LETO XXIII. — številka 98 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. ~- Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 23. 12. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO I GeneralpoUcovnik Janko Sekimik je v ponedeljek podelil kranjski enoti malo in srednjo plaketo JLA za izredne dosežke pri vzgoji in urjenju mladih vojakov ter sodelovanju s civilnim prebivalstvom. Na svečanosti so bili tudi predstavniki družbenega in političnega življenja kranjske občine, (jk) Foto: F. Perdan Plakete J LA podeljene Komandant ljubljanske ar-madne oblasti generalpolkov-nik Franc Poglajen je v ponedeljek na predlog koordinacij skega odbora za vprašanja obrambe pri republiški konferenci SZDL Slovenije v Ljubljani podelil letošnje srednje in male plakete JLA organizacijam in posamezni-kom iz Slovenije. Srednjo plaketo so letos prejele tri organizacije oziroma skupnosti, malo plaketo pa 25 organizacij in posameznikov. Med drugim sta srednjo plaketo prejela družbenopolitična skupnost Kamnik in Planinska zveza Slovenije. Občina Kamnik je letos spomladi uspešno sodelovala na vojaških vajah na širšem območju Gorenjske. Vse enote civilne zaščite, tako v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah so v pogojih, ki so bili zelo podobni okoliščinam v vojni, pokazale primerno učinkovitost v vojaških akcijah, pri reševanju ranjencev, gašenju požarov in odstranjevanju drugih posledic napadov. V pripravah in na vaji sami so bile zelo aktivne družbenopolitične organizacije, prav tako pa tudi vse samoupravne organizacije, občinska skupščina in krajevne skupnosti. Planinska zveza Slovenije povezuje in združuje v skupno planinsko dejavnost vsa planinska društva v Sloveniji. Teh je bilo lani 106, letos pa 113. Pri vseh društvih je bilo 57.799 članov, od tega 11.839 mladincev in 12.187 pionirjev. Planinska zveza upravlja tudi 173 planinskih postojarik, v katerih je 5586 ležišč. Lani je te postojanke obiskalo kar 877.527 planincev. Razen tega v šolali deluje okrog 200 planinskih odsekov. V Sloveniji pa je tudi 15 postaj gorske reševalne službe, planinska zveza pa skrbi tudi za prek 10 tisoč kilometrov planinskih poti. Malo plaketo pa sta med drugim dobila Martin Košir, predsednik odbora za družbenopolitični sistem in notranjo politiko v republiški skupščini. Martin Košir uspešno dela pri uresničevanju koncepta splošnega ljudskega odpora v kranjski občini in na Gorenjskem. Prod odhodom v republiško skupščino je bil sekretar komiteja občinsko konference ZK v Kranju in sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Tako jo od vsega začetka sodeloval pri uveljavljanju koncepta splošnega ljudskega odpora v organizacijah zveze komunistov, v koordinacijskem odboru za splošni ljudski odpor pri SZDL, najprej s predavanji in razgovori, kasneje pa kot predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri občinskem komiteju zveze komunistov v Kranju. Oblikoval je vsebinske, organizacijske in kadrovske pogoje za izvedbo tega programa. Svoje izkušnje je kasneje posredoval tudi v drugih gorenjskih občinah. Nadalje j a nudil dragoceno pomoč pri formiranju odborov v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Tovariš Košir je še vedno član komisije za splošni ljudski odpor pri občinskem komiteju zveze komunistov Kranj. A. 2. V petek zvečer je bilo v domu JLA v Kranju quiz tekmovanje med pripadniki JLA in mladimi planinci Iz Kranja v počastitev 22. decembra. Tekmovanje je organiziral odsek planinskega društva iz Kranja. Ekipi sta odgovarjali na vprašanja iz planinstva in zgodovine NOB. Po ogorčeni borbi je zmagala ekipa JLA, ki je dobila darilo pokrovitelja, občinske konference ZMS Kranj, kip maršala Tita, ki ga je izdelal kipar AvguŠtinčič. Dvorana je bila nabito polna. Za popestritev so poskrbeli recitatorjl-vojaki ln gimnazijci, ansambel SMB 220 in folklorna skupina iz Save. Na prvi sliki je ekipa planincev, na drugi pa zmagovalna ekipa JLA. (jk) Foto: F. Perdan JESENICE Preteklo nedeljo so se zbrali v gasilskem domu poklicnih gasilcev iz železarne prostovoljni gasilci s Koroške Bele, Blejske Dobrave in Smokuča. Takšna srečanja, za katere se je odločila občinska gasilska zveza na Jesenicah, bodo odslej tradicionalna. Na teh srečanjih se bodo poklicni gasilci seznanili s sodobno gasilsko opremo in spretnostjo, ki jo morajo imeti poklicni gasilci pn opravljanju svoje dolžnosti pri požarih in raznih drugih nesrečah. % -jk Občinska konferenca zveze mladine je že izdelala program praznovanja meseca mladosti 1971. Po programu naj bi snemali film o življenju mladih na Jesenicah, organizirali pohod mladih na Pristavo, pripravili več razstav, proslav in športnih prireditev, organizirali štafeto mladosti, quiz oddaje in koncerte pevskih zborov. V programu ima pomembno mesto tudi srečanje celovške, skopske in jeseniške gimnazije. Po predračunu bi za uresničitev programa potrebovali 16.300 dinarjev. jk KRANJ V petek se je začel na Jezerskem tridnevni seminar o vodenju družabnega in klubskega življenja, ki ga je organizirala občinska konferenca zveze mladine iz Kranja, udeležilo pa se ga je 46 mladincev iz 25 terenskih aktivov in klubov. Predsednik kranjske mladine Zvone Filipovič je govoril o ZM in njenih nalogah na terenu ter o ictejnopolitičnem delu v klubih, Mitja Rotovnik o ZK in mladih, Franc Thaler o pomenu Glasa, Tone Miklavčič o odnosu mladino do religije in Cerkve, Dušan Rebolj o vodenju in organizaciji dela in Franci Hočevar o delu mladinskih khibov. Po vsakem predavanju so se razvili živahni razgovori. Na seminarju so sprejeli tudi program nadaljnjega dela. -jk Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar je izjemoma za danes popoldne (in ne za četrtek kot po navadi) sklical zadnjo letošnjo sejo obeh zborov občinske skupščine. Od desetih točk dnevnega reda bodo odborniki tokrat kar v sedmih točkah glasovali o sprejetju različnih odlokov. Med njimi pa tokrat ni predloga odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju prihodnjega leta. O tem bo na skupščini podana samo informacija. Odlok o proračunu za prihodnje leto bodo odborniki sprejeli na eni od sej prihodnje leto, ko bodo znani stabilizacijski ukrepi, ki bodo vplivali na oblikovanje proračuna. Na dnevnem redu tokrat tudi ne bo predloga odloka o prispevkih in davkih občanov. A. ž. Predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar in komandant garnizije Stane Žagar v Kranju sta v ponedeljek popoldne v prostorih občinske skupščine pripravila slovesen sprejem ob prazniku jugoslovanske ljudske armade. Sprejema so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in garnizije Stane Žagar. Po sprejemu je bil v domu JLA v Kranju tovariški večer. Danes ob 13. uri se bo v Kranju sestal izvršni odbor občinske konference SZDL. Obravnaval bo priprave na volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze v občini. — V različnih krajevnih skupnostih v občini pa se nadaljujejo zbori občanov oziroma sestanki političnih aktivov, na katerih med drugim razpravljajo o pripravah na volilne konference SZDL. Kranj, 22. decembra — Na popoldanski svečanosti je občinski odbor ZZB NOV podelil devetdeset priznanj organizacijam in posameznikom v občini. — Včeraj popoldne pa je bila tudi skupščina kulturne skupnosti. A. 2. TRŽIČ Krvodajalska akcija je med tržiškimi občani pretekli teden lepo uspela. V petek in soboto se je javilo zdravniški ekipi transfnzijske službe 610 prostovoljnih krvodajalcev, izmed katerih jih je bilo odklonjenih samo 30. Prav ta podatek kaže, kot je izjavil vodja strokovne službe, da je Tržič zelo zdrav, saj je odstotek zavrnjenih minimalen. S svojim odzivom so zadovoljili predvsem delavci BPT, Peka, ZLIT in Tria (BPT 199 krvodajalcev, Peko 169 itd.). Vendar moramo še posebej omeniti Franca Perka, ki je praznoval svojevrsten jubilej — kri je dal pri 75., in družino Kramar, katere vseh 7 Članov se je udeležilo akcije. V razgovoru s predsednico komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa Ivanko Hvalica smo izvedeli, da so Tržičaii tudi to pot presegli pričakovanja (po republiškem načrtu naj bi se v tej občini odzvalo 546 prebivalcev) in da je tudi vodja zdravniške ekipe Vojko Mlinar ocenil to akcijo kot eno najuspešnejših v Sloveniji. Za to pa gre zasluga tudi občinskemu sindikalnemu svetu, osnovnim sindikalnim organizacijam in občinskemu koordinacij skemu odboru za krvodajalstvo. •—ok V ponedeljek dopoldne je prispel na obisk v Slovenijo podpredsednik Združene arabske republike Husein el Safei. Po prihodu v Ljubljano je gosta v vili Podrožnik sprejel podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej. Visoki egiptovski gost je potem odpotoval proti Bledu. Spotoma pa se je s spremstvom ustavil tudi v kranjski Iskri, kjer so ga pozdravili predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, predstavniki podjetja in tovarne Iskra. Egiptovskemu gostu je dr. Jože Brilej priredil kosilo v Golf hotelu na Bledu. Po vrnitvi v Ljubljano se je podpredsednik Husein el Safei sestal tudi s predsednikom republiške skupščine Serge-jem Kraigherjem in predsednikom izvršnega sveta Stanetom Kavčičem. A. /. GORENJSKA KREDITNA BANKA BLED' JESENICE ' KRANJ ' RADOVLJICA ' ŠK. LOKA - TRŽIČ VELIKI NAGRADNI ŽREBANJI Hranilne vloge obrestujemo: navadne 6 vezane nad 1 leto 7 -o vezane nad 2 leti 7,5 Sredstva na deviznih .računih'-: obrestujemo navadna i 5.5 v devizah 0 5 nc v dinarjih . vezana nad < i letp 7 % v devizah 0,5."o v dinarjih Za vlagatelje, ki do 31. VII. 1971 vlože na hranilno knjižico ali na devizni račun 2000 din — vezano nad eno leto 1000 din — vezano nad dve leti Obnovijo v navedenem' času rok vezave Za vsak navedeni v polpg en zrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov 17. II. 1971 v Radovljici v Škofji Loki 10 nagrad po 2000 din Prvi nagradi 10 nagrad po 1500 din osebna avtomobila 20 nagrad po 1000 din AUSTIN 1300 20 nagrad po 800 din in 198 lepih 20 nagrad po 600 din denarnih nagrad 20 nagrad po 400 din 98 nagrad po 100 din 12 Veliko znižanje cen veletrgovina bled Veliko znižanje cen za novoletne praznike v vseh naših prodajalnah in mesnicah gorenjski želodčki kg jeterna pašteta 100 g coka kos rozine kg rum 11 stekl. pelinkovec 1 1 stekl. konjak 11 stekl. kompot ananas 450 g kos Čokolada mlečna 500 g gorenjka kos din 19,00 1,35 6,20 15,00 15,20 16,00 4,60 11,00 C 0) o o I9WB| C (S 'E N o ■35 > I Veliko znižanje cen Razprave je zamenjalo delo Izkoristite izredno ugoden nakup do 31. decembra 1970. Vsem potrošnikom želimo srečno novo leto 20-letnica samoupravljanja G G Bled V soboto dopoldne je bila V prostorih Gozdnega gospodarstva Bled slavnostna seja delavskega sveta, s katero so proslavili 20. obletnico samoupravljanja v Gozdnem gospodarstvu. Uvodoma je direktor podjetja tovariš Tolar orisal razvoj podjetja in poudaril, da je kolektiv v zadnjih 20 letih dosegel vrsto uspehov. Med drugiim ima podjetje danes najboljši kadrov sik i sestav v občimii. V podjetju ima namreč 5,2 odstotka zaposlenih visoko izobrazbo, 10,5 odstotka srednjo, 45 odstotkov je kvalificiranih delavcev. Ko je pre-sednik občinskega sindikalnega svela Radovljica Jože Bohinc čestital kolektivu za dosežene uspehe, je poudaril, da bodo pri nas po programu taksen kadrovski sestav podjetja dosegala v prihodnjih 10 do 15 letih. Koloktivu so ob tej priliki čestitala tudi podpredsednik občinske skupščine, sekretar izvršnega odbora občinske konference SZDL, direktor LIP Bled in drugi. Po slavnostni seji delavskega -sveta so delavcem, ki so že 20 oziroma 10 let v podjetju, podelili priznanja. Za 20-let no delo v podjetju so dobili priznanja: Zdenka Abramovič, Viktor Beguš, Lud,vik Bunderla, Ratislav Dobravec, Majda Dorhijan, Franc Fartek, Andrej Ferjan, Ernest Gašper, Franc Guzelj, Jože Humer, Janko Jensterle, Nada Joras, Stane Jere, inž. Ciril Kafol, Polde Kajdiž, Peter Kemperle, Vinko Kobal, Martina Koselj, Rudi Krava-nja, Franc Kunstetic, Franc Lakota. Fani Lcbar, Metka Legat, Dore Medic, Tončka Medja, Amalija Metul, Silvo Mlakar, Anton, Mlokuž, inž. Boro Milonkovič, Marijan Milost, Jože Mulej, Draga Naglic, Albin Noč, Bolte Okun, Jože Perš, Matija Pfajfar, Marija Pikoii, Alfonz Pod-oreh, Janko Pogačar, Ivanka Pristov, Štefan Rogan, Ivanka Ropret, Julijana Sirk, Cil- ka Sorč, Pavel Tolar, Vinko Torkar, Janko Ulčar, Ludvik Vidic, Marijan Zalokar, Janez Zupan in Franc Zupan. A. Z. Radovljica, 22. decembra — Položaj v blejski Vezenini, ki so jo pred dvema mesecema razburkali dogodki okrog premeščanja in odpuščanja delavcev ter odstopa direktorja, se je spet umiril. Kot so poudarili na sinočnji seji občinskega komiteja ZKS, je kolektiv v dosedanjih razpravah pokazal, da je dovolj močan, da sam uredi notranje odnose. Na seji so ugodno ocenili sestanek tovarniške organizacije ZK in vodstev samoupravnih organov, na katerem so zelo kritično spregovorili o nepravilnostih in slabostih. Hkrati pa so se zavzeli za to, da prenehajo z razpravljanjem in se čim prej z vso prizadevnostjo lotijo dela. To jim je namreč ob oktobrskih dogodkih nekoliko zastalo, kar se jim bo poznalo tudi pri dohodku. Z dobrimi poslovnimi rezultati bi radi tudi zbrisali senco, ki so jo na podjetje vrgli dogodki po širokem odmevu v slovenski javnosti. Kljub zapletom so se odločili, da ne bodo odstopili od sanacijskega programa podjetja, saj zanje pomeni najboljšo pot v vse težjem gospodarskem položaju. Skrbno in načrtno so ga pripravljali več kot leto dni, zato so ga temeljito proučili. Sklenili pa so, da popravijo tisto, pri čemer se jim je zataknilo, in pri njegovem uresnk čevanju najdejo primernejšo Obliko, al Nova trgovina v Bitnjah K številnim letošnjim otvoritvam novih in preurejenih trgovin bo veletrgovina Živila Kranj jutri popoldne dodala še eno. V Bitnjah bodo odprli novo samopostrežno trgovino z mesnico in bifejem. To bo letos že deveta trgovina, ki jo je odprlo to podjetje. A. 2. V prvih desetih letošnjih mesecih so se hranilne vloge v slovenskih poslovnih bankah povečale za 18 odstotkov v primerjavi z dvanajstimi meseci lanskega leta. V decembru lani je bilo namreč na področju Slovenije v poslovnih bankah 2190 milijonov din hranilnih vlog, letošnjega oktobra pa že 2592 milijonov din. Od skupne vsote hranilnih vlog je vezanih vlog za 1029 milijonov din, skupna vsota vlog na vpogled pa 1562 milijonov din. Ob tolikšni povečani vsoti hranilnih vlog bi lahko rekli, da kljub težavnemu gospodarskemu položaju občani niso izgubili zaupanja v dinar. Največ denarja je v letošnjem letu zbrala ljubljanska banka, kar za 20 odstotkov več v primerjavi s celotnim lanskim letom. Enako ali nekoliko manjše povečanje so imele ostale poslovne banke. Gorenjska kreditna banka je v letošnjih desetih mesecih zbrala nekaj manj kot 203 milijone din hranilnih vlog. V primerjavi z lanskim letom so se skupne hranilne vloge povečale za 17 odstotkov. Vezanih vlog je bilo v tem obdobju nekaj manj kot 58 milijonov dinarjev, hranilnih vlog na vpogled pa nekaj manj kot 145 milijonov din. Delavcem« ki so že 20 oziroma 10 let v GG Bled so podelili priznanja. — Foto: F. Perdan Skrb za borce Komisija za zadeve borcev pri jeseniški občinski skupščini je novembra in decembra obiskala večje število borcev na območju občine, da bi se z njimi pogovorila o življenjskih razmerah. Večina borcev potrebuje materialno pomoč predvsem zaradi nizkih osebnih prejemkov, šolanja otrok in podobno. Mnogi pa so tudi oslabeli in bolni in jim je potrebna člo- veška in prijateljska beseda, Ob obiskih po domovih so tudi ugotovili, da nekaterim pomoč ni več potrebna, nekaterim pa jo bodo morali povečati. Le-te so že predlagali upravnemu odboru sklada za pomoč borcem NOB pri občinski skupščini. Nekaterim borcem pa so že priznali enkratno pomoč za nabavo kurjave in ozimnice. srš Obsodba nasilja in krnenja pravic Slovencem V petek zvečer je bila na Jesenicah skupna seja predsedstva občinske konference ZMS in občinskega centra klubov OZN, na kateri so razpravljali o sedanjem položaju v svetu in o položaju slovenskih narodnostnih manjšin v sosednji Italiji in Avstriji. Menili so, da je ljud- Velik osip na naših šolah Nemiren, nepozoren, neposlušen otrok V naši osnovni šoli je osip učencev zelo velik. Republiško poprečje je skoraj 40 % šolarjev, kar predstavlja že resen družbeni problem. Med otroki, ki v šoli ne napredujejo, je poleg podpoprečno umsko sposobnih in kulturno močno prikrajšanih otrok, veliko število tudi poprečno ali celo nadpo-prečno nadarjenih, ki v šoli ne uspevajo zaradi blažjih razvojnih motenj in učnih težav. Študije so pokazale, da je 10—15 % šolarjev s takimi motnjami. Pripisujemo jih