvah s plesom ob cerkvenih slovesnostih. — Nadziranje otrok pri šolskih mašah. — Katoliška načelna vzgoja mladine (katehet Janko Žagar-Sanaval). — Dekret sv. kongregacije koncila o večjem prizadevanju in pospeševanju katehetskega pouka.
Cerknica: 4 konference. — Sečnja v cerkvenih in nadarbinskih gozdovih (župnik Jernej Hafner). — Zgodovina evharističnih kongresov (župnik Janez Strajhar). — Uspešno delo za evharistični kongres v Ljubljani (župnik Matej Ježek). — O testamentu (dekan Alojzij Wester). — Da bomo eno (župnik Jernej Hafner). — Duhovnik v luči Evharistije (župnik Ivan Lovšin).
Kamnik: 4 konference. — Duhovnik in sv. Evharistija (kaplan Mihael Jenko). — Zgodovina evharističnih kongresov (Vinko Zor). — Duhovnik in daritev sv. maše (župnik Viktor Čadež). — Organizacija nastopa dekanije na kongresu (dekan Matej Rihar). — Priprave za evharistični kongres (vikar Jožef Košiček, dr. Stanislav Žitko, Ivan Martelanc). — Cerkev — mistično telo Kristusovo. — Delavske organizacije. — Katoliška Cerkev in pravoslavje. — Pomanjkljivosti pri delu za pogostno sv. obhajilo. — Dekret sv. kongregacije koncila o pospeševanju katehetskega pouka (župnik Ivan Bešter). — Uzakonitev splava.
Kočevje: 1 konferenca. — Katoliška akcija in pridiga (župnik Jožef Gliebe).
Kranj: a) cerkljansko okrožje: 4 konference. — Vpliv evharističnega kongresa na slovenski narod (beneficiat Franc Rajčevič). —■ Odmevi evharističnega kongresa v Ljubljani (č. kanonik Jožef Grašič). — O postanku mašnega kanona (župnik Franc Vavpetič).
b) kranjsko okrožje: 8 konferenc. — Nazorni pouk pri katehezi (kaplan Janez Hafner). — Duhovnik in politika (župnik Anton Vovk). — Globina krščanstva (vikar dr. Pavel Simončič). — Kako naj katehet diferencira verski pouk z ozirom na žensko mladino (prof. dr. Franc Jaklič). — 0 pripravi na sv. mašo (župnik dr. Janko Arnejc). — Sv. Janez Krizostom in njegov čas (župnik Janez Mikuž). — Edinost med duhovniki (vikar dr. Pavel Simončič). — Naša prosveta in naš čas (vikar dr. Pavel Simončič). — Fantovska aktivnost v fantovskih odsekih (kaplan Jožef Jamnik). — Kako vzgajati mladino s Cerkvijo (katehet Jožef Žužek).
— Knaus-Oginova spoznanja (dr. med. Janko Kalan). — Naša kateheza in najnovejša navodila sv. stolice.
Leskovec: 5 konferenc. — Duhovnikova skrb za lastno posvečenje (župnik Janez Filipič). — Presv. Evharistija in duhovnik (župnik Martin Bukovec). — Pomanjkljivosti pri delu za pogostno sv. obhajilo (župnik Janez Filipič). — Zgodovina evharističnih kongresov (Vinko Zor). — Duhovnik in obiski sv. Reš. Telesa (župnik Janez Filipič). — Sv. Janez Bosco in Evharistija (Jožef Špan, Soc. Sal.). — Okrožnica Pija X. o vzgoji duhovnikov (župnik Janez Filipič). — Kako naj se verniki pritegnejo k večji liturgični aktivnosti (kaplan Ignacij Škoda). — Socialni pomen duhovništva (župnik Janez Filipič). — Dekret kongregacije koncila o večjem pospeševanju katehetskega pouka.
Litija: 5 konferenc. — Evharistični kongres v Ljubljani (dekan Anton Gornik). — Cerkveni računi (dekan Anton Gornik). — Poppe, holandski evharistični apostol (dekan Anton Gornik). — Delavska organizacija (dekan Anton Gornik).
