Moja sobica
(Pišfi Janko Barle
Ž vormia ni. liin, a niti luknja. tekn nekako v srodi je — ali ini je draga, zatfl, ker je odmenjpna mcni v stauovanje. Nikarte misliti, da sem tako znamenit, da se mova moja sobit-a opisovati. Kaj še! Vi. prijatelji uioji, moledujete mo vedno. da Viiin kaj napišem in evo mp, da vain povem jiekaj o svojej sobiei. če lio^ote, [loslušajte, u drugace povejte pa vi. čitateljfki moji, kaj o svojej snhini — iu jaz bodem poslusal, kar se bode dalo.
Koliko metrov in decimotror meri mojit sobiea, s tem vara ne morein postreči, ker mi nikoli še ni na iira prišlo, da bi ju bil iznieril. nii, pa vam tudi ne bodem opisoval tega. bovolj vam boili, ie poveiu, da ima dvoje oken in dvoje vrat. Skozi jedoa vrata prideni na liodnik, a skozi druga v sobo starega gospoda. Seveda, starega gospoda do scdaj še ne pozuate, raorda vam kdaj tudi o njem kaj povem, mislim. da mi ne bodc zameril. Ej preeej prileten je vže, ker drugače bi mu ne rekel: stari gospod: scdemdeseto leto je vže prekoračil, a vender je še vedno delaven, vesel in zgovoren. Leb_ko si potera inisiiU^ da se ona vrata, ki vodijo k starenni gospodu, bolj pogostoma odpirajo, nego-li ona. ki vodijo na Itodnik — jedenkrat pride 011 k mcui, drugie pa jaz k njeinii. Toda idiino dalje!
Ej. oj, da vam je videti, kako je tirejena moja solika. Nii dti, videl sem vže tudi kalero lepše mejeno sobico, veuder svojo subico uredil aem si saui, osa
_.¦« 174 >¦. —
služi le meni, pa ini je zato ranogo niilejša. Zlata in srebra so sicer ne vidi v njej, a!i zat6 imam drugu šare vee nego dovolj. V sredi je velika miza, vjedueni kotu posteij, poleg postelje inala mizica, dalje kratek naslonjač, poleg nasloujača stara pisalna miza, pri njej nekako stojalo, a na drugej strani oniara za knjige in mizica z uro. Ona stara pisalna miza, pri katerej — mimogrede bodi omeujeno — tndi sediij slonim, ko vam to pišem. je posebno zanimiva. Staremu gospodu je služila vse njegovo življenje, a kdo ve, od toga jo je.ou dobil in kdo je vžc vse pri njej pisal. Oni predaliki, na obeh straneh, stavim, da bi tudi vas zanimali, ker bi se v njih našlo morda tcidi kaj za vas. V jednem so lepo podobice, v drugem razne malenkosti, a v tretjem denai-ji, bii, hii! Vender kar bojim se, kain bodera v prihodnjo s podobicami, ker so oni predalček z novci tako polni, da si bodera moral v drugein pro8tora poiskati za novc«. Ti presneti kebri, mene se drže mene, pa si pridite vsaj po podobiee, z veseljem vam jih razdelim.
Nič manje zaniraiva je omara s knjigami. Heneajto, koliko bogastva je še le v njoj zakopatiega, seveda duževnoga bogastva. Vetje in debelejšc knjige kot mašue bukve v cerkvi, v debelili. trpežnih platnieab porazvrstile so se oridu v najlepšem redu. Tu jc zastopan učeni sv. Avguštin, augeljski sv. Tomaž. prikupljivi sv. Bernard in nmogi drugi cerkveni pisatelji-svetniki in nesvetuiki. Cčita se pridno, Ijubi moji, da bodete tuili vi mogli kdaj zajemati iz onega živega studenea nče-nosti in svetosti, raoja omai-a s knjigami vam bode vedno odprta.