posebnemu možganskemu delovanju, ki je posledica različnih okvar pred porodom in v prvih letih življenja. Pogosti spremlja-Ijajoči znaki motenj so močenje postelje, grizenje nohtov in svinčnikov, drhtenje rok, levičnost, glavobol, nemirno spanje in napadi nočnega strahu. V kranjski občini je v letu 1970 prek 7000 šoloobveznih otrok in približno toliko predšolskih. Med njimi je približno 10 % takih, ki kažejo blažje motnje v vedenju in učenju ali okrog 700 otrok. Najdemo jih v rednih osnovnih šolah med mejno poprečnimi, poprečnimi in nad-poprečnimi šolarji. Težjih primerov je 10—/5 % od navedenega števila 700, kar bi pomenilo za Kranj 70—105 otrok. Mnogo otrok z blažjimi motnjami in posebnostmi možganskega delovanja se do vstopa v šolo ne razlikuje od vrstnikov in se ne obnaša dosti drugače kot drugi otroci. Razliko pa ze o pala j o vzgojiteljice v vrtcih, saj često slišimo od njih, da je ta in ta otrok izredno živahen in nemiren, da se obnaša drugače kot njegovi vrstniki, da je zelo občutljiv in razdražljiv. Takega obnašanja pa v predšolski dobi niti starši niti vzgojitelji ne jemljejo preveč resno. Verjetno pa že v tej dobi nastajajo prva nasprotja med otrokom in okolico, ki se razraščajo in končno izoblikujejo v Soli. Znatno manjše pa je število otrok z motnjami v vedenju, ki so pretirano neaktivni, mirni, v svojih gibih pa medli in počasni. Otrok z blažjimi motnjami ali posebnostmi možganskega delovanja se zelo različno odziva na stike z okolico. Je lahko zelo nemiren, prenagel in izredno živahen ali pasiven, apatičen ali celo top. V razpoloženju zelo niha. Danes je ubogljiv in učno uspešen, potem pa nastopijo slabi dnevi, ko mu ne zaleže nobena beseda. Dela se hitro naveliča, hitro se razburi, postaja nestrpen. Od vseh teh lastnosti najbolj moti otrokova gibalna nemirnost, ki s svojo neprenehnostjo in nadležnost jo spravlja ob potrpljenje starše in učitelje. Onesrečuje pa tudi otroka, ki bi bil rad priden, pa ne more biti. Tudi pri sposobnostih se kažejo težave. Učenec pri razlagi ni pozoren in zbran, hitro se utrudi in pozabi, kar je v šoli slišal. Pri šolskih predmetih pa se pojavijo težave le pri nekaterih predmetih. Nekdo težko računa, dru gemu delajo težave črke pri pisanju, ki jih izpušča ali jih postavlja na nepravo mesto. Pri branju je značilna počasnost in zatikanje ter izpuščanje zlogov. Pri katerem predmetu bodo nastopile težave, je odvisno od tega, kate-, ra možganska funkcija je prizadeta, pa tudi od otrokove nadarjenosti. Zelo pomemben je vpliv okroga na otroka, posebno matere. Ker mati pri otroku z običajnimi vzgojnimi metodami ne doseže tistega, kar L t želela, temveč ravno nasprotno, začne dvomiti o svoji materinski sposobnosti. Zgodi se, da postane do otroka odklonilna ali celo sovražna. V tem poslabšanju odnosov med materjo in otrokom je prvi vir čustvene motenosti. Drugi zelo važen vir je šola. Učitelja moti otrokovo stalno gibanje in ga skuša s silo ali avtoritativnimi posegi disciplinirati. Toda v čim-večji napetosti je otrok, tem bolj je nemiren. Učitelja moti tudi spremenljivost otrokovega znanja. En dan zna vse, drugi dan nič. Za učitelja je to muhast otrok brez delovne discipline. Otrok postane zaradi vse večjih nasprotij z učiteljem napadalen, divjaški in uporen. Lahko pa gre razvoj v drugo smer. Postane pasiven, apatičen, pretirano podredi j iv in do šole začuti odpor ali celo strah. Te težave dosežejo v višjih razredih že tako stopnjo, da otrok ponavlja razred, lahko tudi večkrat. Današnja šola za otroke z motnjami in posebnostmi v možganskem delovanju ni napravila ničesar. S svojo nemirnostjo zman jšu jejo sposobnost za poslušanje in učenje vseh otrok v razredu. Dogajalo se je, da so take otroke pošiljali pred komisijo za kategorizacijo otrok in od tu v posebno šolo. S tem so ustregli le razrednemu kolektivu in učitelju. Otrok pa se je znašel v popolnoma neprimernem okolju, saj so učne zahteve na posebni šoli mnogo premajhne zanj. Da bi ta problem rešili, se šole in pristojni občinski organi resno pogovarjajo, da bi po šolah odprli posebne oddelke za otroke z motnjami in posebnostmi v obnašanju. L. Bogataj stvom, ki še danes trpe tujo nadvlado in se bore za svobodo, treba pomagati, če ne materialno, pa vsaj moralno. Moralna pomoč pomeni velikokrat več ko>t materialna, saj dobijo bojujoči se narodi občutek, da v svojem pravičnem boju niso osamljeni. Ko so govorili o položaju slovenskih narodnostnih manjšin v Italiji in Avstriji, ki se še ni mogla prepričati!, da ne more uničiti svobodo^ Ijubnega in golorokega pre* biva Is t va teh dežel! Naša vest in zavest ter pripadnost politiki miru nam ne dopuščata, da bi nemo spremljali pustolovske posege 20. stolet-ja!... Dvigamo svoj glas ifl se pridružujemo drugim nar prednim silam v svetu .. . šc posebno pa smo prizadeti ob so poudarili, da bomo morali ' najnovejših dogodkih v It* našim zamejskim bratom bolj pomagati. Prepogosto smo premalo odločni. Da bila stališča jeseniške mladine do teh vprašanj znana širši javnosti, objavljamo del njihove izjave, ki so jo sprejeli na petkovem sestanku. Takole pravi: »Mladi prizadeto spremljamo posege imperialističnih sil v Aziji, Afriki in drugje ter delovanje neofašističnih sil v sosednji Italiji in Avstriji. Zato dvigamo svoj glas proti krnjenju nacionalnih suverenih pravic, svobode in liji in Avstriji, čeprav smo" mladi, nisino pozabili, da je zadal fašizem človeštvo ogromne materialne in človeške žrtve, sedaj pa ponovno dvigajo glave neofašisti in kažejo svojo ideologijo V praktičnih, krivičnih in sovražnih odnosih do sloven« skih narodnostnih skupin V sosednjih deželah!« Jeseniški mladinci so SČ dogovorili, da bodo navezalS stike s slovenskimi mladi* skimi organizacijami v ItalijS in Avstriji, kar krepi mednarodno vzgoji.) mladih, ki samostojnega razvoja naro- i mora najti ustreznejše mestd dov in narodnosti v svetu. Obsojamo krvavo in zatiral-no politiko ZDA v Indokini, v sistemu splošnega izobraževanja. J. Košnjek Nove oskrbnine za vrtce Na predlog vzgojno varstvenih zavodov kranjske občine je prejšnji teden skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Kranj sprejela nove cene oskrbnin za naslednje leto. Oskrbnine so se povečale za 30 din na mesec za vsako skupino. To pomeni, da bodo starši za predšolske otroke plačevali po 180 din na mesec, za dojenčke v vrtcu Janina 290 in za dojenčke v vrtcu Rezka Dra-gar 210 din. Oskrbnina v šolskem varstvu pa se bo znižala za 10 odstotkov. Starši bodo tako plačevali za nekaj odstotkov višje materialne stroške, vzgojo pa bo kot do sedaj financirala TIS. Skupščina je sprejela tudi nove kriterije za pomoč socialno šibkim družinam pri plačevanju oskrbnine. Olajšave pri plačevanju oskrbnine dobe starši, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 550 din. Nad to vsoto plačajo starši celotno oskrbnino, to je 180 din, za nižji dohodek pa velja naslednja lestvica: Poprečni dohodki na družinskega člana (otr. dodatek vštet) — nad 550 din — od 500 do 550 din — od 450 do 500 din — od 400 do 450 din — od 350 do 400 din — od 300 do 350 din — od 250 do 300 din Prispevek staršev v odstotkih 100 90 80 78 55 40 20 Primer: starši, katerih dohodek na člana družine je na primer nekaj pod 300 din na mesec, plačajo za oskrbo le 36 din na mesec. Po tako sprejetih kriterijih bo plačevalo nižjo oskrbnino v vrtcih 13 odstotkov staršev, kar je še enkrat več kot je bilo doslej. Pri dohodku na družinskega člana pod 250 din na mesec, pa se bo za vsak primer posebej določila oskrbnina oziroma je ne bo treba plačevati. Skupščina je tudi ugotovila, da je še vse premalo socialno ogroženih otrok v vzgojno varstvenih ustanovah. Zato naj bi socialne službe v občini predlagale za sprejem v vrtce vse otroke, ki žive v slabih materialnih razmerah in so obenem tudi vzgojno zanemarjeni. Za take otroke naj bi pripravili prostor v vrtcih v prihodnjem šolskem letu. L. M. Jeseniški občinski proračun bo večji za 11 odstotkov Začrtane so osnovne smernice jeseniške gospodarske politike v 1971. letu, ki temeljijo na ukrepih za stabilizacijo našega gospodarstva in sklepih 1. konference ZKJ ter potrebah občine Ne zanemarjajmo talentov Na zadnji seji skupščine komunalnega zavoda za zaposlovanje v Kranju so odborniki sprejeli zanimiv sklep glede kriterijev pri dodeljevanju štipendij. Zavod namreč predlaga, naj bi na Gorenjskem veljali enotni kriteriji pri izbiri kandidatov za štipendije. Dosedanji kriteriji so namreč zelo različni. Vendar pa pri tem ni bistvena enotnost kriterijev kot takih, pač pa primarnost zahteve po sposobnosti kandidata za določen poklic, ki je poteg socialnega stanja in učnega uspeha odločilna pri dodeljevanju štipendije. Zavodu se je namreč zdelo potrebno, da delovne organizacije na Gorenjskem opozori na to, da bi dodeljevale štipendije res najbolj sposobnim, še vse prepogosto se namreč dogaja, da se sposobnosti kandidatov zanemarjajo in se pri podelitvi štipendije upošteva predvsem materialno stanje ali kar je še najbolj narobe — sorodstvene ali drugačne »zveze«. Le nekaj je gospodarskih organizacij na Gorenjskem, ki kandidate za štipendije preizkusijo s testom sposobnosti, štipendije pa se večkrat podel e tudi takim, ki niso najbolj sposobni za dolo- čen poklic. To se zadnje čase dogaja vse pogosteje, ker se za nekatere vrste poklicev predvsem tehnične, javlja premalo kandidatov in ti prejmejo štipendijo ne glede, ali so sposobni za ta poklic ali ne. Zavod za zaposlovanje v Kranju že nekaj let podeljuje štipendije socialno šibkim, vendar sposobnim učencem. Med pogoji za štipendijo je na prvem mestu prav dober ali odličen uspeh v šoli in pa nadpoprečne sposobnosti na testih oziroma ustrezne sposobnosti za določen poklic. Vse tako kaže, da bodo v bodoče zavodi za zaposlovanje morali opustiti štipendiranje, vendar pa bi radi svoje izkušnje in svojo politiko štipendiranja najsposobnejših prenesli na delovne organizacije. Zavodi za zaposlovanje zasledujejo uspehe učencev od 5. do 8. razreda osnovne šole in pa v zadnjem razredu gimnazije. Zato ne bi bilo težko med zelo uspešnimi učenci izbirati najprimernejše kot kandidate za štipendije, ki jih podeljujejo gorenjske delovne organizacije, že sedaj podeljuje štipendije na podlagi tako zbranih podatkov na zavodih repub. liška izobraževalna skupnost. L. M. Tudi tekstilcem Mladinska organizacija v Tekstilindusu, ki predstavlja kar tretjino zaposlenih, je imela v soboto popoldne na Jezerskem redno letno konferenco. Predsednica te Velike tovar, mladinske organizacije je ugotovila, da njihovo družb, delo ni na zavidljivi višini, vendar so z doseženimi rezultati kljub temu lahko zadovoljni, saj je precej članov ZM, med njind tudi nekateri iz vodstva, zapustilo tovarno In poiskalo boljši zaslužek drugje. Vprašanja, kaj naj mladinska organizacija počne, nikoli ni bilo. Problemov je namreč dovolj, vendar pravega vpliva mladine ni bilo. Predsednica Marinka Farčnik je prav 'tako potamala, da sodelovanje z ostalimi organizacijami V kolektivu (ZK, sindikat) ni hilo v redu, saj mladincev večkrat celo na tovarniški Politični aktiv niso povabili. V zadnjem času se je to sodelovanje nekoliko izboljšalo. Tudi možnosti za dopoL nilno' strokovno izobraževanje so bile. Mnogi so jo izkoristili, vendar so nato od-' lepši kos kruha šli iz kolektiva. Tako na posameznih delovnih mestih ni bila zagotovljena konkurenca znanja in sposobnosti. Ob tej priložnosti lahko navedemo podatek, da je samo letos odšlo iz Testilindusa 620 delavcev, od tega polovico samovoljno. Precej delavcev je odšlo tudi v tujino. Povedati pa moramo, da so bili mladi tekstilci aktivni na športnem področju in da so skrbeli za svoje družbeno, politično izobraževanje. Zanimive so bile besede direktorja Dušana Horjaka, ki je orisal vzroke za težavni položaj v kolektivu in nakazal rešitve. Večino težav naj bi odstranili prihodnje leto, vendar ob skrajnih naporih hi prizadevanju vseh članov kolektiva, posebno pa strokovnih služb, ki imajo še posebno odgovornost. Mladi pri tem niso izvzeti. Z veliko manj pesimizma in s trdim, skupnim delom si bodo lahko kmalu odrezali lepši kos kruha, ki bo enak kosu ostalih kranjskih delavcev in ga ne bo treba iskati drugje. J. Košnjek Čeprav bo o smernicah jeseniške gospodarske politike v prihodnjem letu še precej govora, pa vseeno že lahko trdimo, da bo sledila smernicam 1. konference ZKJ in stabilizacijskim ukrepom, katerih cilj je krepitev materialne osnove samoupravljanja in vloge temeljne celice našega družbenopolitičnega sistema, komune. Jeseničani bodo poskušali uresničiti že sprejete sklepe na področju gospodarstva. 1971. leta naj bi odprli 350 novih delovnih mest, začeli s pripravami na gradnjo hladne valjarne, nadaljevali z raziskavami za gradnjo nove cementarne, dokončali obrat za predelavo plastičnih mas pri trgovskem podjetju Zarja, zgradili halo za podjetje ELIM, razširili obrat Planika v Zabreznici itd. Najverjetneje pa se bodo začeli pripravljali na gradnjo postaje za tovorna vozila, carinskih skladišč in trgovskega središča v Kranjski gori. Vzporedno s tem bodo reševali stanovanjsko in kadrovsko vprašanje. Začrtane cilje bodo poskušali uresničevati čim hitreje, hkrati pa omogočili, da bodo imele krajevne skupnosti več sredstev, saj so bile doslej vezane na občinski proračun in turistično takso, ki bo tudi vnaprej ostajala v njihovih rokah. Ko pišemo o gospodarjenju v prihodnjem letu, moramo povedali, da v prvih devetih mesecih letos niti ena delovna organizacija v občini ni poslovala z izgubo, kar pomeni, da nerentabilnega poslovanja ni bilo. Ker na Jesenicah sodijo, da je sedanja stopnja obremenitve gospodarstva še vedno prevelika, podpirajo predlagane spremembe v družbeni delitvi dohodka oziroma zmanjševanje družbenih dajatev gospodarstva. Zato družbene porabe ne bodo povečevali, razen na področju izobraževanja in otroškega varstva. Občinski odborniki in predstavniki delovnih ter družbenih organizacij podpirajo predloge občinske uprave o dotoku in trošenju proračunskih sredstev, ki bodo, kot že rečeno, večja za 11,6 odstotka. Prispevek od osebnega dohodka je že tri leta 4,63 odstotka in se deli med prora-. čunom in Temeljno izobraževalno skupnostjo. Za primer navajamo, da je v večini slovenskih občin obremenitev osebnega dohodka večja. Prihodnje leto naj bi se prispevek od osebnega dohodka na Jesenicah zmanjšal na 4,60 odstotka. Spremenila naj bi se tudi njegova notranja de-j litev. TIS naj bi dobila 3,60 odstotka, proračun pa 1 od- stotek (prej 2,30 odstotka). Ta notranji premik je pozitiven za TIS, ki bo dobila več sredstev in to iz najbolj stalnega vira. Spremembe pri taksah se tičejo predvsem sodnih taks, ki še niso primerne in jih je mogoče še povečati, ne da bi spreminjali osnovne tarife. Obstaja tudi predlog, da bi na Jesenicah uvedli komunalno takso na reklamne napise (izjema so osnovni napisi firm). O tem predlogu bo verjetno še precej razprave, ker sodijo, da estetskih reklam ne bi smeli obremenjevati, ker le-te bogatijo mesto, ki je povrhu še prvo večje ob prehodu prek državne meje, neestetske reklame pa naj bi prepovedali. Tudi prispevek od uporabe mestnega zemljišča bo deležen nekaterih sprememb. Odslej ga bodo plačevali vsi na območju občine. Za delovne organizacije bo ostal nespremenjen, zasebniki pa naj bi plačevali 5 par (prej 2 pari). Splošna bolnica na Jesenicah je bila zgrajena pred 22 leti z zmogljivostjo od 120 do 160 postelj. Danes razpolaga s 326 posteljami, od tega jih je 36 v Kranju. Razen hospitalnega dela ima jeseniška bolnišnica močno razvito specialistično ambulantno službo, za katero pa sploh ni bila grajena. Vse te razširjene naloge pa opravlja bolnišnica zaradi potreb zaledja. Tem potrebam se je prilagajala z občasnimi adaptacija-l mi, dozidavami, prezidavami In podobno. Kljub temu nekatere tehnične potrebe še niso rešene. Njihova rešitev bo terjala precejšnja sredstva. Sem sodi predvsem kurilnica in povečana kuhinja. Na področju, ki ga pokriva jeseniška splošna bolnišnica, živi prek 107 tisoč prebivalcev, to je vsi prebivalci Jeseniške, radovljiške in tržiške občine ter polovica prebivalcev kranjske in škofjeloške občine. Tako pridejo na 1000 prebivalcev 3 bolniške postelje. V splošni bolnišnici na Jesenicah se zdravi vsako leto prek 9000 bolnikov. Izkoriščenost postelj je 100-odstotna, poprečna ležalna doba pa znaša 12 dni In je najkrajša v republiki. Na vsaki postelji se letno zvrsti poprečno 30 bolnikov. Na gorenjske zdravstvene zavarovance pa odpade letno 85 odstotkov postelj v jeseniški bolnišnici. Podobno lahko trdimo tudi za specialistične ambulante. To je nekaj osnovnih