Leka: 8 konferenc. — Evharistični kongres v Ljubljani (župnik Matej Tavčar). — Priprava za škofovo vizitacijo (dekan Matija Mrak). — Fakultativna sterilnost pri ženah (župnik Franc Šušteršič). — Navodila za izvršitev gospodarskega načrta o gozdovih (župnik Ivan Pečnik). — Ali naj se priporočamo dušam v vicah v molitev? (župnik Ivan Gogala). — češčenje sv. Martina na Slovenskem (žup. upr. Franc Ramšak). — O beri, težave in boji (f župnik Jožef Brajec). — Nadnaravna ljubezen, pogoj za uspeh vzgoje (kaplan Ignacij Štrancar). — Razlaga cerkvenega zakonika (župnik Ivan Gogala).
Moravče: 6 konferenc. — Pomanjkljivosti pri delu za pogostno sv. obhajilo (dekan Janko Cegnar). — Skrb dušnega pastirja za zakrament sv. Reš. Telesa (dekan Janko Cegnar). — Cerkveni predpisi o političnem delu duhovnikov (dekan Janko Cegnar). — Različni tipi v duhovnikovem javnem delovanju (župnik Pavel Perko). — Odnos Antona Martina Slomška do duhovščine (župnik Pavel Podbregar). — Poglobitev verskega življenja v cerkvenih organizacijah (dekan Janko Cegnar). — Duhovnik in njegovo delo pri prosvetnih društvih (katehet Janko Žagar-Sanaval).
Novo mesto: 7 konferenc. — Cerkev in davki (kaplan Anton Petrič).
— Zgodovina evharističnih kongresov (kaplan Martin Starec). — Praktična priprava na kongres (kaplan Janko Komljanec). — Mašne rubrike (župnik Viktor Turk). — Sprejem apostata v katoliško Cerkev (župnik Franc Vovko). — Uzakonitev splava (prošt Karel Čerin). — Verska vzgoja pri fantovskih in dekliških odsekih (katehet Janko Žagar-Sanaval).
Radovljica: 5 konferenc. — Priprave za evharistični kongres (vikar Jožef Košiček). — Organizacija dekanije za evharistični kongres (dekan Jakob Fatur,). — Knaus-Oginova teorija (dr. med. Anton Brecelj). — O adoraciji (župnik Franc Pečarič). — Popoldanska služba božja (župnik Karel Čuk). — Nedeljske večernice (župnik Franc Zabret). — Organizacija za diasporo (min. dr. Franc Kulovec). — Vzgoja mladine (katehet Janko Žagar-Sanaval). — Grešnost splava (župnik Gabriel Petrič). — Uzakonitev splava (župnik Franc Kanduč). — Obrt za splave (župnik Franc Avsec).
Ribnica: 7 konferenc. — Sodobne verske in gospodarske razmere (Franc Gabrovšek). — Problem župnije (župnik Ivan Zupančič). — Zgodovina evharističnih kongresov (dekan Anton Skubic). — Praktično delo za pripravo na evharistični kongres (dekan Anton Skubic). — Evharistična procesija v Lurdu (župnik Anton Mrkun). — Statistika katoliškega tiska v dekaniji (dekan Anton Skubic). — Apostolstvo mož drugod in pri nas (dekan Anton Skubic). — Vzhodna liturgija (župnik Anton Mrkun). — Knaus-Oginova teza in katoliška morala (dekan Anton Skubic). — Poizkusi zedinjenja vseh krščanskih cerkva in uspehi (župnik Anton Mrkun). — Uzakonitev abortusa iz socialnih in drugih indikacij (dekan Anton Skubic).
Semič: 9 konferenc. — Kaj nam bo letošnji evharistični kongres (kaplan Franc Pahulje). — Liturgija in duhovnik (kaplan Franc Nahtigal).
— Evharistija in duhovnik (kaplan Franc Blaj). — Načrtne pridige (župnik Jakob Omahna). — Periodična zdržnost zakoncev (župnik Jakob Omahna).
— O katehezi (žup. uprav. Andrej Ilc). — Duhovnik, politika, KA in katoliške organizacije (kaplan Franc Nahtigal). — Vzgoja mladine (katehet Janko Žagar-Sanaval). — Duhovnik in časopisi (dr. Ivan Ahčin).