Miziea z uro mi je posebno všeč. Ce sem vže tedtij, ko sem bi! tolik, kot ste vi zdaj. rad poslušal oni jednakomerni stroj, ki pravi: tik, tiik, tik, ttik; to nisem niti sedaj manjži prijatelj ure. Nii. in moja ura je pa še posebnost. Moj stari gospod jo je dobil od svoje gospe matere, a morala je nekdaj stati precej dragih novcev. Stoji v velikej stekleuej omari iu kamenitih stebrih in je okraiena na vse mogoče načine. Zadej ubija ueki giški janak nekako zver s konjskim telesom in človeSko glavo, govi je obrobljena z laznobarveninii creticami, a na vrhu je nekak okrasek z levovimi glavami. A bije, bije, da jo je milina poslitšati. Vsake eetrt ure se oglasi poeasi in raogopnn v milem zvenečem glasu, a bije četrtioke in ure. Se vem, ali ,je res, ali se mi pa le dozdeva, voudcr vsakokrat mi je. kakor da sliiim ujen glas: Jauko pazi se. zopet si za dotrt ure bliže svnjega groba. Dobrih dvanajst let je ta uva počivala, ker ima stari gospdd več drugih ur, pa ni mogel vseb navijati. ku seni pa jaz prišel. poslali smo takuj po onega zdravaika. ki popravlja ure, da jo je inalo izprašil in namaza], in kinalu je bila zopet v starem teku ter aaznanjala s staro reanobo diibo oasa. — Da mi je ona mizica z uro tako všeč, ni vzrok sarao ura, negn so tara še druge stvari. Pred vsem našel bi ondi nVrtee". kateri nii je, kakor vum, vže niiingo dolgih let mila hvana in zabava. Ondu imam nadalje posodice s cvetieami. Kes iniam na vsakotn oknu po nekoliko priljubljeuih mi cvetie, ali to mi ni dosti, ondii na onej inizici mora biti tudi nekaj tacega. V lepej rdefiej z zlatora obrobljeuej posodiei liranim razno suho travo in cvetice, a gori na omari za uro je tudi nekoliko posodiii za creliee. Kcr sam ne utegnem, izročil sem skrb, da bode ondii vedno kaka cretica živim cveticam v našej hiši, in to so mala Mitnica in Katica, dve veseli dfkletci — sestrici — vnučici naše gospodinje. ube sta še moji učenki. pa zato ni čudo. da radi postiežeta svojerau strogema učitelju. Xu in gori na steni? Tam je slika ali
—•¦< 175 >¦•—                                           
nkuntr:tiirunga", kakur bi se izrazil Milialjev Tine,  eele naše spožtovane družiue.    Dvanajst nas je,  pa vender sanio oCe,   niati in oti-oci.    Lepo  številee,  lehko  ini verojamete. da ini vcčkrat uliaja oku tja gon na ono sliko m kaj mi ne bi!-------
Keu vže o slikah govovim, uioram puvedati. da nmje stene nisu kar tako prazne. Prav gori nad posteljo mi j<i lepa slika Matere Hožje, ki drži v naročji Jezuška, ki iraa v roki grnzd. a gleda to vedno, od katerc koii strani ga opaz-uješ. Nad glavu sU nii sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, a"nad pisatno mizo je sv. Jožel". Manjših podobie vam ue boilem opisoval, vendei" jih iinam, reeinio: sv. Ano, Jsopek eveiit \z Jcruzalema 111 tlrugo. Kogsi uaj se bojira, 6e imara take varuhe in zasčitnike v svojej sobi?
A ti stara, izlizana kitaru, kako bi tebe inoge! pozabiti iu \vmter bi mi skoi-aj izpala iz  percsa!   Dragocen  spojniituk si  nase  rodonne  in glodala si ?se
dogodke, kateri so s« dogajali v nasej hisi dolgo, dolgo let-------molče! Di mole«,
ni ga bilo, kateri bi na tebe brenkal. Moj 06« lo je kupil v svojih mtadih letih, ali ni vabil iz tvoje uotriuje milih. zamulklili glasov — saj ni nikdar utegnil, da bi se "čil igrati na kitaro. Cakala si na-me iu romala z menoj iz rodne hise oa moje sedanje mesto. Xi6 posebnega ni tvoje bi'enkanje in vender mi privabiš tolikokrat veselje v srci.*. Sedaj zapojem to, sedaj ono pesenco. kdo bi jih preštel, \a fi jih spreuiljaš st* svojimi glasovi tako \vrno in prijetoo. Visi, )e visi na stent, ponos si rai in veselje, nisi zadnja stvar v mojej sobici.