podatkov o jeseniški splošni bolnišnici. Iz njih lahko ufo- Ta denar naj bi dobile krajevne skupnosti. Teritorialni obrambi bo treba zagotoviti stalna in zadostna sredstva. Nekatere delovne organizacije so za te namene prispevale precejšnje vsote, druge pa skoraj nič. Zato občinski upravni organi predlagajo, da bi kolektivi plačevali enotno in toliko, da bodo sredstva zadoščala za opremo in urjenje enot teritorialne obrambe. Za otroško varstvo smo že pisali, da bo dobilo več kot doslej. Prihodnje leto naj bi zgradili vrtec na Plavžu. Po programu razvoja otroškega varstva v občini, ki ga je skupščina že speljala, naj bi prihodnje leto pripravili vse potrebno za gradnjo vrtcev v Kranjski gori, Žirovnici in na Savi. Ker so vse predlagane postavke utemeljene, verjetno v kasnejši razpravi ne bodo doživele pomembnejših sprememb. J. Košnjek tovimo, da bo tej prepotrebni zdravstveni ustanovi treba pomagati, kar pa ni naloga samo jeseniške občine, ampak tudi drugih gorenjskih občin, predvsem radovljiške. Takšnega mnenja je jeseniška občinska skupščina, občinski svet za zdravstvo in seveda osebje bolnišnice, ki si prizadeva, da ne bi zašli v izgube in še globlje težave. V obstoječih možnostih so želeli narediti čim več, in to večkrat na račun osebnih dohodkov, ki so danes najnižji med slovenskimi zdravstvenimi ustanovami. Razen tega je 54 odstotkov osnovnih sredstev bolnišnice dotrajanih, za nove, sodobne in seveda tudi druge, pa ni denarja. Tudi obremenjenost kadrov je največja v Sloveniji. V primerjavi z drugimi sorodnimi ustanovami kar 112-odstotna, pa tudi ustvarjeni dohodek na zaposlenega je najnižji v republiki. Razprave o usodi jeseniške bolnišnice so torej že pokazale, da je takšna zdravstvena ustanova na Gorenjskem potrebna. Iz sedanjih težav bi ji lahko pomagali tudi s sredstvi likvidiranega sklada za investicije v zdravstvu na Gorenjskem, ki bodo na voljo 1973. leta. Zato bo potrebno čim prej sprejeti tudi program nadaljnjega razvoja in organizacije bolnišnice, kamor sodijo tudi predvidene kadrovske potrebe oziroma dopolnitev delovnih mest. Po prvih podatkih potrebuje jeseniška Splošna bolnišnica 26 novih delavcev. J. Košnjek Jeseniški bolnišnici bo treba pomagati Letošnja zadnja skupščinska seja Na letošnji zadnji seji škofjeloške občinske skupščine bodo odborniki sklepali o celi vrsti komunalnih in davčnih zadev. Zaradi pravičnejše obdavčitve zavezancev, ki morajo plačevali prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti in zaradi uvedbe proporcionalnega sistema obdavčitve kmetijskih proizvajalcev bodo odborniki glasovali o spremembi odloka o prispevkih in davkih občanov. Kmečki zavezanci lahko pridobijo davčne olajšave, kadar vlagajo denar v nove gospodarske objekte, nakupujejo kmetijsko mehanizacijo ali zemljišča ter plemensko živino, urejajo poti adi vlagajo svoje denarna sredstva v turistične namene. Telovadna akademija v počastitev tedna JLA TVD Partizan Medvode je v počastitev dneva JLA priredilo v nedeljo zelo uspelo telovadno akademijo. Nastopajoči so poželi aplavz številnih obiskovalcev; še posebej so navdušili mlajši mladinci in pionirke na bradlji ki pionirke v talni telovadbi. S pestrim sporedom so najmlajši člani društva pod vodstvom kvalitetnega vodniškega kadra dokazali, da nada-Ijujojo svetle tradicije društva, fr— Na novo bodo uvedene v občini škofja Loka nekatere komunalne takse. Sem spada taksa za uporabo glasbenih avtomatov v javnih lokalih, avtomatsikih kegljišč ter taksa za uporabo javnega parkirnega prostora. Slednjo naj bi plačevalo zlasti podjetje Transturist ter trgovska podjetja, ki imajo rezervirane parkirne prostore pred svojimi prodajalnami, še nadalje se bo pobirala turistična taksa, ki bo v mestu v turistični sezoni znašala 1,50 din, po sezoni pa 1 dinar. Nekatere obrtne dejavnosti, ki jih je treba posebej pospeševati, so že sedaj oproščene plačila občinskega prometnega davka. Mednje naj bi sedaj uvrstili še kozme-tično-pedikerske storitve, kolesarske in sedlarske dejavnosti, storitve fotografov, šivilj in popravi jalcev poljskega orodja, prevoz otrok v šolo ter izdelovanje in popravila očal. Občinska skupščina bo v sredo sprejemala tudi odlok o urbanističnem redu v rekreacijskem območju Stari vrh nad škofjo Loko. Odborniki se bodo seznanili z delom veterinarske službe, svet za izobraževanje in vzgojo je pripravil poročilo o uspehih učno-vzgojnih zavodov v občini. Sklep o priključitvi Krajevne skupnosti Pušta! h KS Sk. Loka bo prav tako predmet obravnave na decembrski seji. A. Igličar Premajhni prostori za upokojence Vprihodnjem letu bodo ja-vorniški upokojenci začeli z akcijo za adaptacijo njihovega doma na Javorniku. Prostori so ob vse večjem številu članstva postali premajhni. Za denar bodo naprosili delovne kolektive in organizacije v občini. Nekateri med njimi so jim že večkrat pomagali, posebno kolektiv trgovskega podjetja Rožca in podjetje Vatrostalna iz Zenice, ki jim je poklonilo tele-vizorski sprejemnik. Društvo je v letošnjem letu organiziralo 12 izletov, ki so bili številno obiskani. Organizirali so tudi več predavanj, ob praznikih pa proslave. Na piknik v Završnico so povabili vse tiste člane društva, ki so s prostovoljnim delom pomagali pri graditvi njihovega doma, priredili pa so tudi poseben večer za najstarejše člane. Tudi ob novem letu bodo obiskali vse bolne in bolehne člane in jih obdarili, d. s. RADOVLJICA Radovljica, 22. decembra — V festivalni dvorani na Bledu je bila popoldne svečana akademija v počastitev dneva JLA. Pripravilo jo je združe- ije rezervnih vojaških stare-in iz Radovljice. Ob tej pri-ki je bil prebran ukaz vrhovnega komandanta JLA maršala Tita o napredovanju nekaterih rezervnih starešin. Med njimi je bil v čin general majorja povišan narodni heroj Anton Dežman-Tonček. V ponedeljek popoldne je bila redna seja komiteja občinske konference zveze ko- munistov. Govorili to o po-konferenčni aktivnosti ZK v občini in ocenili dogodke v Vezenini na Bledu. Za petek popoldne je sklicana seja izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na dnevnem redu je razprava o pripravah na čet rto sejo občinske konference, ocena dela v letu 1970 in predlog programa za prihodnje leto. Pri občinski skupščini pa se bo ta teden sestalo več svetov občinske skupščine. A. 2. V ponedeljek so v garniziji Stane Žagar v Kranju odprli spominsko sobo Prešernove brigade. Na eni strani dvorane je z dokumentarnim gradivom orisana pot te slavne partizanske brigade, na #rugi strani pa so nagrade, pohvale in podobna priznanja, ki so jih dobili kranjski vojaki. Na vidnem mestu je tudi kipec maršala Tita, ki so ga prejeli vojaki na quiz tekmovanju, (jk) — Foto: F. Perdan Občinska organizacija RK Radovljica Je v petek popoldne na svečani prireditvi v festivalni dvorani na Bledu podelila priznanja organizacijam in krvodajalcem iz radovljiške občine, — Foto: F. Perdan Preddvorsko Jezero Crnava še nikoH nI tako zgodaj zamrznilo kot letos. V nede Ijo Je bil led debel že 10 centimetrov, tako da so že prišli na račun ljubitelja drsanja. V Preddvoru upajo, da bo ledena ploskev na Jezeru privabila v hotela Grad in Bor še več gpstov. (ik) GLAS * 7. STRAN Novi zakon o kulturnih skupnostih — pomemben dogodek Kulturne skupnosti uzakonjene Kulturno prosvetni zbor slovenske skupščine je minuli četrtek na svojem zasedanju sprejel zelo pomemben sistemski zakon o kulturnih skupnostih ter zakon o sredstvih za financiranje kulturne dejavnosti v Sloveniji. To je zelo pomemben dogodek v prizadevanjih za ureditev položaja kulture na Slovenskem. — Oba zakona bosta stopila v veljavo, ko Ju obravnava in sprejme še republiški zbor slovenske skupščine. Ta pa bo obravnaval navedena dokumenta že prihodnji teden. Razprave o položaju slovenske kulture in napori za ureditev razmer v kulturnih dejavnostih so stare že nekaj let. V tem času je bilo izdelanih vrsto dokumentov in izraženih precej zamisli, kako sistemsko opredeliti položaj kulture v družbi, da bi bila njena vloga pomembnejša in vplivnejša. Potrebe so narekovale, da je nujno treba izdelati najprimernejšo obliko organizacije, ki bo ustrezala doseženi stopnji razvoja naše družbe. Pri teh obravnavah in iskanju sta se najbolj izražali dve osnovni težnji: kako zagotoviti samoupravno združevanje na področju kulture, tako da bi o tej dejavnosti posebnega družbenega pomena odločali najbolj poklicani — to so kulturni delavci in predstavniki drugih organizacij, ki so zainteresirane za kulturne dobrine. Druga težnja, ki se je v tem izražala prav tako močno, pa je bila zahteva, da se zagotovi stalnost družbenih sredstev za kulturo in trajno povečevanje, ki naj bi bilo odvisno od splošnega družbenega razvoja. Dokumenta o kulturi, torej oba navedena zakona, sta pravzaprav rezultat širokih razprav in v javnosti obravnavanih stališč o zelo določenih vsebinskih ter organizacijskih vprašanjih. Te razprave v SZDL in sindikatih, v kulturnih organizacijah In klubih so v marsičem osvetlile položaj in vlogo kulture v družbi. Predvsem pa so dale obilico predlogov in zamisli, hkrati pa utemeljenih kritičnih sodb o tem, kako bi najbolje uredili odprta vsebinska vprašanja in bi obenem našli najbolj ustrezne organizacijske oblike za delovanje sistema v kulturi. Zato na tem mestu lahko ugotovimo, da novi zakon o kulturi pomeni dovolj široko in proučeno osnovo, na kateri bo ob ustvarjalni podpori kulturnih delavcev ter drugih zainteresiranih občanov in organizacij vendarle mogoče postopoma izoblikovati sistem, ki bo ustrezal sedanji stopnji razvoja kulture v samoupravni družbi. To pa z drugimi besedami pomeni, da se z zakonsko ureditvijo šele omogoča reševati bistvena vsebinska vprašanja v naši kulturi. Po zakonu bodo družbenopolitične skupnosti oziroma njeni iniciativni odbori morali takoj začeti s pripravami za ustanovne skupščine kulturnih skupnosti, ker je določeno, naj kulturne skupnosti začnejo z delom najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona. Torej bodo morale biti ustanovljene najkasneje do junija 1971. Si-i cer pa so priprave za ustanavljanje le-teh že povsod v teku. V tem času ko se pripravljajo občinski proračuni, večinoma tudi že pretresajo način financiranja po novem ter iščejo najprimernejše rešitve za trajno ureditev tega vprašanja. Po novih določbah zakona o sredstvih za financiranje kulturnih skupnosti obvezuje republiški zakon občinske skupnosti, to je občine, da morajo iz lastnih dohodkov v letu 1971 dodeliti kulturnim skupnostim najmanj tolikšna sredstva kot v letu 1970, povečana za stopnjo zvišanja proračun, skih dohodkov. Le na ta način si pridobijo pravico, da bodo lahko soudeleženi na denarnih sredstvih, ki jih republika Slovenija prepušča temeljnim kulturnim skupnostim. Ta sredstva pa sestavlja republiški prometni davek v višini 0,5 % in prispevek iz osebnega dohodka od* avtorskih pravic. Po podatkih pa je tega denarja, ki ga pod navedenim pogojem prepuščajo kulturnim skupnostim, kar precej, in sicer 4 stare milijarde in 400 milijonov. Tudi gorenjske ob. Prešernovo gledališšče SREDA — 23. decembra, ob 15. in 17. uri za Planiko L. F. Baum: ČAROVNIK IZ OZA, novoletna pravljica za otroke z obiskom dedka Mraza. ČETRTEK — 24. decembra, ob 15. uri za VVZ Kranj, ob 17. uri za šolo Stane Žagar L. F. Baum: ČAROVNIK IZ ^ZA, novoletna pravljica za otroke z obiskom dedka Mraza, ob 15.30 v Zalogu, ob 17.30 na Visokem S. Jelič: RDEČA KAPICA, lutkovna predstava za otroke z obiskom dedka Mraza. PETEK — 25. decembra, ob 15. uri v Prešernovem gledališču BALET za otroke, ob 15.30 na Golniku in ob 17.30 na Primskovem S. Jelič: RDEČA KAPICA, lutkovna predstava za otroke z obiskom dedka Mraza. čine bodo pri tem novem dohodku za kulturo razmeroma dobro udeležene. Tem zahtevam bodo v občinah razmeroma lahko zadostili, nekoliko težje pa bo v Ljubljani, koder je zbranih največ kulturnih Institucij in morajo po sprejetem konceptu predhodno urediti nekatera vprašanja glede prenosa ustanoviteljskih pravic za nekatere zavode iz republiške pristojnosti na mesto Ljubljano. O tem pa že tečejo resni pogovori. Vse kaže, da smo priča znatnim premikom na boljše tudi v materialnem pogledu za kulturo. Čeravno smo v največjem zagonu, da na področju porabe uskladimo potrošnjo s proizvodnjo, da ne pretiravamo z zahtevami v času, ko moramo okrepiti materialno osnovo proizvodnje, lahko ugotavljamo, da premiki v kulturi ne pomenijo v ničemer kakršnih koli povečevanj stopenj dajatev ali obremenitev gospodarstva, marveč gre predvsem za notranjo razdelitev sredstev in za manjšo decentralizacijo dela republiških sredstev. Vendar pa ta korak ravno v času, ko sprejemamo sistemsko ureditev organizira, nosti kulturnih dejavnosti, pomeni le potrditev, da ti premiki pomenijo nekaj več kot zgolj organizacijsko novost. To naj bo hkrati tudi praktično potrditev v naporih za boljši gmotni položaj kulture v občini ali širši regiji Oba zakonska dokumenta o kulturi s svojimi določili obvezujeta nosilce kulturnega razvoja, da z večjo odgovornostjo rešujejo vprašanja v kulturi. Predvsem Jim tudi nalagata dosti večjo odgovornost v programiranju in trošenju družbenih sredstev. Kot posebno novost uvajata tudi Institucijo družbenega dogovora, kot obliko medsebojnega sporazumevanja in urejanja odnosov pri sprejemanju letnih programov za kulturo in meril za delitev sredstev. Ta novost sicer tudi v kulturi ni povsem nova, saj so jo ponekod že doslej uporabili kot sporazum med zainteresiranimi za sprejemanje programa in zbiranje sredstev. Vendar pa bo družbeni dogovor kot javen sporazum med zainteresiranimi imel po novem zakonu dosti večji učinek in uporabno vlogo, ker bo* imel svojo avtoritativ-nost v zakonski veljavL To1 pa je tudi nekaj, čeravno bo odločalo pri vsakem takem sporazumu dogovarjanje na enakopravni osnovi v enakopravnimi soudeleženci —• pa naj bodo to predstavniki kulture, občine ali sindikatov. J. Bohinc KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI V »Gorenjcu« z dne 3. svečana (februarja) 1. 1900 beremo takle dopis z Dolenjskega: Vi Gorenjci nosite denar v hranilnice, mi pa si ga izposojamo iz hranilnic. V vašem gorenjskem gospodarstvu more že nekaj drugega biti, da ste Gorenjci taki možje. Nič ne slišimo, da bi se z Gorenjskega ljudje izseljevali v Ameriko ali Vestfalijo. Vaše kmetije so pač še dobre. Ker niste imeli vinogradov, ste se že zdavnaj dobro držali svojih kmetij. Dobili ste železnico prej, kakor mi Dolenjci. Ze dolgo imate fužine, ki so se dosedaj vzdržale, nekatere pa celo nanovo oživele. Te so dale kmetom veliko postranskega zaslužka. Bližje ste tudi Ljubljani, ki ima velik trg in potrebuje dosti živil. Vaši kmetje so dobri »šparovci«. Precej denarja vam dado občudovatelji vaših snežnikov. Svoj les ste tudi vedno boljše prodajali kot mi Dolenjci. — Tudi pri nas smo imeli nekdaj fužine v Gradacu, na Dvoru, v Za-gradcu in v Šentjanžu — ali vse to je zaspalo, ker se zadnje čase živ krst ni brigal za Dolenjsko. Dolenjski kmetje smo se preveč zanašali na svoje vinograde. Polja in travnike pa smo zanemarjali ter jih prepuščali bolj ženskam. Želodec, ki je že zjutraj navajen vina, ne prenaša lahko mleka in zato možje ne skrbe dosti za kravji hlev. Tako nismo tudi v živinoreji nikamor prišli. Le svinj ere j a nam še nekam gre, ker za to skrbe marljive in varčne roke naših žensk. — Naša zemlja je skalovita, zato mora orač plug v jedni brazdi po desetkrat vzdigniti. Tudi kmečke hoste niso nič prida. Kar pa je boljših gozdov, so ti graščinski. Samo knez Auersperg ima več de-settisoč oralov dobre hoste, polne smrekovine in jelovine. Zato pa je tudi knez ... Kmet pa gine, večinoma v ameriških in vestfalskih rudnikih. Pa Bog vam daj dobro, Gorenjci! Saj pripadate isti slovenski družini. Vam in nekaterim dobrim štajerskim kmetom se imamo zahvaliti, da imamo Slovenci še kaj trdnosti. Saj bi sicer bili danes ie vsi v Ameriki. Vsekakor spodbudno pismo Gorenjcem, ni kaj reči! Kazalo pa bi se le zamisliti nad današnjim pretiranim odtokom visoko kvalificiranih Gorenjcev v dežele zahodne Evrope ... Nedeljski počitek v trgovinah v Kranju. Dne 6. prosin- ca t. 1. smo se sešli trgovski pomočniki v gostilni gospoda Petra Majerja na skupen pogovor. Na tem sestanku se je med drugim govorilo tudi^ o dopoldanskem počitku ob nedeljah in cerkvenih praznikih. V to svrho sta se podala dva trgovska pomočnika okoli vseh gospodov trgovcev s spomenico, katero naj bi vsak, kdor je s tem zadovoljen, tudi podpisal. Gospodje trgovci so bili tako prijazni in so nam drage volje ustregli. S tem se je ugodilo davni želji vseh trgovskih pomočnikov, da bi tudi oni imeli popoln