Šmarje: 6 konferenc. — Zgodovina mednarodnih evharističnih kongresov (ekspozit Pavel Podbregar). — Evharistični kongres v Chicagu (p. Benvenut Winkler, O. F. M.). — KA in sodelovanje vernikov pri liturgiji (beneficiat Jožef Oven). — Katoliški tisk (dr. Ivan Ahčin). — Praktično delo za evharistični kongres (kaplan Jožef Rozman). — Framascni in katoliška Cerkev v Jugoslaviji (kaplan Franc Kirar). — Nauk pravoslavnih o epiklezi in njihove simbolične knjige (ekspozit Pavel Podbregar).
— Štolnina, pogrebna štolnina (ekspozit Anton Gole). — Kako ravnati z berači in delomržneži (beneficiat Jožef Oven). — O pogrebnih taksah (ekspozit Anton Gole). — Vzgojni načrt mladinskih odsekov (katehet Janko Žagar-Sanaval).
Trebnje: 5 konferenc. — De gratia increata (kaplan Jožef Kunstelj).
— Telchov Speculum canonicum parochi (dekan Ivan Tomažič). — Skrb dušnega pastirja za zakrament sv. Reš. Telesa (dekan Ivan Tomažič). — Misli zedinjenja vzhodnih kristjanov, zlasti Grkov (kaplan Jožef Strah). — Evharistična prireditev na Veseli gori. — Prosveta po starih ali po novih potih (kaplan Jožef Kunstelj). — Abortus (dekan Ivan Tomažič).
Vrhnika: 3 konference. — Priprava na evharistični kongres v Ljubljani. — Odpustki. — Tekoče zadeve.
Žužemberk: 6 konferenc. — Obredi velikega tedna (župnik Ivan Žavbi). — Pomanjkljivosti pri delu za pogostno sv. obhajilo (kaplan Janez Jenko). — Cerkveno-politična vprašanja (min. dr. Franc Kulovec). — Priprava na evharistični kongres (dekan Karel Gnidovec). — Obredi na svečnico in pepelnico v cerkvah s samo enim duhovnikom (župnik Ivan Žavbi). — Cvetna nedelja (župnik Ivan Žavbi).
Št. 2247.	21.
Osemdeseti rojstni dan sv. Očeta Pij a XI.
Letos na binkoštno nedeljo obhaja sv. Oče Pij XI. svoj osemdeseti rojstni dan. Ves katoliški svet se bo ta dan s posebno hvaležnostjo spominjal v molitvi svojega poglavarja in Očeta. Tudi naša škofija ne sme zaostati. Najlepši dar hvaležnosti papežu katoliške akcije bo naša molitev in bodo naše žrtve, ki jih bomo zanj in za njegove namene Bogu darovali.
Vsi dušni pastirji naj na binkoštno nedeljo v pridigi omenijo papežev rojstni dan in pozovejo vernike, da zanj molijo.
V vseh kuratnih cerkvah se opravi molitvena ura pred izpostavljenim Najsvetejšim za papeža in sicer prihodnji prvi četrtek, dne 4. junija, kjer se opravlja »sveta ura ; drugod pa na kvaterno nedeljo, dne 7. junija t. 1.
V.Ljubljani, dne 8. maja 1936.	+ Gregorij,
škof.
Št. 1421.	22.
Cerkveni računi.
V' cerkvenih računih je med prejemki prva postavka — dohodki nepremičnin (zemljišč, zgradb); med izdatki pa so tudi davki.
Pri dohodkih vprašamo: kdo uživa nepremičnine? Mogoči so razni primeri, n. pr. da nepremičnine uživa:
1. cerkovnik, oz. organist kot mezdo, torej brezplačno. Tu se mora v računu pripomniti: Uživa brezplačno cerkovnik, organist.
2. Župnik kot uživatelj mašnih ustanov. Tu mora župnik sam plačati vse davščine in dopolnilno prenosno takso (pristojbinski namestek), ker nima nihče pravice ustanavljati ustanovne maše, od katerih bi imela cerkev le izgubo.
3. Je zemlja oddana v zakup, zgradba v najem. Tu se morajo vpisati vsi dohodki. Ti morajo biti višji kot vsi davki z dopolnilno prenosno takso vred, ker bi bilo sicer bolje, da bi cerkev ne imela nepremičnin.