Da, tudi živih tovarišev ituam v svojej sobiei. Tu ne tuislim glodave mi^je družine, katera je stela pet sladkosncdih glav, pa je zato tudi izgubila svojo prostost v mojej pasti in žalostuo poginila v lačnem mačkovem želodei, raislim plemenitejše sostanovalee. Prej so bili trije, a zdaj so le že dva, — jednega je ugrabila nenasitljiva smrt. V lepo i/.rezanej klctki, ki je obežena nad oknom, ziblje se namveč in letn nuneni kanarHk s fvno liso na glavi a doli pod njim skače v podolgastej kletki pisani lwv;ek. Pokojni je spadal tudi med kanarčke, a poginil je v zgodnjej niladosli. pri meni jl1 bil jedva dobra dva tedna. Nu. toraj sem ga dostojno zagrebel. Žalostno novioo seni nazimnil oajprej Miinici in Kiitici, oni dve sta uabrali najlepšili cvetfc*, kar jib promore naš n-t in okrasili Irnžieo. v katerej je ležal mrtvi kanarfiek. Cvajnov Krancek je bil pogrebee, a zaslužil jo pri lej priliki svitto dejiičo ('desetieo). V jedno roko je vzel rovnico, v drugo trnžico, Katica in Miniica sta ga spremljali, in jaz .seni zadej igral na orgvljce veselo pesen in hajdi na vrt. kjer smo ga pokopali pod staro jablann.   Škoda tako lepo rumenega
Razven leh dveli stnlnili stauovalcev priliaja k ini>ni ^e vsakega jutra ime-»iteu gost v osebi lepe domnče grlii*e. Jaz iinam mala dva ptifka, a stari gospod ima stiri grliee. Ne vem, kaku .je to, on je srevnejdi od mene; jaz sem izgubil jednega ptička. a njcnni so je izvalila baš te dni še peta grlica. Haj je pa tudi veselja! Kadar se le vsede k mizi, vze dela grudice iz kruha za grltco. ki mu prilett; na glavo in golč<: po svoje. A 011, on se pa zopot z njinii razgovarja in šali.
Ker sem varn v/.e vsakn matankost opisal. ne smem pozabiti niti razgleda iz moje sobice. Nu, Ukega rasglcda ni kakor vrh Triglava, sploii ni »ikakega raz-glcda. ker se tja v daljavo razprostira jednolična ravoina, toraj sem večkrat pri okpu, da gledam t — dvorišfic. Dvorišče je sicer dvorisče, a vender me zanima.
Na moj glas se zbere pod okuoin vsa muogoštevilna kokošja rirulial iii glasuo kokodajska in se puli za ona zruea, katera jim vrženi. Pozuani jih pa vse do jedne. Najmilejša mi je seveda 6na beluska % golim, rdeeim vralom, ker je moja lastuina, ali mile so mi tudi one druge, Kvo ta pisana je šurčica. ona poleg nje j« vugiea, ona katera tako pridno pobira zrnca je Jukica, ona s čapico na glavi je kfikmica. a taro so še črnfica, žučica in vidrica. Petelinft hI-ii dva-; rdeči čukan in beji capasti eapliin. Da-si je čukan pvav ponosen petelia. vender sva ga s staro gospo-dinjo obsodila na .snirt, zato ker vedno preganja eaplana, ki je tak nbožoek. da še jednega zrnca ne more mirno pobrati, da bi se oni grdava ne zakadil v njiiga. Kadar bomo prviu jedli z veliko žlico, zavijeino inu vrat. Poprej je bil vedno mir, ali odkar je čukan premagal caplana v dvoboji, od tistih mal nima caplan ve6 miru na dvorišči. Ked se pa raora zopet povraiti!
Po našem dvorišči izpreliaja se tudi ivetero ščetinastih tovarišev, a to so maleš in riičko (kodravee) in perajica (z rdikimi peraji ali ščetijiami) in pa gifica. To so gospoda male vrste, ali velikega trebuha in res dobe večkrat kak zalogajiiek, samo ne vem, če v ujili ali v našo korist, ker so ti ubožčeki v>,e po svojeiu po-klicu obsojeni na grozovito smrt. Nii, raogel bi vam š« niarsikaj povedati o našili kravicah, katere vsaki dau po dvakrat koracajo raimo mojili oken. kadar trobi vaški črednik na svoj rog. Dragulja je posebno ponosna, vselej Hodi prva. menda vze zato, kcr nosi zvouoc. Bodi jej to veselje!
Zdaj bi na vrsto prišel tudi naš stari sluga Ivo, katerega po večkrat vidira, še vežkrat pa sližim pod svojim oknora, povedati bi sam moi-al kaj nialega o našem havhavu ^bvindažu," ki varuje vso hišo, o nadležnih vrabcih, kateri mi vos božji dan prepevajo, in o mnogih drugib stran:h, ali kdo bi vse to opisal, izmanj-kalo bi mi črnila in papirja. Nu o priloinosti pa veudec še kaj! Vidite, otroci moji ljubi, da sem povsem zadovoljen. Kam bi ^el iskat si zabave, če je v mojej sobici tako prijetno? In da ni prijetno, kdo bi sc usojal trditiV Tega pač ni mati rodila! Toraj. če ne verojaniete, pa ine obiščito, vrata moje sobite so vam na stežaj odprta. Pridite, Ie pridite, ne bodete se kesali!