nedeljski počitek. Zahvaljujemo se! — Jeden v imenu vseh. Tako so v trgovinah, vsaj v Kranju, dosegli uslužbenci pravico do nedeljskega počitka. Prej je veljalo pravilo, da so bile tudi ob nedeljskih dopoldnevih trgovine odprte. Zaradi okoličanov, ki so prihajali v Kranj k maši in hkrati tudi kupovali po trgovinah. Trgovci pa se seveda niso radi odrekli dobičku. Sicer pa so bili trgovski pomočniki in vajenci ob delavnikih kar po ves dan v službah, o kakih dopustih seveda ni bilo govora — spričo tega je dandanašnjim trgovskim kadrom precej lepše! Iz Radovljice. Naše mesto je menda edino na Slovenskem, zaradi katerega smo si še ne j edini pri pisavi Radovljica ali Radoljica (izg. Ra-dolca)? Tukajšnji prebivalci in bližnji okoličani so se sicer oprijeli nove pisave, a govore pa še vedno po starem, torej Radoljica. Pa čeprav v vseh drugih besedah radi nadomeste l s črko v, jo v imenu Radovljice dosledno izgovarjajo t. j. Radoljica (v izgovorjavi vedno celo le Ra-dolca!) j Uredništvo »Gorenjca« s« j d v pripisu tej notici odločilo^ da ostane pri pisavi Radovi j d ca, ker se tako poučuje v šolah. Kitajski cesar je odstopil vladarstvo svojemu devetletnemu sinu. Odstopivši cesar, je hotel marsikaj evropskega uvesti v svojo državo, ali to ni dišalo ne materi-cesarici, kakor tudi ne nekaterim visokim dostojanstvenikom. Zato je mati-cesarica, znana kot\ odločna iena, znala na sina vplivati, da je odstopil. In takoj po odstopu tudi — umrli Pravilo, da se je sam ustre^ lil, drugi pa sodijo, da je bit umorjen. Tako"he bo več napoti sedanji vladi. CZ. J 0 škofjeloških »razstavah v senci« V eni i/med prejšnjih številk smo pisali o zgodovini In razvoju ljudske knjižnice Skofja Loka, ki kljub težavam uspešno igra vlogo naj-bolj množične, najširše kulturne ustanove v občini. Njeni zvesti bralci pa vedo, da Izposojanje knjig ni edina dejavnost te institucije. Vsako leto namreč organizira tudi več razstav, katerih pomen se sicer v ničemer ne more primerjati s slikarskimi in kiparskimi »festivali« na loškem gradu, vendar predstavlja važno dopolnitev muzejskih prireditev. Celo več. Danes razvejano likovno dogajanje v mestu pod Lubnikom je pravzaprav potomec sporazuma med knjižnico in muzejem. Slednji namreč dolgo ni imel primernega prostora kamor bi lahko namestil podobe iz svojega (zelo bogatega!) umetniškega depoja. In ker dragocenosti, ki ležijo v skladiščih, niso nobene dragocenosti, sta se vodstvi obeh hiš dogovorili, da bosta nekatere najboljše umetnine razobesili po stenah bibliotečnih soban ter jih tako pribli- žali občinstvu. V naslednjih nekaj mesecih so si, drug za drugim, sledili prikazi slikarskih stvaritev Gvidona Biro-le, Franceta Koširja in Iveta Šubica. Hkrati je knjižnica odprla vrata mlajšim, manj znanim umetnikom. Ce pogledamo, kateri likovniki so z njeno pomočjo prvič prebili oklep anonimnosti, bomo odkrili kopico znanih imen. Naštejmo samo nekatere: Tone Logonder, Franci Novine, Tanja Premk, Marija Kajzar, Edi Sever in drugi. čeprav je muzej leta 1964 dobil lastno, razkošno galerijo lin prenesel težišče slikar- sko-kiparske aktivnosti na grad, knjižnica ni opustila začetega dela. še vedno nudi »zatočišče« mladim likovnikom, obenem pa prireja lite-ramo-spoininske prikaze, posvečene velikanom pisane besede. Izredno uspele in dobro obiskane so bile, denimo, razstave ob 400-letnici Shakespearovega rojstva, ob 60-Ietni-ci pesnika in pisatelja Cvetka Golarja ter ob 80-letnici akademika Franca Koblarja. Prizadevnemu knjižničarju Janku Kreku, k!i osebno zbira in ureja potrebno gradivo, velja izreči iskreno priznanje. I. Guzelj Kako so SLAMI osvojili Ameriko (6) KRANJ — Minuli ponedeljek, 21. decembra, ob 18. uri zvečer so v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del italijanske slikarke Lenci Sartorelli. Gostja je pravzaprav že star znanec slovenskih ljubiteljev likovne umetnosti, saj jo poznajo iz slikarskih kolonij v Skofji Loki, Idriji in Ptuju. Tako doma kot v tujini so ji podelili mnogo nagrad in priznanj, njene podobe pa bogatijo celo vrsto privatnih zbirk in galerije v Vidmu, Benetkah, Veroni, Pisi, New Yorku, Sao Paolu, Dunaju ter drugod. Razstava bo odprta do 7. januarja 1971. (-ig) »V njihovem delu je veliko ljubezni...« »Moja največja želja je, da dam tem mladim nekaj topline v to surovo življenje,« pravi Stanka GERŠAK, vodja Odra mladih na Jesenicah. »Upam, da jih bo vsaj polovica ostala pri čufarjevetn gledališču, ker so nekateri resnično talentirani.« S Stanko Geršakovo sva se dobila v pisarni čufarje-vega gledališča na Jesenicah uro pred »sestankom« njenega Odra mladih, ki so na pobudo občinskega komiteja mladine in Čufarjevega gledališča ustanovili 3. novembra. Pri odru sodeluje trenutno 30 fantov in deklet. Tudi javnosti so se že predstavili. 13. novembra so nastopili na čufarjevem večeru, za dan republike pa so s priložnostnim programom gostovaH v internatu Železarskega izobraževalnega centra, pri Jelenu so se predstavili dijakom izobraževalnega centra, nastopili pa so tudi v Žirovnici. »Pri omenjenih prireditvah so sodelovali vsi člani Odra mladih. Hotela sem, da dobijo veselje do tega dela,« je povedala Geršakova, ki je sicer zaposlena v Železarni, dolga leta pa nastopa na odrskih deskah Čufarjevega gledališča. »Tja bi rada pripeljala vsaj polovico teh mladih, seveda, če jih bjmo pravilno usmerjali, kar pa ni lahko, čeprav so nekateri zelo talentirani. Za taksno delo bi potrebovali človeka, ki bi se ukvarjal samo s tem.« Geršakova je povedaila, da so njeni varovanci precej raposleni z učenjem in de- lom, razen tega pa mora , skrbeti, da so doma do ; osmih zvečer, ko se začne j »hora legalis«. Zato z vajami | začenjajo ob petih popoldne in to ponavadi ob ponedeljkih. Stanka upa, da bodo s te- j mi nadebudneži, ki imajo veselje do nastopanja, lahko j pomladili igralske vrste čufarjevega gledališča, predvsem moške. Nekateri člani | Odra mladih v gledališču že ! nastopajo, vendar je to še vse premalo. Želijo, da bi se njihov krog razširili. To je tudi glavni namen Odra. »Vsi se gotovo ne bodo odločili za naše gledališče. S tem moramo računati,« pravi Stanka. »Vendar sem prepričana, da bodo vsi, ki so bili kdaj v naših vrstah, vzljubili gledališče in kulturo ter vplivali na svoje sovrstnike, mladince in mladinke, ki jih je na Jesenicah menda kar 3000.« Od kod so člani Odra mladih, smo vprašali našo sogovornico. »Največ jih je iz internata železarskega izobraževalnega centra. Gojenci sami, posebno pa njihov vzgojitelj Jože Vindišar, so želeli takšen Oder. Sledijo dekleta iz šole za zdravstvene delavce, nekaj pa jih je iz poklicnih šol in 2 gimnazijki. Zakaj jih je iz Gimnazije tako malo, boste vprašali. Tam namreč že imajo dokaj močno kulturno skupino, želela pa bi, da bi se v delo Odra mladih vključilo več železar-Jev. Toliko fantov in deklet je tam, pa večkrat nimajo kam Iti ...« Stanka zna delati z mladimi, saj že vrsto let pripravlja vsa mladinska gledališka dela. Prihodnje leto bodo igrali Golijevega Jurčka. Nekateri člani odra bodo odigrali epizodne vloge in to bo njihov gledališki krst. Prav tako bodo pripravUi lepo proslavo ob 8. februarju. Verjetno bo ob tej priložnosti nastopila tudi mladinska jeseniška folklora. Sploh na Jesenicah želijo kulturno življenje pomladiti. Stanka ljubi delo z mladino. Z zanosom je pripovedovala o njihovih vajah. Oni jih imenujejo »sestanki«. »Kadar se dobimo, smo resnično sproščeni in to sproščeni v veselju ali žalosti. V teh mladih je toliko lepega, samo vzbuditi je treba to lepoto. Najbolj pa sem vesela, da se tako lepo razumemo. Vsako srečanje z njimi me dvigne in mi da še večji delovni polet.« J. Košnjek Obrtno podjetje BISTRA škofja Loka proda najboljšemu ponudniku STROJ ZA KEMIČNO ČIŠČENJE Ogled je možen vsak dan od 7. do 14. ure v škofjl Loki, Spodnji trg 12. Informacije na telefon 85-601 »In še ena podrobnost se mi je močno vtisnila v spomin; ves čas smo imeli občutek, da gre za snemanje, za nastop v studiu, ne pa za koncert, namenjen običajnim poslušalcem. Le-ti so bili namreč (skoraj brez izjeme) .oboroženi' s kamerami, fotoaparati in magnetofoni. Tiho brnenje, tleskanje sprožilcev in javkajoče cviljenje trakov, ki ni in ni hotelo prenehati, je pričalo, da so ljudje prestregli sleherno podrobnost, vsak gib in vsak ton več kot dve uri trajajočega sporeda. Ob koncu, ko smo se že videli v mehkih posteljah, je •organizacijski odbor pod oder namestil dolgo mizo. Nentrud-Ijivi obiskovalci so zapustili sedeže ter sestavili kilometrski gosji red. Molili so nam ovitke plošč, beležke in razglednice, kamor smo kot na tekočem traku sejali avtogra-ltie. Prizor je bil enkraten in kljub utrujenosti sem rade volje vihtel svinčnik. Toda čez čas je samodisciplina čakajočih popustila. Začeli so uhajati iz vrste ter trumoma oblegati omizje. Četi policajev ni preostalo drugega, kakor da je sestavila neprodiren kordon. Množica bi nas sicer pomečkala. Večerjat smo odšli šele okrog polnoči. Okusna, zelo pestra izbira jedil in prava slovenska potica, ki so jo stregli v hotelu, sta ustvarili prijetno vzdušje domačnosti. Prvič odkar sem stopil na ameriška tla, sem se popolnoma sprostil. Američan je do tujcev običajno hladen in zadržan, a komur ga uspe ogreti, bo deležen resnično enkratne pozornosti.« V KOLESJU REKLAME »6. oktober 1970. Po skoraj tednu dni bivanja v ZDA nam postane jasno, da smo dosegli uspeh, o kakršnem se pred turnejo ni nikomur niti sanjalo. Radio ;;rez prestanka predvaja naše skladbe, reklamne table in pročelja hiš so polna metrskih fotografij Slak Ensembla, ob vhodu v hotelsko stavbo postopa armada firbcev . .. Dopoldan gremo spet v Slovenski dom. Zastraženi kot kakšni zaporniki vijugamo proti dvorani, kjer čaka množica vztrajnih zbiralcev podpisov. Ljudi je celo več kakor prejšnji večer. Do kosila obrabim dva kemična svinčnika in načnem tretjega. Samo roko stegnem in ,gorila' za hrbtom mi poda novo pisalo. Neverjetno! Spremljevalci pravijo, da bi, denimo, Tom Jo-nes ali predsednik Nixon nikdar ne doživela takšnega sprejema. Med obedom v neki slovenski restavraciji spoznam, kako naglo in spretno znajo Američani (vštevši rojake) sleherno stvar obrniti sebi v prid. Lastnik je namreč najel posebnega fotografa, ki nas diskretno, a st rokovnjaško poslika, čez teden, dva bo okolica lokala gotovo polna živobarvnih plakatov, na katerih Lojze in njegovi fantje goltajo beafteke, omake, redkvice, želeje in tortice, »kakršne dobite samo pri gostilničarju Tem in tem'. Brez reklame onkraj Atlantika pač ne gre. Popoldne imamo prosto. Skozi okno sobe sledim drugemu delu letalskega mitinga US Air Force (Vojno letalstvdt Združenih držav — op. p.). Piloti so očitno mojstri svojega poklica, pravi zračni vragi. Ob akrobacijah, ob vratolomnih lopingih, ki jih izvajajo nad gladino jezera Eire, me obhaja slabost. Seveda nisem edini gledalec; parkirišče spodaj je nabito polno vozil. Osamljeni prometnik ni kos gneči, zdaj, zdaj bo izgubil živce. Zvečer so se dogodki prejšnjega dne ponovili: nismo in nismo mogli s scene. K sreči je vmes posegel odrski mojster, ki je enostavno spustil zastor ter prekinil debele tri ure trajajočo vihro. Potem so — kdo drug neki? — znova pridrli .avtogramarji'. Podpisovanje, podpisovanje v nedogled. Čisto nazadnje, ko smo brli prepričani, da je vse skupaj mimo, se je od nekod vzel popoln zabavni orkester in pričel igrati. Ostanek dneva sem nato preplesal. Kdo bi vedel, od kod so prihitela vsa tista dekleta?! Najmanj štirideset jih je prišlo na enega. Pehale so me gor in dol, dgkler nisem popolnoma obnemogel. Ko je naval nekoliko pojenjal smo brž pobrali šila in kopita ter odklamali domov, v varno naročje hotela.« SREČNO, GOSPOD MESTNI SODNIK! »Polovico naslednjega dne prespimo Koncert in nočno norenje sta opravila svoje, napori so terjali izdaten počitek. No, opoldne vendarle vstanemo in v spremstvu molčečega stražarja, oboroženega /. gromozansko pištolo, ki mu sega do kolen, obiščemo Hoffhanhaus, odlično nemško točilnico, kjer nam prvič v Ameriki servirajo do* bro pivo. Gostilna premore tudi izdatno, evropskemu okusu prirejeno hrano, zato jo takoj vzljubimo. Žal je .lukenj' njegovega kova na novi celini bolj malo. Turist se mora, hočeš, nočeš, privaditi sladkanim vankeejcvskim .specialitetam', ki človeku uničijo tek. Pozneje sedemo v avtomo* bile in krenemo proti oddaljeni farmi, prizorišču svečanega piknika, katerega vrhurir ska znamenitost bomo kajpak mi.« (Nadaljevanje prihodnjo sredo) Do Hotavelj in nazaj Napredek je spremljevalec turizma O Hotavljah, vasidi sredi Poljanske doline, smo v našem listu že dostikrat pisali. Kraj in njegovi prebivalci so zanimivti iz več razlogov: ne le zaradi znanega »rudnika« sivordečkastega, zelo iskanega marmorja, ampak tudi spričo živahne društvene in turistično-folklorne dejavnosti, ki se je zadnja leta tamkaj močno razmahnila. Domiselnost in izjemen kolektivni duh sta nenadomestljivi vrlini Hotaveljčanov, katerih dedje so s svojevrstno vztrajnostjo kljubovali revščini in lakoti — samo da jllm v času hudih kriz, kmalu po prvi svetovni vojni, nS bilo treba zapustiti domov ter oditi s trebuhom za kruhom. Njihovim otrokom in vnukom je podedovana upornost, ki danes sicer skoraj povsod odstopa mesto individualizmu, omogočila, da so se, kljub skopim finančnim zmogljivostim, lotili uresničevanja načrtov o vsesplošnem gospodarskem in kulturnem dvigu okoliša. Kaže, da bodo uspeli. Celo najbolj zagrizeni skeptiki, najhujši dvomljivci, priznavajo poraz, kajti vrsta posrečenih potez v zadnjih letih je preveč očitno izpričala organizacijske sposobnosti domačinov. Hotavelj ski gasilski dom Bodočnost tiči v turizmu, trdijo vaški veljaki. Pred tedni, ko smo zadnjič kramljali, sem zvedel, da so gonilna sila hotaveljske aktivnosti krajevna skupnost, turistično društvo Slajka in gasilci. Naštete tri ustanove med seboj tesno sodelujejo, kar drugod ni ravno pogost pojav. Morda najžlahtnejši sad skupnih naporov je bila letošnja prvomajska parada, v obliki pisane povorke prikazana zgodovina dobršnega dela Poljanske doline, ki si jo je ogledalo okrog dva tisoč obiskovalcev. Še večjo pozornost vzbu- Tovariški sestanek Komunalni zavod za zaposlovanje delavcev Kranj in gorenjski občinski sindikalni sveti bodo v torek, 29. decembra, ob 9. uri pripravili v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju tovariški sestanek, na katerega vabita vse delavce zaposlene v tujini, ki se bodo vrnili na do- pust v domovino pred prazniki. Sestanek je namenjen predvsem delavcem — do-pustnikom z Gorenjske. Na sestanku se nameravajo pogovoriti o vseh problemih, ki jih imajo naši delavci v tujini, še posebej pa o reševanju njihovih problemov. Prav tako se nameravajo pogovo- riti o možnostih in pogojih zaposlitve po povratku delavcev iz tujine v domovino. Predvideno je, da se bodo sestanka udeležili tudi predstavniki ustreznih služb kot so banka, carinska služba, zavarovalnica, zavod za socialno zavarovanje in drugi. A. 2. NOVA TRGOVINA NA KLANCU — V soboto dopoldne je veletrgovina Živila Kranj odprla na Klancu novo samopostrežno trgovino z bifejem. To je ena najlepših in naj moderne je opremljenih trgovin v kranjski občini. —> Foto: F. Perdan jajo tradicionalne Smojkar-ske tekme, zabavno-športna prireditev, podobna pustnemu karnevalu. Z njo člani turističnega društva na šaljiv način obujajo staro, pozabljeno dejavnost hribov- Andrcj Mravlja skih kmetov, ki so včasih s posebnimi sanmi (smojkami) vozarili les v dolino. Tekmovanje vselej privabi veliko število radovednežev. Letos, zadnjo nedeljo v januarju, smo jih našteli skoraj tri tisoč. Omenjeni dve atrakciji pa nista začetek in konec »turističnih limanic« Hotaveljčanov. Pozno spomladi so na Sla j ki, 840 metrov visoki vzpetini, kjer stoji najstarejša ohranjena kmetija v Sloveniji (900 ilet ima in baje je pred davnimi časi rabila za pribežališče izobražencem) organizirali Dan šmarnic, neke vrste piknik, ki ga občinska turistična zveza namerava v bodoče izdatno podpreti. Sodijo namreč, da zasluži enako pozornost kot Čipkarski dan v Železnikih in Dan taric v Davči. Hotavlje so bile nekoč pomembno prometno kržišče. Ob prazniku svetega Marka se je jasa v zgornjem delu vasi spremenila v živinsko sejmišče. Da bi vsaj simbolično označili pozabljeno srce kraja, sta KS in TD prostor spremenila v kulturni center. Vaščani so tamkaj postavili marmornato grobo obdelano mizo ter zraven posadili lipo, ki jo imenujejo Lipa prijateljstva. »Sleherno leto, prvo nedeljo po sv. Lovrencu — avgusta — bomo ims'i semanji dan,« mi je zaupal Andrej Mravlja, predsednik krajevne skupnosti Hotavlje. »Birti bodo prodajali medico, kramarji lectova srca, mesarji pečenje ... Kulturni program kajpak tudi ne sme manjkati. In plesalo se bo, plesalo. Do poletja moramo urediti betonsko ploščad ter rekonstruirati kamnito kužno znamenje, kamor so boln'ki stoletja hodili presit za zdravje. Dragocen zgodovinski spomenik je, veste, anria!: — kot vidite — precej načet.