4. Uživa župnik in partem congruae. Taki primeri so silno redki. Tudi tu mora župnik poravnati vse davščine.
Pred vojno v tem oziru ni bilo dvomov; po vojni pa je nastala velika zmeda. Mnogi se na dohodke nič ne ozirajo, vse davke pa nakladajo cerkvi. To ni v redu. Drugi vpisujejo sicer dohodke, pa tako majhne, da niso v nobenem razmerju z davki, n. pr. dohodkov 48 Din, davkov 1200 Din. Tu ima cerkev v enem samem letu 1152 Din škode. To je krivica.
Vsak, kdor uživa cerkev ali hišo, mora plačati vsaj vse davke in dopolnilno prenosno takso. Le v primeru, da najemnina od parcele ali nepremičnine ne dosega višine davščin, more kriti davke cerkev. A za to je treba posebne prošnje na škof. ordinariat. Prošnjo morata podpisati tudi ključarja dotične cerkve.
Splošno velja pravilo, da se mora dajati cerkvena zemlja v zakup na tri leta, in sicer na javni dražbi. Dolbi jo najvišji ponudnik.
Tu je treba paziti na neko okolnost.
Nekateri župniki zemlje ne dajo na dražbi v zakup, ampak obnavljajo zakup kar molče. Tako se dogaja, da imajo nekateri zemljo v zakupu
mnogo let. Župnik umrje ali odide na drago župnijo. Naslednik ne najde zapiskov, zakupnik se ne oglasi in ne plačuje več zakupnine. Župnikov naslednik tega ne opazi, ker mu zemljišče ni znano. Tako uživa zakupnik svet, cerkev pa plačuje davke. Čez 40 let se zakupnik ali njegov naslednik oglasi, da je svet na cerkev vpisan, uživa pa ga on, oz. njegov prednik že 40 let, torej si je svet priposestvoval. Župnik ne more nasprotnega dokazati in tako izgubi cerkev svet. Ko bi bil zapisnik zakupnikov v redu, bi bil dokaz, da je dotičnik krivičen posestnik, prav lahak, in svet bi bil ohranjen cerkvi. Tako naše cerkve mnogo sveta izgube.
Zato je važno, da vsak župni urad hrani knjigo zakupnikov, iz katere naslednji župniki lahko spoznajo prejšnje zakupnike in njih obveznosti.
Vsi župniki naj se v cerkvenih računih vestno ravnajo po gornjem pojasnilu in navodilu.
Računi, ki ne bodo sestavljeni v tem zmislu, se bodo brez opombe vračali.
V Ljubljani, dne 20. marca 1936.	f Gregorij,
škof.
23.
Družba treznosti.
God sv. Janeza Krstnika, zavetnika škofijske Dražbe treznosti, pade letos na sredo; prihodnja nedelja pa je 28. junija. Na ta dan naj dušni pastirji opozarjajo vernike na škof. Dražbo treznosti in na njen namen.
Ni dvoma, da je treznost med najkrepkejšimi pomočki lepega krščanskega življenja. Kjer cvete treznost, se lahko razvijajo tudi druge čednosti; kjer pa ne vlada treznost, je ves dušnopastirski trud zastonj.
Zato prosimo, naj dušni pastirji posebno na nedeljo družbenega patrona sv. Janeza Krstnika z gorečo besedo spodbujajo za treznost in vernike nagovarjajo, da se vpišejo v Dražbo treznosti. S tem si bodo vzgojili trezen in zdrav krščanski rod, ki bo vedno močna podpora Cerkvi.
Kljub škofijski odredbi z dne 2. marca 1927 Družba treznosti še ni ustanovljena v vseh župnijah. Ali žalostne posledice nezmernega pitja ne kličejo po zdravilu? Kvišku torej vsi varuhi Siona, da ne bo prepozno! Čim več boste storili proti alkoholni preplavi, tem več boste koristili dušni in telesni blaginji našega naroda.
Vodstvo Družbe treznosti.
Št. 1767.	24.
Gospodarski programi za nadarbinske in cerkvene gozdove.