« Nedaleč stran stoji razmajan skedenj, ki ga mislijo spremeniti v brunarico in notranjost opremiti z mizami ter ognjišči. »Računamo, da bo pred prvim majem gradnja končana, žal ni dovolj ,cvenLa', s katerim bi krili stroške asfaltiranja ceste od kritišča prti gostilni Lipan do Leskov-ce. Primeren dostop bi gotovo precej povečal pritekanje turistov, zlasti tujcev, toda zaenkrat je treba potrpeti.* Potem smo pogovor^nobr-nili drugam in začeli »ooirati« gasilce. Hotaveljska gasilska ekipa je med boljšimi v občini. Njeni člani so pred kratkim dobili nove uniforme, katerih nakup sta financira.a krajevni skupnosti Hotav:Je in Leskovca. Niti en gospodar ni odrekel pomoči, saj se .je že večkrat pokazalo, kako koristno utegne biti dobro iz-vežbano in opremljeno protipožarno moštvo. Delovno območje društva zajema sedem poljanskih vasi. Le-te so mu lani omogočilo nabavo motorne brizgalne in rekonstrukcijo doma. Ognjeni krst e brizgalna doživela komaj dva, dni po prihodu, ko je v La-zah strela zažgala hišo. Slabih 20 minut kasneje so bili možje na mestu nesreče in rešili zgornje nadstropje stavbe. Leskovčani sedaj pomaga-gajo zbirati denar za kombi, ki bo hotaveljske gasilce naredil še urnejše. Trenutno imajo zbranih okrog 350 starih tisočakov. Pričujoči zapis dovolj zgovorno opozarja, da pregovor »V slogi je moč«, ni iz trte izvit. Marsikatera naselja, zlasti tista bolji odročna, bi — če bi starij rek dosledneje spoštovala; — ne bila več dolgo odročna. V drugi polovici 20J stoletja so razdalje postranskega pomena. Odločilna je pridnost in orga-r nizacijska žilica ljudi. > I. GuzelJ Sto tisoč domačih avtomobilov Crvena zastava iz Kragujevca bo v prihodnjem letu izdelala nekaj več kot 100.000 osebnih avtomobilov. Po planu, ki so ga pravkar sprejeli, bodo polovica te številke popularni fički, med njimi pa okoli 22.000 v novi luksuzni izvedbi. V letu 1971 bodo začeli izdelovati tudi novo nacionalno vozilo, ki ga za sedaj imenujejo kar YU avtomobil, plan predvideva 10.000 avtomobilov tega tipa. Kdo je iznašel kolo Arheologi menijo, da je zgodovinsko pomembna iznajdba kolesa povezana s porajanjem starih civilizacij. Zato je obstajalo prepričanje, da je domovina kolesa — Vzhod. 1951. leta pa je angleški arheolog Gordon Childe ugotovil, da so kolo iznašli v Mezopotamiji, malo pred sumersko dobo. Hipoteza o mezopotamskem izvoru kolesa pa se je zamajala, ko je veliki angleški strokovnjak, profesor arheologije na edinburški univerzi, Stuart Pigot objavil članek, v katerem trdi, da je domovina kolesa nekje na področju ob črnem morju. Tam je obstajala civilizacija, ki je prva uvedla voz kot prevozno sredstvo. Na ozemlju Bolgarije, blizu vasi Bekovo, so našli model kolesa. Po podatkih analize radioaktivnega razpadanja ogljika C je to najstarejši primerek, znan arheologiji. Star je 5850 let, morda 150 let mlajši ali starejši. — B. Limone - velikanke Limone — velikanke je vzgojil priznani agronom iz Uzbe-kistana, Z. Fahritdimen. En plod tehta od 500 g do 1 kg. Na limonovih drevesih je mogoče videti hkrati vse stopnje razvoja plodov — od nerazcvetelih popkov do zrelih plodov na spodnjih vejah. Takšno postopno dozorevanje omogoča bogat pridelek 4-krat letno. — B. Koliko pitne vode potrebujemo Nemška zvezna vlada v prvi odredbi za zavarovanje pitne vode določa, kolikšna količina pitne in industrijske vode ter vode za gašenje je brezpogojno in življenjsko potrebna. Pitne vode potrebuje ena oseba v enem dnevu 15 litrov, v bolnišnicah je poraba do desetkrat večja. Za rejne živali je določenih 401 na vsako živalsko enoto; kot enoto pojmujemo enega konja ali več kot 2 leti staro govedo, 5 prašičev ali 10 ovac. Pitna voda mora biti nadzorovana, tako da povzročitelji bolezni ne morejo škodovati niti ljudem niti živalim, ki uživajo in uporabljajo vodo. Vsebovati ne sme nobenih dodatnih snovi v zdravju škodljivih koncentracijah. — B. Sedem dni v centrifugi V okviru priprav za vesoljske polete so pri Nasi postavili Štiri bodoče vesoljce za sedem dni v centrifugo. Ugotoviti so hoteli, kako umetno gravitacijsko polje vpliva na človeški organizem. Na presenečenje znanstvenikov so se bodoči vesoljci že po treh dneh prilagodili novim razmeram. Vrteli so se s hitrostjo 50 km na uro, kljub temu pa so brez večjih težav jedli, kvartali, gledali televizijski spored in celo plezali po lestvi, čut za ravnotežje in za gibanje sta se naglo prilagodila novim okoliščinam. Izkazalo se je, da je mogoče ustvariti v vesoljskih ladjah težnost z vrtenjem, ki ga organizem lažje prenaša kot dalj časa trajajočo breztežnost. Rdeča plima V zalivih Ize in Mikava na Japonskem so pred kratkim poginile ribe. Vzrok množične smrti je bila rdeča plima kot imenujejo pojav, ko se neka vrsta rastlinskega planktona prehitro razmnoži in obarva morje rdeče. Plankton in pa onesnaženje vode z odplakami sta povzročila, da je v morju hitro zmanjkalo kisika, zaradi česar so ribe poginile. Strokovnjaki za ribištvo poudarjajo, da množičen pogin rib ni le posledica pomanjkanja kisika v vodi. Množica mrtvih planktonskih rastlin se namreč lepi na škrge rib in jim onemogoča normalno dihanje. Strokovnjaki nadalje menijo, da se bodo množični pogini rib še pojavljali. Industrijski odpadki, ki sedajo na dno, se v jeseni, ko se površinske vode ohladijo, dvignejo na površino in tam razpadajo. Razpadanje teh snovi pa absorbira velike količine kisika. Srce ni bilo 203 minute Svet je obšla novica, da so kitajski armadni zdravniki uspeli oživiti mornarja Čing King Hunga. Mornarja je stresla elektrika in njegovo srce se je ustavilo za celih 200 minut. Zdravniki so dve uri in pol neprenehoma masirali mornarjevo srce, dobil pa je tudi injekcije za razširitev žil in za zvišanje krvnega pritiska Nova zgodba je na vrsti spet, ki o treh prijateljih govori, ko šteli so vsak po dvajset let, v daljne kraje so k vojakom šli. Črnuh, Mihec in Žolna so se bolje spoznali že tedaj, ko so šli skupaj k vojakom v prvih letih po prvi svetovni vojni. Da, vsi trije so bili kraljevi vojaki; sami so se radi pohvalili, da ne navadni, ampak malo boljši. Služit so šli namreč v daljno Makedonijo. Preden pa se zapeljemo z njimi v tuje kraje, si poglejmo, kje in kako so sploh živeli tedaj. Črnuh je bil močan in postaven fant. Bil pa je že tedaj bolj črne polti, razen tega pa si je pustil rasti brado, ki je bila nenavadno črna. »Barva si jo,« so govorile ženske. »Sama sem videla, kako si jo maže z ogljem,« je vneto trdila najbolj zgovorna vaška klepetulja Jula. Črnuh je živel pri premožnejših ljudeh; dan tu, drugi tam; nikjer več kot teden dni. Ker je bil močan, so ga znali dobro porabiti pri delu. Ne da nebi rad delal, a bolj mu je prijalo, če niso preveč silili vanj, zato se ni nikjer dolgo zadrževal. Vsakdo bi ga rad vzel za stalnega hlapca, toda še tako vabljivo ponudbo je odklonil. Črnuh, pa še »Če se nekje zavežem, sem pribit za stalno,« je počasi povedal svoje mišljenje. Na tihem je namreč upal čisto nekaj drugega. Rad bi si poiskal kakšno dekle, se oženil z njo in živel lepo v miru. Prav zato je hodil veliko po hišah, da bi kje ugledal sebi primerno. Preveč občutljiv ni bil. »Tega že ne maram,« je dejalo vsako dekle. »Mislite, da ima res dvajset let. Tako je črn, kot bi jih štel štirideset. Starca pa že nočem, če je še tako priden.« Tako je ostal Črnuh dolgo sam. Starši so mu že zgodaj pomrli. Na Potoku in v okolici mu je bilo všeč, zato je sklenil ostati kar v teh krajih. Župan ga je moral prijaviti tudi pri oblasteh. Zataknilo se je pri priimku. Črnuh sploh ni vedel, kako se piše. »Eh, kaj vem,« je zabrundal na županovo vprašanje. »Teh učenosti ne morem nikoli obdržati v glavi.« Župan ga je prijavil kot črnuh Jožeta, kot da je prvo njegov priimek, čeprav so mu le ljudje tako pravili. Jožetov pa je bilo na Potoku že toliko, da se eden več ni poznal. Pod prebivališče pa je napisal: Potok in bližnje vasi. »Res nisi veliko starejši od dvajset let?« je vrtal župan vanj. »Mislim, da ne. Kot se spomnim, sem na svetu tam nekje od začetka,« s čimer je mislil od začetka stoletja. Mihec Mravlja je bil bolj na jasnem z osebnimi podatki, huje pa je bilo z njegovim srcem. Prav v dneh, ko je dopolnil dvajseto leto, se je prvič zaljubil. Pozneje se je izkazalo, da tudi zadnjič. Sam je dejal takole: »Zaljubil sem se trikrat: prvič, zadnjič in nikoli večkrat, pa ni čudno, da je potem držalo.« Ker je oče že ostarel, je moral Mihec prevzeti njegovo krojaško delavnico. Izučil se je do tedaj že dobro, celo nekaj sveta je že videl. Ko je nekoč v mestu nakupil precej gumbov. malce pa si je Drivoščil tudi cvička, jih je med potjo nekaj izgubil. Sam tega še opazil ne bi, če se ne bi oglasila pri njem sosedova Tinca. Bila je še dekle, kar prikupna, le deset let je bila starejša od njega. »Tole si izgubil,« je dejala in mu izročila tri velike gumbe. Pogledala ga je tako milo, da je Mihcu vztrepetalo srce. Pridala je še: »Rekla sem si, gotovo jih boš potreboval, pa sem vzela pot pod noge. Paziti moramo na malenkosti, kajti le iz njih lahko zraste kaj velikega,« in je odhitela. Mihec je po tem dogodku zbolel. Glavo je imel vročo, da bi lahko pekel palačinke na njej. Samega sebe ni razumel, da sosedove Tince prej še opazil ni. Kako ljubko in pametno dekle! Na kakšne malenkosti je pozorna! Lahko bi mu pomagala pri delu. Kot nalašč br bila zanj, ker ni prevelika. Dober par bi bila. Sam pa je noči in noči prebil zunaj in si iskal družico; tu, tako rekoč doma, pa raste taka rožica. Boljše ne bi mogel izbrati. Kaj leta! Tudi sam se počuti nekoliko starejšega, lahko bi rekel, zrelejšega. Nekega popoldneva je plela Tinca v vrtu rože. Mihec ji je požvižgal. Ker je bil odkrit, jo je takoj naravnost vprašal: »Ali bi... bi hotela biti moje dekle, Tinca,« ji je rekel in pomežiknil. Mihec Žolna Dobro ga je poznala, zato je odgovorila brez pomisleka: »Bi,<» nato je zardela, »že sama sem mislila,« je še priznala. Potem je lahkih nog stekla v hišo. Od tedaj je bil Mihec skorajda vsak večer, če je le utegnil, pri sosedu. Da ne bi izgubljala časa, sta se mislila kmalu tudi poročiti. Pepe Podlesek je pri dvajsetih letih že globoko zaoral v življenje. Ker mu je umrla mati, oče pa se je že prej ponesrečil, je moral že pri devetnajstih prevzeti kmetijo. Zemlja mu ni nikdar dišala, zato se je na hitro oženil s kmečkim dekletom iz Zapoga. »Ona bo delala, jaz bom pa raje pesnil,« je razlagal svojo namero že ob poroki. »Za pesniško dušo, kot sem jaz, vendar ni polje!« Še naprej se je počutil kot fant in se tako tudi obnašal. Kmetijo sta vodili žena in dekla. Sam je raje sedel pod kozolcem in pisal pesmi. Najbolj se mu je posrečila, vsaj tako je trdil, tale fantovska: Ko se zvečer tam na vasi stemni, fantje pod lipo se zberemo vsi, lepe so zvezdne, tihe noči, ko v srcih naših vroča je kri. Že prej ni imel skoraj nikoli denarja, zato je vedno gledal, kdo mu bo dal za pijačo, Ko se je oženil, je bilo še slabše. Kadar je bila v gostilni zbrana večja družba, se ji je na tiho priključil, nato pa postajal vedno glasnejši. Povedal je še kakšno pesem in postali so pozorni nanj ali z drugimi besedami: dobil je kakšen poln kozarček te ali one pijače. Vendar mu je bilo zmeraj premalo. »Vedno si žejen kot žolna,« so mu rekli ljudje in ime se ga je prijelo. »Dobro, naj bo; samo da dobim kaj za na zob, se je strinjal in si ni delal skrbi. »Vsak umetnik ima še dodatno, umetniško ime.« Vsa vas in okolica ga je poznala le kot Žolno. Razcesija MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL 158 T°da, ali ji bo Slavko verjel? Vrt^°ra J1- Spomnila ga bo vdolbine v steni, đolbine, ki jo je Franc pri vselitvi v penzberško . anovanje pokril z njuno poročno sliko, pa jo Slavko po nesreči razbil. »Prav je, da se je staknila z žeblja in se raz-r^- Usoda vselej sama poskrbi za to, da špotaš človeka, s katerim živiš, takega, kakršen je resnici in ne takega, kakršen se ti hlini in ^etvarja. Prav je, da sem zvedela za resnico o j7°jem zakonu in prav je, da se mi je utvara bezrrZni razbila* Franc ni Dil vreden m°ie ]JU" Njeno pismo, dolgo že nekaj listov, se spre-ie pJa v nekakšno jecljanje. Zaveda se, da odkritja rrancove nezvestobe Slavku še ne bo zadoščalo . da ga bo morda imel samo za opravičevanje Jene navezanosti na Frica Lehmanna. Mimo tega bn\Ve^ rdečelaskinih in Francovih pisem, da tev otroku dokazala resničnost svojih trdile K6 b° ji verJe1' Je čedalje bolj uverjena. Nič k bo Pomagalo, pa četudi bi mu pisala prav vse, gov JC odkrila iz tistih pisem o Francu in o nje- em razmerju z bogato 'samomorilko'. P *Ja' samomor je napravila zaradi njega,« si Ba • Torei se ni samo igrala z njim, marveč Ca? ptudi gubila. »Toda zakaj bi ga zaradi Fran-ti n anc Je bil vendar nor nanjo,« ne more naj-Čas'VCga vzroka za samomor. »Ne Franc, dolgo-lotJe Zaradi preobilja, naveličanost, kakršna se k eva in napada bogataše! Ja, prej bo to vzrok Kakor Franc« je skrivnost te smrti bo morda odkril čas, Stefi ne more odkriti. Samo misli, da bi bil' kriv Franc, bi se rada znebila. Pa se je ne more. »Morda je Franc po prihodu na Bavarsko prekinil z njo in zahteval vračilo njegovih pisem?« jo kakor v povojnih letih že večkrat napada ta misel, zakaj med rdečelaskinimi pismi so bila tudi Francova. »Ja, tudi njegova,« si je morala priznati. »A zakaj ji ni vrnil njenih? Zakaj jih ni vsaj zažgal?« Da, zakaj? A zakaj hrani sama Lehmannova pisma in pesmi? »Torej jo je imel rad,« se oddahne olajšano, ker ji prav to daje pravico, da sme vračati Francu milo za drago in ljubiti Lehmanna. Toda Slavko Lehmanna nima rad. To je zvedela že od Marije, a še bolj od Rozike in Andreja, ki se je sicer jezil, ker je Rozika izblebetala skrivnosti, ki jih je Andreju zaupal Slavko, ko mu je Andrej prisegel, da jih bo obdržal zase, potem pa ji sam povedal vse, kar je zvedel od Slavka. »Ve za Lehmanna, za njegova pisma, za njegove pesmi. Ne more razumeti, kako ga morem ljubiti,« vzdihuje štefi. Če je pisala skoro vse o Francu, bi morala tudi o Lehmannu. Toda o njem ne more, ne more pisati. Pa bi morala. A če ne more, potem tudi napisanega ne bo odposlala. »Morda bo res najbolje tako,« strmi Stefi v popisane liste in se šele sedaj zave, da jih je pisala vso noč. »Torej naj molčim? Naj se držim pred Slavkom, kakor da ničesar ne vem?« Ne, ne bo zmogla. Ne bo zdržala. Če prej ne, mu bo ob prvem srečanju morala pogledati v oči in mu izpovedati, kar je to noč napisala. Pa tudi to, kar ni in kar bi otroku rada prikrila. Štefi ne ve, kaj bi z napisanim storila. Ve samo še to, da mineva noč in da se je s pisanjem samo izmučila. Počuti se utrujeno. Legla bo. Tako mine nekaj dni, dokler ne pride na obisk Rozika in jo preseneti. »Slavku sem pisala, da si zvedela za Franca in da si pisala na Bavarsko,« pravi. »Kako si mogla?« štefi sprva ni prav, potem pa mora priznati, da je bilo Rozikino pismo Slav- ku edina rešitev iz muk, ki so jo te dni mučile. »Pisala sem mu, da ti Franc ne odgovori. Prav tako, kakor ne odgovori njemu.« »Pozabil naju je,« ji kmalu potem piše Slavko. »Ne bodi žalostna. Tudi jaz sem bil žalosten, saj imam tato kljub vsemu še vedno rad.« »Rad? Da, seveda. To je naravno,« štefi ne more Slavku prepovedati sinovske ljubezni do očeta, pa naj jo Franc kot oče zasluži ali ne. V naslednjem pismu (zdaj je že pomlad 1923. leta) Slavko zopet vprašuje, če ji je tata že odpisal, vendar prav na koncu pisma v enem samem stavku. In vendar jo prav ta stavek zbode v srce, ker ji je pismonoša pravkar prinesel Lehmannovo pismo. Morda je prav to krivo, da Lehmannu zopet ni odgovorila. Sicer pa jo tarejo sedaj druge težave. Oblast je zahtevala prav dan poprej razpust zadružne trgovine v Borjani. To je udarec, ki ga je sicer že celo leto pričakovala, a se ga je vseeno bala. Morda ji bodo dovolili obnovitev zasebne trgovinice? Ne dovolijo je, ker so jo dovolili že Kragulje-vim. »Razumljivo, Kraguljeva dva sta črnosrajčni-ka, poleg učitelja Grjupa edina črnosrajčnika v vasi.« Da, tudi učitelj Grjup je upognil hrbet. O tem, a še več o svojih najnovejših težavah je pisala Slavku. »Ne bom zmogla Slavkovega šolanja«, toži očetu. Oče ji ne more pomagati. Tudi brata ne. Šla bosta v Francijo, v rudnike. »Morda potem?« obljubljata. Andreja in Roziko pritiskajo davki. »Edino naše upanje je še Marija,« pravi oče. Toda tudi Marija ne more. Njenemu možu grozi bankrot. »Uničili nas bodo. Uničili gospodarsko vse,« piše Marija, s katero so se zbotali. »Za Slavka gre. Za njegovo prihodnost,« je štefi vedno bolj obupana. Vinharje in bližnja okolica (3) Odpustki tta štantih ob cerkvi i»ti Prejšnje številke o starih hišah, bajtah lin gospodar Poslopjih naj zaključim s sporočilom, da so po tradidiji skih starši *>jih Poletl l>rost, vedno spali v gorenji hiši, dekleta tfn dekle pa zraven v gorenji kamri, da so bile bolj na varnem. Fantje so naJraje spalu na senu, pozimi pa v kakem toplejšem 0ru; če so pri hiši imeli gorenjo hišico, je ta navadno priPadaIa sinovom. TS„epni!? naj šc nekdanje s0 ;jh' '° so bili otroci, ki Jiiaig v rev.ne družine spre j e- PJvali rejo in ki so jih do- ^r^ine7ani' Za re-*° S° take "ne Tr'Z Trsta' °dtod tudi dru Mačji* Prejemale določeno in si s tem nekoliko svoje sicer borno ždv- •olaJšale i ^o?,", ?,n Tržan'je "bil i Senj^ ^nharjih pri Zaperi-fcevija". °zneje se je izučil za ^asel šuštar* Čeprav Je ftil v našem kraju, je ohra- iO*iroSe značilno9ti Primorca *W^a Kraševca, zlasti in poštenja. Po- morukuPil svoj domek na jporoJ/ Dobravi in se tudi I sta Se Imel Je dve hčeri, ki kavai- PraV tako vedno razli-°d domačink, tako po ^ kot Po značaju. Zdaj pa še' nekaj besed o naših nekdanjih sejmarjih, ki so šli s svojo kramo po vseh krajih, kjer je bil semenj, bodisi pri farni ali podružnični cerkvi. Svoje štante so postavili okrog cerkve, kjer se je najraje zadrževala mladina. Največ so prodajali lecet, vse sorte srčke in punčke, posebno zanimivi pa so bili tako imenovani odpustkli. To je bil v svilen papir zavit bonbon, vendar bonbon pri vsem skupaj ni bil najvažnejši. Pomemben je bil listek, ki je bil prilepljen zraven, na njem pa so bili napisani razni lepi verzi. Takšni in podobni listki z verzi so bili tudi na srčkih; nekateri od teh srčkov so bili iz navadnega lecta, drugi pa iz loškega malega kruhka. Te so kupo- vali fantje in dekleta, saj je bilo na listkih zapisano marsikaj, kar si z besedami niso mogli oz. niso upali povedati. Ponekod so tem listkom rekli tudi bravčki. Najbolj vneta taka branjev-ka je bila neka ženska z Dobrave; vsi smo jo poznali pod imenom Miklavževka. Imela je dober jezik in je tudi največ prodala. Daleč okrog jo je bilo slišati, ko je klicala mlade: »Fantje in dekleta, le pritisnite sem, vse po dve kronli, holt, srčki so pa dražji, tist so pa po dva dinarja!« Po prvi vojni smo namreč še dolgo računali v kronah; dve kroni je bilo pol dinarja. Stari ljudje so se še posebno težko privadili na dinarje. Največje sojme (semenje) smo imeli v Poljanah na dan sv. Florijana in jeseni o sv. Martinu. Takrat se je po štantih dobilo prav vse. Prodajalci so prišli tudi iz drugih krajev. Če je bilo vreme lepo, je bil tak dan najlepši praznik za vse mlado. Ves prostor od stare cerkve pa do ceste so zavzeli štantje. Razume se, da smo na tak dan prišli na svoj račun tudi gostilničarji. Po ravninskih veselicah pa hribovci včasih nismo dosti hodili. Imeli smo svoje zabave; plesali smo največ po do- movih, zdaj pri tem pa spet pri drugem sosedu. Samo iz dveh vasic (Vinharje in Bač-ne) se nas je zbralo za celo družbo, kakih 20 deklet in približno toliko fantov. Sosed je imel harmoniko, zato za godbo nismo bili v zadregi, ko pa je sonce zašlo, smo se poslovili. Dekleta so morala biti nekdaj z mrakom doma. V nedeljskih dopoldnevih pa smo šli redno vsi v cerkev in ker je bila pot dolga, je to veljalo že za malo vasijo. Gospodinje so šle skupaj in se pomenile o svojih težavah, mladi pa spet skupaj in smo se tako lahko pogovorili, kje se bomo zbrali popoldne. Pozimi, ko je bila gaz ozka, se nas je nabralo kar za dolgo kolono. Take kolone so se pomikale včasih vsako nedeljo in vsak praznik v vse hribe. Bilo je lepo, saj smo bili mladi in zdravi. Še nekaj let po prvi svetovni vojni je naša vas štela 14 hišnih številk, čeprav je takrat Muhova kmetija, ki stoji na skrajnem severnem koncu vasi, spadala še pod Hotovljo. Včasih je vsaka večja kmetija imela svojo bajto, kjer so živeli preužit-karji, še večkrat pa revne družine ali posamezniki, ki so hodili h kmetom v tabarh (dnino), sicer pa so nabirali gobe in smukali borovnice, iz katerih so si sami kuhali žganje. Imeli so tudi po eno ali dve kozi, za katere so no^ sili hrano iz gozdov. Posebno mlade hrastove vršičke so radi obžinjali s srpom. Pozimi so se ti ljudje ukvarjali z raznimi hišnimi deli oziroma domačimi obrtmi. Na spomlad in v jeseni so — kdor je le mogel — šli tudi malo okrog »petlat« (prosit vbo-gajme); kakšna malenkost se je našla (!) jeseni tudi po njivah. Tako so se nekateri za silo kar dobro preživljali, včasih celo boljše kot mali kmetje, seveda če so bili zdravi. Marija Frlic (Nadaljevanje) Gorenjski Kroji in ljudje Gorenjski delavci zaposleni v tujini: oglasite se v Gorenjski kreditni banki! 515 Gorenjska kreditna banka želi vsem delavcem zaposlenim v tujini, ki bodo v prihodnjih dneh doma, veselo in prijetno praznovanje Končno je prišel težko pričakovani trenutek! Prazniki! Žena bo spet srečala moža, mati bo objela sina, brat bo Stisnil roko bratu, sin očetu, dekle bo po dolgih mesecih spet videla fanta ... Slovesni in preveč intimni bodo ti trenutki, ki bodo oznanili začetek praznovanja, da bi se poglabljali vanje. Naši delavci zaposleni v tujini, se bodo za nekaj dni vrnili v domovino. Vsem, ki bodo praznike preživeli doma, Gorenjska kreditna banka želi čim lepšo praznovanje. Hkrati pa vse gorenjske !delavec zaposlene v tujini va-Joi, da se ob tej priliki oglasijo tudi v eni poslovnih enot Gorenjske kreditne banke na Gorenjskem. Zakaj? Se bolj podrobno, kot v tem zapisu, vas bodo seznanili z ugodnostmi, ki jih imajo lastniki deviznih računov pri poslovnih enotah GKB na Bledu, Jesenicah, v Kranju, Radovljici, Škof j i Loki in v Tržiču. KAKO ODPRETE DEVIZNI RAČUN? Devizni račun ima lahko vsak Jugoslovan, ki je delal ali pa še vedno dela v tujini. Pa tudi tisti državljani imajo lahko devizne račune pri Gorenjski kreditni banki, ki pridobijo devize kako drugače. Devizni račun lahko odprete, če izpolnite posebni obrazec in ga pošljete Gorenjski kreditni banki. Banka pa vsem svetuje, da devizni račun odpro še pred odhodom na delo v tujino. Razen tega pa je prav sedaj, pred prazniki oziroma ponovnim odhodom v tujino, prilika, da nadoknadite zamujeno, če boste odprli devizni račun pri GKB, vam bo banka vodila vse posle brezplačno. Pri tem pa ne pozabite, da lahko devize na računu vezete za daljši čas. Razen nekaterih drugih ugodnosti boste tako sodelovali tudi pri vseh nagradnih žrebanjih Gorenjske kreditne banke. OBRESTOVANJE GKB obrestuje sredstva na deviznih računih po najvišjih obrestnih merah: 0 sredstva brez odpovednega roka 5,5 odstotka v devizah in 0,5 odstotka v dinarjih 0 z odpovednim rokom nad eno leto oziroma nad 12 mesecev pa bo Gorenjska kreditna banka od 1. januarja 1971 naprej obrestovala po 7,5 odstotka v devizah. Obresti v banki obračunavajo enkrat na leto. Devizne obresti pripišejo glavnici, dinarske obresti pa izplačujejo. VPLAČEVANJE Devizna sredstva lahko vplača na devizni račun samo lastnik deviznega računa. To lahko stori pri vseh enotah Gorenjske kreditne banke, pri vseh poštah v tujini s poštno nakaznico in prek vseh tujih bank z deviznim nakazilom. KAKO UPORABLJATE SREDSTVA NA DEVIZNEM RAČUNU? Sredstva na deviznem računu lahko uporabljate vedno in v neomejeni višini za nakazila doma in v inozemstvu, za izplačila v tujih valutah, za stroške potovanj v inozemstvo in če želite, tudi za dinarska izplačila v državi. Pri vsakem dvigu ali pologu morate seveda navesti številko vašoga deviznega računa, o dvigu in pologu pa vas bo banka sproti obveščala. Za razpolaganje s sredstvi na deviznem računu pa lahko pooblastite tudi najožje sorodnike. Če želite, Gorenjska kreditna banka opravlja tudi občasna plačila z vašega deviz- nega računa (odplačevanj potrošniškega posojila, čevanje prispevkov za sotf alno zavarovanje, dinarska izplačila članom družine 9 podobno). V takih primer* morate banki poslati le P* j smeni nalog. 1 l VARČEVANJE I ZA STANOVANJA i leoi * G r o ji s, Državljani, ki so zanos v tujini in imajo pri eni enot Gorenjske kreditne b*0* ke devizni račun, se prijavijo tudi za ske varčevalec. stanovanj* Lahko Razmislite o tem! dobite posojilo, pogoji R£ odobravanje posojil pa v enaki pri vseh poslovnih ban*^ kah v Sloveniji. Glede drobnih pojasnil o stanovajU'j( skem varčevanju pa se 0 nite na Gorenjsko kredit"0^ banko ali na eno njenih P°" slovnih enot na Gorenjske1"' IN NE POZABITE! f O Vsak lastnik devIz0?ji* računa pri Gorenjski kredi banki je nezgodno zavarova: pri zavarovalnici Sava 0 Delavci zaposleni v tw ni, obiščite Gorenjsko kred1 no banko. Prepričali se JJj ste, da je ta banka tudi vaj banka. Spoznali boste, *• JJ KREDITN* irai-n" GORENJSKA BANKA garancija za v naložena devizna sredstva. 0 če se boste odločili Gorenjsko kreditno baI^ boste imeli več. riifiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiitiiiiMiiiiiiiitii'.iiifiiiiiitiiitiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii!......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiii.....urnimi.......iiimiiiiiimimmmiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiimiiiiiii itiiiiiim*>,ii,,n Pestra dejavnost gorjanskih planincev V nedeljo, 13. decembra, so imeli planinci iz Gorij redno letno konferenco. Uvodno besedo je povzel dolgoletni predsednik in gospodar društva Matija Klinar. Med drugimi je pozdravil tudi zastopnika planinske zveze Slovenije profesorja Klojčnika, predstavnike gorenjskih planinskih društev in Jaka Čopa, katerega knjiga Viharniki je pravkar izšla. Žal pa se konference niso udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Gorij. Planinsko društvo je bilo v Gorjah ustanovljeno 29. maja 1929. leta. Prvi predsednik je bil Jakob Jan-Rpečenkov iz Spodnjih Gorij. Že 1941. leta je dal življenje za svobodo. Društvo dela torej že več kot štirideset let. V oskrbi ima dom Planiko in kočo Dolič, pod vrhom Triglava. Letos so za obnovo obeh postojank porabili prek šest in pol milijona starih din. V Planiki so uredili sanitarije, vodovod, pa tudi električna razsvetljava v koči je že gotova, medtem ko bo električna luč zasvetila v koči do prihodnje planinske sezone. Vodni rezervoar ima prostornino za 30.000 litrov vode. Na Doliču pa bodo sanitarije in vodovod dogradili v letu 1971. V obeh postojankah so letos zabeležili prek dvanajst tisoč prenočitev. Danes šteje društvo 690 članov in je najbolj množična organizacija v Gorjah. Tudi mladinski odsek dobro dela. Jakob Jan — prvi predsednik planinskega društva v Gorjah vendar so na konferenci izrazili željo, da bi pridobili čimveč mladih članov. Precej kritike so izrekli na račun slabo označenih gorskih poti. Ob koncu so podelili tudi bronasiA odjičja, ki jih ie najbolj prizadevnim članom podelila planinska zveza Slovenije. Prejeli so jih: Marica Klinar, Jože Kosmač, Jože Markelj in Skumavec Janez. J. Ambrožič Beljani o delu SZDL in K$ Ta mesec je potekel mandat krajevnemu odboru SZDL na Beli pri Preddvoru. Da bi organizacija socialistične zveze na Beli zvedela natančnejšo sodbo občanov o svo- Med najboljšimi v občini Skupščina osnovne organizacije Rdečega križa na Beli pri Preddvoru, bila je v soboto zvečer, se je začela s predavanjem o črevesnih boleznih, ki ga je pripravil dr. Miran Zgajnar iz Preddvora. Številni domačini so z zanimanjem sledili zdravnikovim besedam, nato pa se je razvil še prijeten pogovor o vsakdanjih boleznih. Predsednik osnovne organizacije RK je v svojem poročilu povedal, da je bila organizacija v zadnjih letih izredno prizadevna. Najlepše rezultate je dosegla pri krvodajalstvu, kjer je med najboljšimi v kranjski občini, čeprav delo ni bilo lahko. Na njenom območju je 5 vasi, ki so medsebojno precej oddaljene, kar je terjalo od aktivistov RK še več truda. Lani je imela belska organizacija RK 382 članov, kri pa je darovalo 38 občanom Letos pa ima organizacija 395 članov, kri pa je dalo kar 51 občanov, kar je za 21 odstotkov več od planiranega. Povedati moramo, da je krvodajalsko akcijo materialno podprla krajevna organizacija SZDL in društvo upokojencev. Na sobotni skupščini so sprejeli dvoletni program dela. Pomagali bodo pri raznih nesrečah, organizirali bodo predavanja o zdravi in pravilni prehrani, skupno s komisijo za socialno in zdravstveno varstvo pri KS bodo pomagali starim in bolnim občanom, še naprej pa bodo skrbeti i, da bo darovalo kri čim več Beljanov. Za predsednika osnovne organizacije Rdečega križa na Beli je bil ponovno izvoljen Stric Miroslav, ki že vrsto let uspešno vodi organizacijo. -Jk jem preteklem delu( bilo dobro), je tako kot pred j» ■ ma letoma poslala med o .j ne posebno anketo. » y so tudi vprašanja, ki za vajo delo krajevne skup Vsa vprašanja niso m ^, na, ampak so nekatera konkretna. Občani mor« povedati svoje mnenje » , Vesti i*!**! jevnem glasilu Storžiča, o delu sekcij alistienc zveze, o delu stičnega društva itu. . :e, tega jih anketa tudi sP**Tj|j če bi pomagali pri ?r3^ j,j otroškega igrišča, trgovk^ vsega, kar je potrebno v ^ seh krajevne skupnosti Beli še zgraditi. SZDL na Beli prav »*® li, če bi občani v *n J napisali tudi ime človek*-^ bi ga radi imel v novem boru socalistične zveze. * čeprav rezultati ankete niso znam, lahko lr(iltn°^o bodo mnenja vaščanov v pomagala prihodnjemu boru SZDL in krajevni s ^ kodnevnem nosti lu. pn vsa* Delavni Hruščani Krajevna skupnost na Hru-|>ici spada mod najbolj dejavne organizacije v občini. Medtem ko se ostale krajevne organizacije v občini večinoma ne ukvarjajo s komunalnimi in urbanističnimi basanji, pa se Hrušcani ^Prijemljejo tudi s temi Problemi. Njihovi dohodki so ^ejeni na sredstva, ki jim J vsako leto nameni občin-skupščina, nekaj dobijo *a vzdrževanje ceste IV. re-da- za zemljišče, ki ga dajejo v najem, nekaj denarnih sredstev pa dobe od storitve-^ dejavnosti. V okviru krajevne skupnosti deluje več Emisij, ki so že začele s ^ion delom. Vsako leto pri-^jo izlet na Hruščansko Janino, ki se ga udeleži ve-«ko občanov, v sodelovanju * društvom prijateljev mladi-"e in delavsko prosvetnim društvom pa proslave ob krajevnih in državnih praznikih. V okviru komunalne dejavnosti skrbijo za vzdrževanje ceste IV. reda, skrbijo za vaške poti, za zelenice in nasade, avtomobilska parkirišča ter za druga drobna komunalna dela. Popravili in uredili pa bodo tudi spomenik NOB na Belem polju, ki Je že v prvi fazi obnove, uredili bodo svoj gasilski dom, razširili pokopališče na Dovjem in uredili strugo hudournika. Udeležili se bodo del pri kanalizaciji in ureditvi pločnika, v naslednjih petih letih pa bodo usposobili cesto od Žvagnovega mostu na Jesenicah do Hrušice. Krajevna skupnost bo tudi poskrbela za javno razsvetljavo v novem naselju ter regulirala potok Dobrčnik. d. s. r Združeno podjetje »Hoteli Toplice« Bled objavlja delovno mesto vodje prodajne in propagandne službe Pogoj: Višja ali srednja šolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let prakse v komercialni •s'užbi. zaželena praksa gostinsko-turistične stroke. P)eg zahtevane strokovne izobrazbe in prakse je za 0ojavli(.iK) delovno mesto potrebno tudi znanje dveh Svetovnih jezikov. Ponudbe z življenjepisom, dokazili o strokovnosti !n Praksi ter o drugih pogojih, ki so navedeni v ob-^Vl- pošljite na naslov Združeno podjetje »Hoteli loPlice« Bled v roku 10 dni po objavi. Mladinska knjiga Ljubljana Prodajalna Kranj, Maistrov trg 1 Nudimo vam veliko izbiro slikanic, daril za mladino in odrasle, novoletna vabila in voščilnice ter druga primerna darila za obdaritev v podjetjih ^sem cenjenim odjemalcem želimo novo leto 1971 Težave pri vodovodu za novo igrišče za golf v Lescah Zavod za pospeševanje in i Vendar so pri napeljavi vo-i7A7rvi turizma na Bledu na- dovoda nastale težave. Trije razvoj turizma na Bledu na merava na nekdanjem igrišču za golf v Lescah zgraditi novega. Ker so površine na igrišču travnate, je za njihovo gojitev in vzdrževanje potrebno precej vode. Zato se je zavod odločil zgraditi 2700 metrov dolg vodovod od elektrarne Završnica do prostora, kjer bo novo igrišče za golf. Trasa predvidenega vodovoda teče preko 43 zasebnih parcel. Jarek za vodovod bo širok 60, globok pa 130 centimetrov. Izvajalec del pa se je obvezal, da pri delu površin ne bo poškodoval. ioeee$**«*#«*»ecie9«>e*'" IMova trgovina carinskega blaga Prejšnji teden je ljubljansko podjetje Tobak v sodelovanju s carinarnico Jesenice odprlo v nekdanji poslovalnici Kokre na Jesenicah, i na Titovi cesti, že drugo tr-I govino