Po § 63. zakona o gozdovih iz 1. 1929 (Ur. list 1930, štev. 162/35) bi bile morale vse cerkve in nadarbine predložiti do 1. julija 1935 gozdnogospodarske programe. Ker to ni bilo lahko mogoče, je škofijski ordinariat z dopisom z dne 5. junija 1935 pod štev. 2510 zaprosil za podaljšanje roka. Na ta dopis je kr. banska uprava z dopisom z dne 10. aprila 1936 št. III/7, 5378/1-1935 odgovorila:
Gozdnogospodarski programi za nadarbinske in cerkvene gozdove bi bili morali biti po § 63. zakona o gozdovih predloženi kraljevski banski upravi do 1. julija 1935 v odobritev. Ugotavlja se s priznanjem, da so v nekaterih srezih že skoro vsi nadarbinarji predložili gospodarske načrte, katere je banska uprava povečini tudi odobrila. Del nadarbinarjev pa dosedaj še ni ugodil zakonitemu predpisu.
Ministrstvo za gozdove in rudnike je z razpisom št. 2207 z dne ?. januarja 1936 pooblastilo bansko upravo, da more na utemeljeno prošnjo posameznikom podaljšati rok za predložitev gospodarskega programa. Kdor ne more sestaviti gospodarskega programa, naj v prošnji navede rok, v katerem bo mogel predložiti v odobritev gospodarski program in naj svojo prošnjo primerno utemelji.
S tem je ugodeno vlogi naslova št. 2510 z dne 5. junija 1935.«
Župni uradi se na ta odgovor opozarjajo s pristavkom, naj zamudniki nemudoma predlože ali gozdno-gospodarske programe ali pa prošnje v gorenjem smislu.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1936.	f	Gregorij,
škof.
25.
Cerkvena umetnost.
Opaža se, da iz cerkva pogostoma izginjajo stare cerkvene podobe, svečniki, lestenci in drugi paramenti, ne da bi se obenem nadomestili s predmeti vsaj enake umetniške vrednosti. Le prepogosto se naroča iz inozemstva blago, ki je prav na tovarniški način izdelano in nima nobene zveze z domačo kulturno in cerkveno tradicijo. Zlasti velja to za lesene kipe, in sploh za izdelke domačega podobarstva, ki ga je tuja veleindustrija že skoraj docela izrinila. Posledica je, da je naše, nekdaj cvetoče cerkveno podobarstvo prišlo v velike stiske in da še komaj životari. Želja ordinariata je, da se ta domača obrt ohrani in da se zato, kjer je le mogoče, naročajo novi kipi, križi in izdelki cerkvenega podobarstva in rezbarstva pri domačih zastopnikih te obrti.
V tem pogledu priporočamo župnim uradom posebno staroznano delavnico mojstra Jožefa Grošlja v Selcih 61 nad Škofjo Loko, ki je eden naših najboljših podobarjev in je izvršil že nešteto lepih del in to po zelo nizki ceni. Mož, ki se v starosti bori z življenjskimi težavami, zasluži, da ga podpremo, s tem pa tudi podkrepimo našo domačo obrt.
26.
Ustanovitev župnije v Litiji.
Z listino škof. ordinariata v Ljubljani z dne 17. aprila 1936, št. 1838, se je ustanovila nova župnija sv. Nikolaja, škofa, v Litiji. Novo župnijo tvorijo deli treh župnij: Šmartno, Sava in Vače. Pod novo župnijo spadata dve podružnici župnije Šmartno: sv. Katarine, dev. muč. na Bregu in sv. Jurija, muč. v Št. Juriju pri Poganiku. Župnijo škof prosto podeljuje in jo oskrbuje župnik z dvema kaplanoma, katerim gre pravica do vseh prejemkov iz državne blagajne.
Ustanovitev župnije je odobrilo ministrstvo pravde z rešenjem z dne 12. marca 1936, št. 22.601; z istim rešenjem se je priznala tudi državna dotacija trem dušnim pastirjem v župniji od 1. aprila 1937 dalje.
Nova župnija se je začela dne 1. maja 1936.
27.
Sprememba župnijskih mej.
Da se je ustreglo dolgoletnim željam in utemeljenim prošnjam, se je iz razloga kan. 1427, § 2, z odlokom škof. ordinariata z dne 10. marca 1936, št. 1213, izločila soseska Struževo iz župnije Naklo in priključila župniji Kranj.