carinskega blaga. Pro-j dajajo večinoma galanterijsko blago, kozmetiko in teh-j nične predmete. V trgovini i je vedno dovolj kupcev, saj je izbira dovolj bogata. Neugodnost takega nakupa je le v tem, da za prodano blago ne morejo upoštevati reklamacij. d. s. dovoda nastale težave. Trije lastniki nočejo, da bi cevovod sekal njihove površine, kar pa je nemogoče. Zato je Zavod za pospeševanje in razvoj turizma z Bleda zaprosil jeseniško občinsko skupščino, naj zaradi splošnega družbenega interesa omenjena zem* ljišča začasno razlasti. Oba zbora skupščine sta prošnji ugodila in sicer za dobo enega meseca od začetka del na omenjenih parcelah. jk Dedek mraz v Tržiču Že v soboto bodo najmlajši Tržičani začeli svoja novoletna praznovanja, ki bodo potekala tja do Sil vest rovega. Občinski odbor društva prijateljev mladine je skupaj z mentorji pionirskih organizacij na šolah in s predstavniki varstveno-vzgoj ne ustanove pripravil program veselih novoletnih prireditev. Vrstile se bodo kino predstave (otroški in mladinski filmi, risanke), igralska skupina DPD Svoboda pa je posebej za to priložnost pripravila mladinsko igrico Dedek Mraz. Sicer pa se na praznovanje še posebej pripravljajo na vseh šolah in v vrtcih. Učenci Bračičeve šole bodo poleg tega obiskali še mladinsko gledališče v Ljubljani, Križani pa pripravljajo novoletno uprizoritev, s katero želijo , gostovati tudi izven šole. Pri ' tem je občinska organizacija I DPM pionirske organizacije tudi materialno podprla, zlasti šole na podeželju. —ok Življenje ima prednost Komisija za varnost prometa pri svetu za notranje zadeve kamniške občine je izdelala program republiške prometno vzgojne in preventivne akcije »življenje ima prednost«. Ta republiška akcija bo trajala do 31. januarja prihodnjega leta. V akciji bodo sodelovali člani komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu v sodelovanju z organi za notranje zadeve, avto-moto društvi, podrii/.nicamii združenja šo- Sejem smučarske opreme Smučarsko društvo je v decembru priredilo na Jesenicah sejem smučarske opreme v prostorih Elektro Žirovnica na Titovi cesti. Do sedaj so prodali največ smučarskih rekvizitov za otroke. Sejem je obiskalo že okoli 500 ljudi. Pri smučarskem društvu so zadovoljni, saj se bo po pobočjih črnega vrha in drugih smučarskih terenih letos začelo spuščati več otrok kot prejšnja leta. d. s. 244 nezaposlenih ferjev in avtomehanikov, odbori ljudske tehnike, rdečega križa, delavske univerze, šoJe, društva prijateljev mladine in delovne organizacije. V Kamniku imajo še poseben razlog, da bi bila akcija čim uspešnejša. Letos je bilo namreč na področju kamniške občine več prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 12 oseb. To je v dobi motorizacije največje število nesreč s smrtnim izidom na področju občine. Pred leti sta bili na leto ena ali dve smrtni nesreči. Na nedavni seji komisije za varnost prometa so bili navzoči tudi varnostni tehniki gospodarskih organizacij, ki so se obvezali, da bodo po podjetjih organizirali predavanja v zvezi s prometno akcijo. J. V. Ob koncu novembra je bilo na območju občine Jesenice po podatkih komunalnega zavoda za zaposlovanje 244 nezaposlenih, od tega 189 žensk. Po kvalifikacijski strukturi ima ena ženska višjo izobrazbo, s srednjo izobrazbo išče delo pet žensk in trije moški, kvalificiranih je 23 žensk in 12 moških, priučenih 53 žensk in 13 moških, nepriučenih pa 127 žensk in 7 moških. Problem zaposlovanja ženske delovne sile so na Jesenicah deloma rešili z zaposlitvijo v obratu Iskre na Blejski Dobravi. V obratu pa so 21. decembra zaposlili še nadaljnjih 30 žensk z Jesenic in okoliških krajev. d. s. Kegljaški troboj V ponedeljek je bil na keg-! ljišču Triglava kegljaški troboj med ekipami ZROP (zveza rezervnih oficirjev in pod-• oficirjev) Borca (invalidi) in ' JLA. Zmagala je ekipa ZROP ! z 823 podrtimi keglji, druga je bila ekipa Borca (invalidi) s 723 podrtimi keglji in tretja ekipa JLA s 623 podrtimi keglji. Najboljši posamezniki so bili (po ekipah) Zakojč, Bambič in Ladan. F. S. Gostinsko podjetje Zelenica Trzic prireja silvestrovanje v restavraciji Pošta. Cena bogatemu meniju s pijačo je 80 din. Bar. Tujske sobe. GLAS " y- STRAN SREDA — 23. decembra ^ Slovenija Ljubljana Novoletno znižanje od 17. 12. — 31. 12 1970 avto POSLOVALNICA KRANJ TITOV TRG 1 motornih koles: MOTORNO KOLO MZ 150 ccm MOTORNO KOLO JAVVA 175 ccm MOTORNO KOLO JAVVA 90 ccm MOTORNO KOLO TOMOS T-12 MOTORNO KOLO TOMOS V-14 ZA 400 N DIN ZA 600 N DIN ZA 300 N DIN ZA 250 N DIN ZA 200 N DIN Pri nakupu kolesa nudimo 5 do 15 % novoletnega popusta! Na zalogi Imamo moška, ženska in otroška kolesa, pony kolesa in otroške tricikle. Za obisk se priporočamo! Vsem našim kupcem želimo srečno novo leto 1971- Mercafor Novoletna reklamna prodaja od 21. 12. do 31. 12. t.l. piknik keks »Koestlin« čokolada — mlečna »Pionir« ananas — kompot kokošja instant juha »Knorr« vino rdeče — en starček »Mercator« vino belo — namizno »Ptuj« vino belo — zaščiteno — pater kletar »Ptuj« rum »Fructal« vinjak »Slovin« šampanjec Radgona cuvee šampanjec — beli Slovin — »Slovin« peneče se vino »Radgonski biser« peneče se vino »Briljant« Po izredno ugodnih novoletnih reklamnih cenah v vseh prodajalnah Mercator j a SENTA SKLADIŠČE KRANJ Tavčarjeva 31 tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci — odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Cene so konkurenčne, skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah. Planinska koča PRI FRANCIJU na Jakobu nad Preddvorom je odprta pozimi ob sobotah popoldne in nedeljah. Topla in mrzla jedila ZA OBISK SE PRIPOROČA OSKRBNIK. MARKIČ KATARINA izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat po ugodnih novoletnih cenah na sejmu v Kranju. Priporoča se Markič Katarina, Bečanova 1. Tržič TVD- Partizan Stražišče prireja 31. decembra ob 20. uri tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih doma Rezervacije sprejema gostilna Benedik, telefon 22-888 2ITOPROMET SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31 PRODAMO 2 TOVOR NA AVTOMOBILA škoda s prikolico, nosilnost 20 ton, v voznem stanju. Ogled avtomobilov je v našem skladišču. Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE, SILENT GLISS, ZAVESfc IZ STEKLENE TKANJ NE IN DRUGE, TAPJ" SOM IN OSTALE OBLOGE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA. LASTNE ZALOGJ* BLAGA ZA ZAVESE, KAR' NISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLB> NO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Veletrgovina ŽIVILA Kranj Ne pozabite obiskati Delikateso Živila Kranj Ne delajte si težav, kje boste dobili razne specialitete, ki jih želite za popestritev jedilnika za praznične dni. Oglejte si zalogo, izberite in naročite, mi pa vam bomo pripravili, kar želite v naši Delikatesi v Kranju Se priporočamo! SI |veleblago vnica | Mm® Ijubljana Novoletni popust 4i\ °/ za vse vrste ženske '° in moške konfekcije od 20. do 31. decembra 1970 # Odobravamo potrošniške kredite 53 blagovnica škof ja loka TRIGLAV KONFEKCIJA, KRANJ Novoletna razprodaja konfekcije POPUST 30 V 50 7. V ČASU OD 10. - 30. 12. 1970 t r i g 1 a v Iskra Commerce 7 To so električne brizgalke ISKRA-WAGNER — nepogrešljivi aparati za obrtniška dela, hoby itd.! Univerzalni razpršilci ISKRA-WAGNER so namenjeni za brizganje z različnimi vrstami lakov in barv, kakor tudi z ostalimi za brizganje primernimi materiali. Potrošniki! Veliko izbiro novoletnih daril vam po znižanih cenah nudi trgovina DELIKATESA na Maistrovem trgu v Kranju in na novoletnem sejmu Od 15. do 31. decembra 1970 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in potrošnikom pri nakupu daril v vrednosti 50 din 5 % popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpošiljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih daril v Delikatesi v Kranju Se priporoča in vam želi srečno 1971 trgovina Delikatesa -GTP Central Kranj Central Kranj Novoletna reklamna prodaja v trgovini Delikatesa in na novoletnem sejmu: 1. napolitanke 2. mlečna čokolada 3. mlečna čokolada 4. čokolada praline 5. češki šampanjec 6. pelinkovec 7. ribezovo vino 8. konjak 9. rum 200 g 500 g 200 g 500 g 11 11 11 2,20 din 10,00 din 4,00 din 6,00 din 25,00 din 15,00 din 10,00 din 17,00 din 15,00 din Se priporoča Delikatesa Kranj 60 let obstoja je dalo možnost, da je skoraj v vsaki vasi kmetijski stroj izdelan v delavnici KREMŽAR in to dokazuje trpežnost in jamči kvaliteto tudi sedanjim izdelkom, če potrebujete res prvovrsten in preizkušen stroj za drobljenje žita za šrot ali zdrob, tedaj kupite čimprej ŠROTAR »ORION - 65« in spoznali boste, da je priprava žitne krme sedaj za vas enostavnejša, hitrejša in predvsem cenejša. znižana cena 1100 din drobi: koruzo, ječmen, oves, ajdo itd. 150 kg v eni uri specialne jeklene plošče potrebna pogonska moč: 2 kW, lahko tudi enofazni motor mazanje na tri leta rezervni deli na zalogi jamstvo za kakovost Vid nad JjuMjcmo ustanovljeno leta 1909. Sprejemam naročila za rezervne dele in remonte Vsem odjemalcem želim vesele praznike in srečno novo leto XI. NOVOLETNI SEJEM v Kranju od 16. do 27. 12. 1970 Raznašalko za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom za teren Stara cesta sprejmemo takoj. Dober in stalen zaslužek. Informacije daje podružnica CGP Delo Kranj OBIŠČITE NAŠ PAVILJON NA XI. NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 16.-27. XII. 1970 Mercator Obiščite nas na novoletnem sejmu v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču v hali A 0 Novoletna darila £ domače in uvožene pijače 0 čokolada % bomboni 0 južno sadje Izreden nakup po novoletnih reklamnih cenah Obrtno podjetje Tehtnica Železniki v skladu z določili statuta podjetja ponovno razp1' suje naslednja vodilna delovna mesta: „ 1. VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE: pogoj — ekonomska ali druga srednja šola z najmanj 5-letno prakso na vodilnem delovnem mest v komerciali. najmanj 2. VODJA RAČUNOVODSKE SLUŽBE: pogoj —• ekonomska srednja šola z . 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu računovodstvu. 3. VODJA TEHNIČNE SLUŽBE: pogoj — srednja tehnična šola z najmanj prakso na vodilnem delovnem mestu tehnic službe v kovinski stroki. 4. VODJA SPLOŠNE SLUŽBE: j mani pogoj — kadrovska ali srednja šola z naji ^ 5-letno prakso na vodilnem delovnem mestu kadrovski ali splošni službi. Kandidati naj prijavam priložijo dokazila o ^z^j, njevanju pogojev. Razpis velja 15 dni od dn objave v časopisu. Vodarn dva PRAŠIČKA, J^ka od 25 do 30 kg. Stranj 18, Naklo 6649 Prodam 4 kanalni MAGNETOFON grunding TK 145. Informacije na telefon 22-732 ^i>ui| 6650 Ugodno prodam rabljene r*?Ucl z oikovi, dolžine cm. Kejžar, Kranj, Mrazova 1 6651 ' Proda m dvoosno PR1KO-UCO in GUMI VOZ ali za ^njam za enoosno, oziroma kuPim. Trbojc 5 6652 Prodam mladega VOLA za jft-nie. Zg. Bela 22, Predor 6653 . Prodam PRAŠIČA za zakol ■J? »dem let staro KOBILO. Norica 1, Radovljica 6654 .^'rodam PPAŠICA anj Prodani 160 kg težkega |__—»cA, Prebačevo 45, 6655 Prodam OPEKO monta 12. Vele, ^vo 15, Cerklje 6656 Proda Cerklje ^ r.am PRAŠIČKE. Zalog 66.57 Prodam PRAŠIČA za zakol. r,nJe 4, Cerklje 6658 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 140 kg. Voglje 49 6659 Prodam PRAŠIČE po izbiri za zaikol. Kranj, Kra-šnova 12 6660 Prodam eno redni PLETIL-NI STROJ regina. Raspet Jernej Radovljica, Cankarjeva VI. 6672 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Rupa 12, Kranj 6673 KUPIM Kupim suhe SMREKOVE PLOHE 5 cm. Bistrica 43/a, Tržič 6661 MOTORNA VOZILA Nujno prodam KOMBI IMV, 100.000, po zelo ugodni ceni, ker nimam garaže. Markun Franc, Ribno 53, Bled 6613 Na Primskovem oddam GARAŽO. Cemažar Janez, Valjavčeva 3, Kranj 6662 Kupim VW kombi z odprtim kesonom. Naslov v oglasnem oddelku 6663 mamam 119 Gorenjska kreditna banka Kranj obvešča stranke d» od 4. 1. 1971 do vključno 7. 1. 1971 podaljšuje delovni čas na dinarski in devizni likvidaturi. V tem času vam bomo na razpolago od 7. do 16. ure ^vseh naših poslovnih enotah. Hranilnica v Kranju pa stalno posluje od 7. do 18. "rt in v sobotah od 7. do 12. ure. poslužujte se storitev, ki vam jih nudijo poslovne enote Gorenjske kreditne banke v Kranju, na Bledu, na Jesenicah v Radovljici, Škof-Jl Loki in Tržiču. Gorenjska predilnica Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) 1 vodja oddelka za obračun osebnih dohodkov, b) 1 pomočnik obratovodje kodra nke, c) 1 pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo. kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati Še naslednje: Pod a) ^ srednja izobrazba 3 leta delovnih izkušenj Pod b) ^ ^'šja izobrazba, 3 leta delovnih izkušeni ali ^ srednja izobrazba, r~ 5 let delovnih izkušenj Pod e) ■ dokončana srednja izobrazba, tekstilne ali eko-.Romske smeri. g1'lave sprejema kadrovsko socialna služba podjetja ni po objavi v časopisu. Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (Francarija) v Preddvoru, veliko 743 m2. Rado-sa-vljevič, Staneta Rozmana 7, Kranj, telefon 23-128 6664 Prodam enostanovanjsko HIŠO, še ne popolnoma dograjeno, na Orehku pri Kranju, Naslov v oglasnem oddelku. 6665 Prodam stanovanjsko HIŠO dvojček. Kalan Janko, Zg. Besnica 74 6666 mar« Iščem mlado DEKLE za varstvo dveh otrok. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Vreček Jožica, Smledniška 112, Kranj 66t>7 Za Silvestrovo iščemo HARMONIKARJA ali - TRIO. Javite na telefon 70-236 Radovljica. Pozabljene moške ČEVLJE, kupljene na novoletnem sejmu v Kranju, dobite prav tam pri Kristan, pletilstvo 6668 OSTALO Cenjene stranke OBVEŠČAMO, da imamo spremenjeno telefonsko številko na 72-530. MESARIJA MARIN ŠE K, Naklo 6669 F 9»8!ft£Dim GOSTILNA DUPLJE vas vabi na veselo SILVESTROVANJE, ki bo v gasilskem domu v Dupljah s pričet-kom ob 20. uri. Vabljeni! 6670 GOSTILNA na JAMI ŠENČUR vabi na SILVESTROVANJE. Začetek ob 20. uri. Rezei-vacije sprejemamo vsak dan v gostilni. Rezervacija z menujem 40 din. Zabaval vas bo TRIO iz Luž. Vabljeni! 6671 Izdaja in tiska CP »Go renjski tisk« Kranj, Ulica Mcše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32 polletna 16 din cena za eno številke 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo ■ ■ ■ ■ ■ ■ Kranj CENTER 23. decembra zah. nemški-franc. barvni film LAS VE-GAS ob 16., 18. in 20. uri 24. decembra zah. nemški barvni VV film PRIDI, PRI DI LJUBA MOJA ob 16., 18. in 20. uri 25 decembra "fzah. nemški barvni VV film PRIDI, PRIDI LJUBA MOJA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 23. decembra amer. barvni CS film VELIKI BANČNI ROP ob 17. uri, zah. nemški barvni film DEŽEVJE PRIHAJA ob 19. uri 24. decembra zah. nemški-franc. barvni film LAS VE-GAS ob 17. in 19. uri 25. decembra zah. nemški-franc. barvni film LAS VE GAS ob 17. in 19. uri Tržič 23. decembra amer. barvni CS film PLAMENA REKA ob 17.30 in 19.30 24. decembra amer. barvni CS film PLAMENA REKA ob 17.30 in zah. nemški barvni film DEŽEVJE PRIHAJA ob ob 19.30 25. decembra zah. nemški barvni film POPOLNI ZAKON ob 17.30 in 19.30 Kamnik DOM 24. decembra premiera franc.-.špan. barv. filma ČLOVEK IZ MARAKECHA ob 17.30 in 19.30 j 25. decembra franc.-špan. barvaj film ČLOVEK IZ MARAKECHA ob 17.30 in 19.30 Jesenice RADIO 23. decembra amer. barvni CS film KO PRIDE NOC 24. decembra nemški barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE 25. decembra amer. barvni Min, KRVAVI PLEN Jesenice PLAVŽ 23. decembra nemški barv. I Hm ŽIVLJENJE V DVOJE 24. —25 decembra ameriški barvni film CINCINATI KID Dovje Mojstrana 23. decembra italij barvni CS film GIBU IVA TARČA Kranjska gora 24. decembra amer. barvni CS lilm KO PRIDE NOC Javornik DELAVSKI DOM 23. decembra amer. barvni film CINCINATI KID Radovljica 23. decembra zah. nemški har\ni film HURA! ŠOLA GORI ob 18. uri, amer. barv. film AFERA TOMASA CROW-NA ob 20. uri 24 decembra zah. nemški barvni film HURA! ŠOLA GORI ob 2». uri 25. decembra amer. barvni film AFERA TOMASA CROVV-NA ob 18. uri, zah. nomškj barvni film ZDRAVNIK IZ ST. PAVLA ob 20. uri Bled 23. decembra italij. barvni film STRAHOVI ob 17. ia 20. uri 24. decembra italij. barvni film STRAHOVI ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 23. decembra franc. barvni film RAZBRZDANI ob 18. m 20. uri 24. decembra mehiški barvni film VELIKI UPOR ob 20. uri 25. decembra mehiški barvni film VELIKI UPOR ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 23. decembra italij. barvni film POT SLAVE 25. decembra amer. barvni film RANJENA LJUBEZEN Želite pred zaključkom leta prirediti za vaš kolektiv v lepem okolju kos*T aH večerjo? Priporočamo vam naše prostore: Restavracijo Bor za 80 oseb Res'avracijo Grad Hrib za 50 oseb Grajsko klet za 35 oseb Lovsko sobo za 20 oseb Zagotavljamo vam prijetno počutje in dobre gostinske storitve. Hotel Bor grad Preddvor NEZGODA PRI PREHITEVANJU Na cesti prvega reda med Hrušico in Dovjem je v soboto, 19. decembra, nekaj pred eno uro popoldne voznik osebnega avtomobila Janez Cuznar iz Rateč pri prehitevanju trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je vozil Blaž Gornik iz Ljubljane. V nesreči je bil sopotnik v Gornikovem vozilu Ivan Kožuh huje ranjen. Škode na avtomobilih je za 25.000 din. KOLESAR UMRL V BOLNIŠNICI Po Jezerski cesti v Kranju je v nedeljo 20. decembra, nekaj pred drugo uro zjutraj vozil voznik osebnega avtomobila Franc Maček iz Kranja. Pri hiši št. 69 je pri srečanju z nekim vozilom zasenčil luči, tako da ni opazil kolesarja Marjana Gantarja, starega 21 let, ki je ležal sredi ceste ob svojem kolesu. Avtomobil je Gantarja zadel in nekaj časa vlekel po cesti. Hudo ranjenega Marjana Gantarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je čez nekaj ur umrl. NEZGODA NA POLEDENELI CESTI V nedeljo zjutraj se je v Pod taboru pri odcepu ceste za Tržič pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Leopoldu Mlinariču z Jesenic. Voznik je pripeljal z neprimerno hitrostjo glede na poledenelo cesto. Avtomobil je začelo zanašati, prevrnil se je na streho, trčil v drsno ograjo in se končno postavil spet na kolesa. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za 8000 din. HUDA NESREĆA NA JEPRCI V ponedeljek, 21. decembra, nekaj po dvanajsti uri se je na cesti prvega reda na Jeprci pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Janez Juhant iz Komende je v desnem nepreglednem ovinku prehiteval tovornjak. Tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc Tobias iz Orešja. Voznik Juhant je zato zavil v desno za tovornjak, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo v levo in Je trčil v Tobiasov avtomobil. Pri trčenju je bil voznik Juhant huje ranjen, voznik Tobias pa laže. škode na avtomobilih je za 16.000 din. L. M. Požari V soboto, 19. decembra, zjutraj je izbruhnil požar v tovarni Ikos v pisarni obrata Galvanike. Tu so hranili razne kemikalije. Ogenj so takoj pogasili. Uničenih je nekaj galvanskih grelcev in termostatov ter nekaj pisarniškega pohištva, škodo cenijo na okoli 13.000 din. V soboto zvečer se je pokazal ogenj na kozolcu last Janeza Zime iz Dov-jega. šestnajst metrov dolg kozolec je delno pogorel. Požar so gasili gasilci z Dovjega in Mojstrane. Vzrok požara še raziskujejo. V ponedeljek popoldne je izbruhnil požar v bifeju krajevne organizacije SZDL na Pungartu pri Škof j i Loki. Upravitelj bifeja je z infra pečjo od-tajeval zmrznjeno vodo v rezervoarju. Peč je postavil na rezervoar, nato pa je odšel v škofjo Loko. Medtem se je vnela lesena streha, škode je za okoli 2000 din. Požar so pogasili škofjeloški gasilci. V globoki žalosti sporočamo, da je tragično preminil v cvetu mladosti naš nepozabni sin Marjan Gantar trg. pomočnik pri Državni založbi Kranj Pogreb nepozabnega bo v sredo, 23. decembra, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Kranju. Neutolažljivi: mami, ata, bratec Janez.stara mama, družine štular, Kmetic, Jokovec, Krašovec in Urbiha ter drugo sorodstvo. Kranj, Stari trg, 21. decembra 1970 Neizmerno nas je prizadela vest, da je tragično preminil naš dolgoletni sodelavec Ivan Juhant učitelj praktičnega pouka Dobrega sodelavca bomo ohranili v najlepšem spominu Kolektiv Šolskega centra ZP Iskra Kranj Komisija za delovna razmerja mm Gorenjske kreditne banke Kranj razpisuje vodilna delovna mesta: 1. direktorja podružnice na Jesenicah 2. direktorja podružnice v Radovljici 3. direktorja podružnice v Škofji Loki 4. direktorja podružnice v Tržiču Za zasedbo vodilnih delovnih mest se zahteva: visoka strokovna izobrazba in 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodilnih delovnih mestih v banki ali višja strokovna izobrazba ter 15 let delovnih izkušenj, najmanj 7 let na vodilnih delovnih mestih v banki. Pismene prijave za zasedbo razpisanih delovnih mest sprejema komisija za delovna razmerja Gorenjske kreditne banke Kranj do vštetega 30. decembra 1970. O rezultatu razpisa bodo udeleženci obveščeni v roku 8 dni od dneva sprejema sklepa o izbiri kandidatov. Zahvala Ob nenadni smrti mojega dobrega moža, brata, strica Jankota Križaj a krojaškega mojstra v pokoju se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, kolektivu Oblačila — Novost Tržič, kolektivu KZ Naklo, vsem, ki ste nam ob težkih dneh kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali cvetje in spremljali pokojnika na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Žalujoča žena Marica Celje, 4. decembra 1970 Zahvala Ob tragični smrti ljubljenega sinčka, vnučka in nečaka Robija Rozmana se za izredno požrtvovalnost iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, osebju Zdravstvenega doma Kranj in bolnice Jesenice. Za izrečeno sožalje in darovano cvetje pa se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem ter kolektivu Iskra Otoče. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: mamica Vida, ati Joie in ostali sorodniki Poljšica, 22. decembra 1970 Smučarski koledar * Nova sezona na snegu se Je začela. V sezoni 1970/71 bo na naših smučiščih vrsta tekmovanj. Danes objavljamo še koledar alpskih prireditev; ki jih je največ na sporedu. ALPSKE DISCIPLINE: Datum Kraj Organizacija Disc. Grupa Oznaka 1 2 3 4 5 6 December 2«. Pohorje SK Branik SL ČI-ČE MD-K 26. Bele vode SSD Bele vode VSL CI-CE, PIPE MD 27. Pohorje SK Branik VSL ČI-ČE MD-K 27. Mislinja IVI) Mislinja VSL VSE GRUPE MD 27. črni vrh SK Jesenice VSL MI MI ME MD-K Januar 2. črni vrh SK Jesenice VSL CI-CE MD-K 3. Stari vrh SK Transturist SL CI CE MD-K 3. Begunje TVD Begunje VSL CI-CE, ST MI-ME MD 4—5. Pohorje SK Branik SL-VSL MN-FIS A svetov pokaJ 9. Železniki SD Alples SL ČI-CE MD nočni ST MI-ME slalom 9. Slovenjgradec SK SI. Gradec SL CI-CE, MI-ME MD slalom 9. Ravne SK l ii/in.n VSL ML PIPE MD-K 9-10. CI-CE Lokve SK N. Gorica SL-VSL PIPE, CI-CE MD-K 9. Lancovo SK Radovljica VSL PIPE MD 10. Mežica TVD Mežica SL ST PIPE MD-K 10. Prevalje SK Korotan SM ML MI ME MD-K 12. Pavlov smuk Jezersko SK Jezersko VSL vse grupe MD dvoboj 16. 16. 16. 17. 17. 17. 17. 17. 17. 23. 23. 23. 24. 24. 24. 24. 26. 31. 31. 31. 31. 31. 31. 31. 31. 31. Febru! SX-7. 6. 6. 6. «-7. «~7. «•-7. 7. 7. 7. Pohorje SK Branik SL ML MI ME Ravne SK Fužinar • VSL ST PI PE ML PI PE Mežica TVD Mežica VSL CI-CE Pohorje SK Branik VSL . PIPE Bohinj TVD Bohinj VSL ST MI ME Bele vode SD Bele vode VSL čl CE, MI-ME Crna SK črna VSL ML MI ME Mislinja TVD Mislinja VSL VSE GRUPE U lovka SD Vrhnika SL ČI-ČE Krvavec S K Triglav VSL ČI-ČE Crna SK črna SL CI-dE Ravne SK Fužinar SL PIPE Mežica TVD Mežica VSL ML MI ME Crna SK črna VSL CI-CE Litija SK Polet VSL VSE GRUPE Mislinja TVD Mislinja VSL PIPE Zlri SK Ziri VSL čl, ST MI Crni vrh Idrija TVD Logatec VSL ML PIPE CI-CE Stari vrh SK Transturist VSL ML PIPE CI-CE Begunje TVD Begunje SL Čl čE, MI ME Paški Kozjak SK Velenje SM MI Čl črna SK črna VSL ST PIPE Prevalje SK Korotan VSL ML PIPE Pohorje SK Branik VSL CI-CE Idrija SK Idrija VSL PIPE Lokve SK N. Gorica VSL-SL PIPE r Stari vrh SK Transturist SL-VSL-SM ČI-ČE Mojstrana SK Jesenice VSL ST PI PE Pohorje SK Branik VSL CI-CE Železniki SD Alples VSL CI-CE Mi 'kopal j SD Bijele stene SLVSL ST PIPE Slovenjgradec SK SI. Gradec VSL-SL ML MI-ME Gorenjska VSL-SL ST MI-ME Pristava SK I.ivoniik SM VSE GRUPE Mojstrana SK Jesenice VSL ML PIPE Jezersko SK Jezersko SM CI-CE, MI ME 11 f**. Golte SK Izletnik SM-SL-VSL MI-ME Jezersko-/' i kapla MD-K MD-K MD K MD-K MD-K MD MD-K Kristlov veleslalom MD MD-K MD-K MD nočni slalom MD-K MD-K MD-K MD MD-K MD MD-K MD-K MD MD MD-K MD-K MI>K MD-K - MD-K MD-K prv. SRS MD-K MD MD MD-K šol. plo. prv. SFRJ M D K prv. SRS MD-K prv. SRS MD kurir. smuk MD-K MD Vrb. smuk MD-K prv. SFRJ Zapis z občnega zbora smučarjev Triglava Državni prvaki — a brez prave pomoči Skakalci in tekači smučarskega kluba Triglav so tudi letos osvojili naslov ekipnega državnega prvaka. Številnim uspehom v zadnjih letih so torej dodali v minuli sezoni spet nove. V svojih vrstah imajo številne državne in republiške prvake ter več državnih In republiških reprezentantov. Sadovi pravilnega in intenzivnega dela so se torej v teh dveh sekcijah SK Triglava pokazali v tako lepih uspehih kot jih v Kranju žanjejo le še kegijači. Nekoliko težji položaj je v alpskih disciplinah. Znano je, da je pred več kot desetimi le-ti državno reprezentanco v alpskih disciplinah sestavljala polovica Kranjčanov in da je iz Kranja izšla najboljša garnitura alpskih smučark, ki je na mednarodnih prizoriščih dosegla največje uspehe. To so bili časi, ko so klubi delali pod enakimi pogoji, ko ni bilo žičnic, vlečnic ... Če danes pogledamo razvrstitev posameznih klubov v alpskih disciplinah, bomo videli, da so na prvih mestih prav tisi; klubi, ki so našli skupni jezik s turističnimi agencijami in upravami žičnic. To so predvsem SD Jesenice, Branik iz Maribora, TVD Partizan Tržič, Transturist Skofja Loka in drugi. Poleg t^ga pa imajo v teh krajin občinske zveze za telesno kulturo in delovne organizacije precej večje zanimanje za smučarski šport in ga zato tudi bistveno dingače finančno podpirajo kot v Kranju. Recept za dvig alpskega smučanja* v Kranju je povsem znan. če bo klub našel razumevanje pri Cre-ini, ki upravlja žičnice na Krvavcu, podobno kot so ga Tržičani pri Kompasu, Jeseničani pri Ljubljana-trans-portu, škofjeJočani pri Transturistu, Branikovci pri Pohorski vzpenjači, potem smo že bliže uspehom tudi v alpskem smučanju v Kra- nju. Potrebna pa bo tudi večja finančna pomoč. Smučarski klub Branik iz Maribora ima npr. samo za alpske discipline okoli 40 milijonov starih din. Smučarski Triglav pa prejme za svojo dejavnost od matičnega društva niti 7 milijonov starih din za vse tri discipline skupaj. Kadra in volje do dela je v klubu dovolj ter bi delo povsem lahko normalno steklo, če bi v kranjski občini naleteli na večje razumevanje. Za večji napredek v vseh treh disciplinah pa bo potrebno mnogo več storiti tudi na področju objckrfJv v Kranju in neposredni bližini mesta. Spomladi bodo pričeli graditi 75-metrsko skakalnico na Gorenji savi, za napredek alpskega smučanja je nujno potrebna prenosna vlečnica, tekači pa si želijo krajšo stezo iz plastike za trening s smučmi v predsezoni, ko še ni snega. Položaj kluba, kljub številnim uspehom v tekih in skokih, je kritičen in bo imel novi upravni odbor z vsemi tremi sekcijami (alpsko, skakalno in tekaško) pod vodstvom začasnega predsednika tov. Janka Pre-zlja dovolj dela, če bo hotel uresničiti številne sklepe, ki so bili sprejeti na nedavnem občnem zboru smučarskega kluba Triglav. J. Javornik Prve tekme na snegu Pokljuka je bila v nedeljo zbirališče tekačev in skakalcev, ki so se v novi sezoni prvič pomerili med sabo, da bi ugotovili, kdo je najbolje pripravljen za številna tekmovanja, ki so pred durmi. Na startu so bili praktično vsi razen onih, ki vadijo v CSSR oziroma v Švici. Tekači so se pomerili v spomin padlih borcev Prešernove brigade. Obe prireditvi pa sta bili hkrati v počastitev dneva JLA. V tekaški tekmi, kjer je nastopilo več kot 150 tekmovalcev in tekmovalk, so bili v posameznih kategorijah najboljši: pionirke — 1. Smukovec (Boh. Bistrica), ml. pionirji: 1. Eržen (Alples), st. pionirji: 1. Božo Kordež (Alples), mladinke: 1. Kordež (Triglav), ml. mladinci: 1. Matevž Kordež (Alples), st. mtadinci: 1. Tajnikar (Jesenice), ml. člani: I. Burger (Radovljica), tek članov v patrulji: 1. Alples (Gra-Šič, Krišelj). 85 skakalcev se je t pomerilo na 45-metrski oziroma 30-metrski skakalnici. V odsotnosti deseterice najboljših članov je bil prvi Danilo Pudga-r iz črne. V konkurenci starejših mladincev je zmagal Kranjčan Jože Kapušin in se tako uvrstil v državno reprezentanco, ki bo nastopila v soboto na mednarodnem tekmovanju v St. Moritzn. Med mlajšimi mladinci je bil najboljši Turk iz Logatca, z Gorenjske pa Ivo Zupan iz Žirovnice, ki je zasedel drugo mesto. J. J. w ■ i |v p r a s a n J e O od g o v o r i Rubriko smo danes odstopili škofjeloškim gostilničarjem. Povedati moramo, da se pred dobrim mesecem dni, ko je naš novinar obiskoval lokale in na golobradem sodelavcu preizkušal, kje mladoletnikom strežejo žganje in kje ne, niso posebno dobro odrezali. (Ugotovitev seveda velja le za kolege pričujoče trojice, saj smo tokrat, razen v enem primeru, izbrali druge oštarije — op. p.). Vprašanje se je glasilo: ali ste prebrali reportažo v Glasu, kaj menite v obravnavanem problemu ter kdo pri vas dobi alkoholne pijače, kdo pa ne? 0 PAVLE DEMŠAR, lastnik gostilne Pri mostu: »Seveda sem bral reportažo. Mislim, da je bila koristna in potrebna. Pri nas smo absolutno proti točenju s alkohola mladoletnikom. Prav tako ne odobravamo, če natakar postreže vinjeni osebi. Pijancu vedno svetujemo, naj raje spije kaj neškodljivega. Moje načelo je: ne po vsej sili prodajati * pijač, ampak nuditi gostom okrepčilo. Mladincu praviloma zmeraj odrečemo žganje in vino. Drugače je kajpak, kadar sedi v zaključeni družbi ali skupaj s starejšimi osebami. Tedaj mu, če zahteva, brez pridržkov serviramo čaj z rumom ali pivo. Tudi ob proslavah, likofih, obletnicah in podobnih praznikih nimamo nič proti, ako mladina popije manjše količine lažjih pijač.« % MATIJA ČUJOVIČ, direktor Transturistove restavracije Krona: »Z veseljem smo prebrali zapis v Glasu, saj je edino naša natakarica-vajenka odklonila fantu sliivovko. Mimogrede naj povem, da sem dekletu za nagrado kupil bomboniero. Prepoved točenja alkohola mladini namreč ni lahko izvajati. Današnji mladoletniki so dostikrat precej veliki in močni, na pogled starejši kot bi človek mislil. Vseh spornih oseb pač ne moreš legitimirati. Podobno je z odraslimi, ki se opijejo pni nas. Le kako boš pijanemu gostu, zlasti če je poprej večerjal in spil že precej čašic, naenkrat prenakal s t reči? Mnogo lažje delo in veliko mirnejšo vest imamo, kadar gostilniške usluge odrečemo razgrajačem oziroma prišlekom, ki so praznili kozarce kje drugje in šele nato pri-kolovratili v Krono. K sreči zahajajo semkaj skoraj samo stalni obiskovalci, ki jih osebje dobro pozna in ve, kako in kaj je z njimi.« 0 GAŠPER KARLIN, lastnik gostilne Plevna: »Reportažo sem žal spregledal, vendar menim, da ste se dotaknili važnega vprašanja. Tudi k nam zaidejo mladoletniki, a jim — če so brez spremstva — ne damo alkohola. V družbi starejših seveda dobijo skoraj vsako zahtevano pijačo. Proti temu smo najbrž popolnoma brez moči. Še večji križ je z odraslimi pijanci. Običajno : se napijejo v kakšnem sosednjem lokalu, potem pa pristanejo za našo točilno mizo. Kajpak jim ne postrežemo, čeprav utegne biti doslednost včasih čelo nevarna. Toda vedno se najde kdo, ponavadi znanec, ki opi-težu naroči žganje. Natakarica je nemočna, saj ne more vnaprej vedeti, h komu bo romal kozarec. Veliko raje imamo solidne, mirne goste, čeprav zapravijo manj kot nezmerni pivci.« I. Guzelj Huda nesreča na Jeprci Šest slovenskih trgovskih hiš ustanovilo združeno podjetje šest slovenskih trgovskih podjetij — 1. Junij Trbovlje, Napredek Domžale, Tabor Grosuplje, Trgovsko podjetje Vrhnika, Delikatesa Ljubljana in Loka škofja Loka —-ae je z internimi referendumi odločilo ustanoviti posebno združenje, v katerem naj bi sicer vsi člani ostali popolnoma samostojni, ven- dar bodo uvedli skupno nabavno službo, skupno propagandno, skupno programiranje razvoja ter kasneje skupno reševanje nekaterih problemov, ki jih je moč odpraviti hitreje in učinkoviteje, če se z njimi spoprimejo kot zaključena celota. Referendumi so bili izvedeni v novembru in v začetku decem- bra. Akcija je uspela, saj so kolektivi brez pridržkov, z najmanj 78- in največ 92-od-stotno večino, podprli zamisel. Kakor smo zvedeli, bi tudi številne druge sorodne gospodarske organizacije rade pristopile k združenju. Pogovori že tečejo'. L G. Na Jeperci sta v ponedeljek popoldne trčila osebna avtom* bila kranjske in mariborske registracije. Nesreča se je P1* petila zaradi neprevidnega prehitevanja. Oba voznika, eden J* hudo ranjen, so prepeljali v ljubljansko bolnišnico — F°t0* F. Perdan Kranj VAM NUDI V TRGOVINI NOGAVIČAR, TIT°V TRG 18 IN NA NOVOLETNEM SEJMU V DELAV? SKEM DOMU: £ ženske volnene nogavice po 13 din 0 moške volnene nogavice po 6,50 din % 3 pare ženskih najlonk za 10 din 0 otroške hola hop do 4. leta po 6,50 din % otroške hola hop od 6.-12. leta po 9,50 din % ženske nogavice za krčne žile po 27,40 din ZALOGA TEH NOGAVIC NI VELIKA, ZATO VAM SVETUJEMO, DA JIH KUPITE ČIMPREJE.