Tej spremembi je glasom dopisa kr. banske uprave drav. banovine v Ljubljani z dne 3. februarja 1936, št. II. 4113/1, pritrdilo ministrstvo pravde z razpisom z dne 21. januarja 1936, št. 92.211/35, na podstavi § 20 zakona z dne 7. maja 1874, drž. zak. št. 50.
Odlok je stopil v veljavo dne 1. aprila 1936.
28.
Razne objave.
Škofijske pisarniške takse. Sv. kongregacija koncila je z reskriptom z dne 25. februarja 1936, št. 1101/36, podaljšala za nadaljnjih pet let škofijske pisarniške takse, objavljene v Škof. listu 1930, str. 14 in 15.
Protituberkulozni teden se bo letos vršil od 17. do 24. maja. Naroča se, da se v nedeljo, 17. maja, omeni ta prireditev v vseh cerkvah med oznanili. Verniki naj se opozore na važnost borbe proti tuberkulozi, naj se jim priporoči pristop h krajevnim protituberkuloznim ligam in naročba glasila »Delo proti tuberkulozi«. Obenem naj se oznani prostovoljno [lobiranje v puščico za protituberkulozne dispenzarje. (Št. 1930 z dne 23. aprila 1936.)
Poroke italijanskih državljanov. V zvezi z objavo v Škof. listu 1931, str. 19, se naznanja, da je kr. banska uprava drav. banovine v Ljubljani z dopisom z dne 25. marca 1936, št. II. 6135/2, sporočila škof. ordinariatu pojasnilo italijanskega generalnega konzulata v Ljubljani z dne 21. marca 1936, št. 10.139, ki se glasi: »1. Italijanski državljani, ki se hočejo poročiti v tujini, so po zakonu dolžni napraviti tozadevno prošnjo na. njihovo do-movno občino in jo morajo vložiti pri tem generalnem konzulatu; 2. dovoljenje za poroko, dobljeno od domovne občine, se izdaja prizadetim osebam potom tega konzulata; 3. to dovoljenje se more izdati samo«, če je zaročenec, ki je italijanski državljan, zadostil svoji vojaški obvezi. — Glede prilog prošnje vide Škof. list 1931, str. 19.
Priporoča se pasarska delavnica: Lojze Ž m u c , pasar, Ljubljana, Tyrševa cesta 23.
29.
Slovstvo.
Jiosip Lavtižar: Marijina božja pota v Evropi. Tretja knjiga. Šmarnice za 1. 1936. Založil pisatelj v Ratečah-Planici na Gorenjskem. Tiskala Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. — Znamenje, da so se šmarnice poljudnega pisatelja udomačile, je tretja tovrstna knjiga s 30 novimi božjimi poti v Evropi. Pisatelj napoveduje še četrto knjigo. Brez dvoma se bodo te knjige brale z užitkom in dušnim pridom sedaj in še prihodnja desetletja.
Knjižice Salezijanske družbe: Komunizem, Božje usmiljenje, Frama-soni, Pomoč od zgoraj. — Priporočamo.
Stjepan Z i m m e r m a n n: Filozofija in religija, filozofske istine o Bogu i o čovjeku: razumni temelj vjere. — Prigodom svoje stogodišnjice izdao: Zbor duhovne mladeži zagrebačke. Zagreb 1936. — V sijajno opremljeni knjigi je književno društvo izdalo za svoj jubilej življenjsko delo svojega častnega člana univ. prof. dr. St. Zimmermanna. Vsebina knjige je najboljša obramba vere proti vsem filozofskim zablodam današnjih dni, zlasti pa je znanstveni obračun z marksizmom. — Knjigo priporočamo. Naroča se pri založništvu: Zagreb, Kaptol 29.
Št. 2101.	30.
Konkurzni razpis.
S tem se razpisuje vsled promocije dosedanjega župnika izpraznjena in pod patronstvom kolegiatnega kapitlja v Novem mestu stoječa župnija Š t. J a n ž v trebanjski dekaniji.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na patrona in jih poslati na škof. ordinariat v Ljubljani.
Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 10. junija 1936.
V Ljubljani, dne 2. maja 1936.	Igu.	Nadrah,
gen. vikar.
31.
Škofijska kronika.
Stolni kapitelj v Ljubljani. Josip Šimenc, uršulinski spiritual v Škofji Loki, je bil dne 13. aprila 1936 kanonično umeščen na podeljeni mu Čemažarjev kanonikat. — Za častnega kanonika je bil imenovan Ivan Oman, župnik župnije Sv. Lovrenca v Clevelandu, U. S. A.
Škofijski konzistorij. Za prave konzistorialne svetnike so bili imenovani stolni kanoniki: dr. Gregorij Žerjav, dr. Alojzij Zupan in Josip Šimenc.
Cerkvena odlikovanja. Za škof. duhovne svetnike so bili imenovani: Ivan Lovšin, župnik v Planini pri Rakeku, Franc Pečarič, župnik
na Dovjem, Vaclav Vcndrašek, župnik v Podbrezjah, in Franc Žitnik, župnik v Stopicah.
Podeljena je bila župnija Cerklje pri Kranju Janezu Črnilcu, župniku v Št. Janžu na Dol.
Imenovani so bili: za župne upravitelje: stolni kanonik Josip Šimenc za Naklo; Vinko Lovšin, ekspozit v Litiji, za Litijo; Janez J e n k o, župnik zagrebške nadškofije, za Planino pri Črnomlju, in Janez Kalan, kaplan v Št. Janžu, za Št. Janž. Za rektorja uršulinske cerkve in uršulinskega kateheta v Škofji Loki: Viktorijan Demšar, kaplan v Škofji Loki. Za honorarne srednješolske veroučitelje: dr. Jožef Pogačnik, kaplan v Trnovem v Ljubljani, za drž. učiteljsko šolo v Ljubljani; Karel Matkovič, kaplan v Trnovem v Ljubljani, za drž. klasično gimnazijo v Ljubljani; Pavel Slapar , kaplan v Preserju, za drž. realno gimnazijo v Kranju, in p. Leon Božič, 0. Teut., za II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani.
Premeščeni so bili: Jožef Oblak, kaplan v Stari cerkvi, za eks-pozita na Zdihovo; Anton Pogačnik, uršul. katehet v Škofji Loki, za kaplana v Naklo; dalje kot kaplana: Ignacij Škoda iz Škocijana pri Mokronogu na Krko, in Jožef Vovk iz Hinj v Škofjo Loko.
Nameščen je bil kot kaplan v Hinjah duhovnik F rane Golob.
V kler ljubljanske škofije je bil sprejet Janez Jenko, duhovnik zagrebške nadškofije.
Stalno upokojena sta bila: Josip Seigerschmied, župnik v Naklem, in Franc Pokorn, župnik v Besnici.
Teološka fakulteta. Za doktorja teologije je bil dne 22. aprila 1936 promoviran p. Tomaž Kurent, 0. Cist.
Ordinacije: Prezbiterat je dne 29. marca 1936 prejel v Innsbrucku Alojzij Pollak.
Umrl je: P. Herman Langeršek, 0. M. Cap., v Krškem dne 25. aprila 1936 v starosti 69 let. — Naj v miru počiva!
Škofijski ordinariat v Ljubljani,
dne 8. maja 1936.
f Gregorij,
škof.
Vsebina: 20.	Konference Sodalitatis ss. C. J. 1. 1935. — 21. Osemdeseti	rojstni
dan sv. Očeta Pija	XI.	— 22. Cerkveni računi. — 23. Družba treznosti.	— 24.	Gospo-
darski programi za nadarbinske in cerkvene gozdove. — 25. Cerkvena umetnost. — 26. Ustanovitev župnije	v Litiji. — 27. Sprememba župnijskih mej. — 28.	Razne	objave.
— 29. Slovstvo. —	30.	Konkurzni razpis. — 31. Škofijska kronika.
Jože Jagodic, v. d. ravn.
Izdajatelj: Škofijski ordinariat (Ignacij Nadrah). — Odgovorni urednik: Jože Jagodic. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čec.
i ■"	.	’■	'	■	.s:
/
-
.
. . ' <
I 1
'	r	J)	■	::	1':
■ ’	'	t	o:’,.	■