KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt |>a LETO XXI / ŠTEVILKA 21 CELOVEC, DNE 22. MAJA 1969 CENA 2.50 ŠILINGA Kongres evropskih manjšin v Franciji Glavni referat o koroških Slovencih Golim ar je mesto v bližini fraincosko-nem-šlke mejie ob Renu z bogato kulturno in zgodovinsko tradicijo. To mesto na zgornjem Alzaškem si j,e izbralo vodstvo Federalistične unije evropskih manjšin (FUEV) koit mesto ikongresa v dneh od 15. do 18. maja t. il. 'tudi zaradi 'tega, ker zahaja ta vrhovna manjšinska organizacija v Evropi rada v ipokrajine, kjer živijo manjšine. Vse kaže, da so Alzačani, ki so po pok o len j n večinoma nemškega .izvora, glede zaščite svoje narodnosti iln svojega jezika na slabem. Tako ima učitelj v šoli zakonito možnost prepovedati svojim učencem pogovor v ailzaško-inemšlkem jeziku, kakor j,e poročal na kongresu ndki predstavnik 'talko imenovanega kroga Renč-Schitikele, ki skuša prikazati koristnosti resnične dvojezičnosti pripadnikov manjšinskih in večinskih narodov. Novo vodstvo FUEV Kongresa v COlmarjn se je udeležilo okoli 80 osebnosti. — zastopnikov raznih manjšin in opazovalcev — iz vseh evropskih dežel. Vendar tudi dosedanje vodstvo unije, to jie vsaj, naglasil generalni sekretar Povl Skadegard, nikakor ne prikriva dejstva, da so nekatere narodnostne Skupine, predvsem iz zapadnega evropskega dela, skorajda pretrgale sodelovanje s FUEV. To in tudi gotovo neaktivnost marsikaterih manjšin-čla-nic je generalni sekretar v svojem referatu »Evropske manjšine od leta 1949 do danes« ,(v letu 1949 so namreč nastali prvi zametki unije, tki obhaja potemtakem 2Odetnko svojega obstoja) kritično osvetlil. Da bi bil akcijski krog manjšinske unije čim večji, so poleg novega predsednika senatorja dr. Friedla Volggerja, eksponenta južnih Tirolcev, bili izvoljeni v prezidij kot namestniki prezidenta štirje zastopniki evropskih manjšin. Kot je naglasil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Regi-nald Vospernik, ki se je skupno z odbornikom Narodnega sveta Matevžem Grilcem in zastopnikom Koroške dijaške zveze Jankom M »11 e jem za Narodni svet udeležil kongresa, naj bi v tej novi sestavi prezidij a prišla vidneje kot doslej do izraza federalistična misel, ki določa vsaki manjšini v Evropi enako pravico in enako mesto. Odločno se j;e Narodni svet na kongresu zavzel za enakost vseh namestnikov Odločilen ameriški vesoljski poizkus V nedeljo, 18. maja, popoldne (17.49) so s Cape Kennedyjia izstrelili vesoljsko ladjo »Apnilo 10« s tremi ameriškimi kozmonavti: Thomasom Stalfordom, Johnom Yun-gom in Eugenom Cernamom. Načrt določa, da bodo astronavti v prihodnjih dneh poleteli do Lune in nazaj. Dva od njiih se bosta spustila s posebno Lunino ladjo 15 kilometrov nad površino Lune in preiskala prezidenta. Tako so — po zaključnem občnem zboru in po volitvah — zastopani v novem prezidiju poleg prezidenta dr. Volggerja še valonski predstavnik (Iz Belgije), Nemec (iz severnega Schilesvviga), Friz, (s Friških o t Okov) ter zastopnik Narodnega sveta. Manjšine v prostoru Alpe - Adria Koroški Slovenci in njihova problematika je pri tem kongresu stala močno v ospredju. Glavni referat jie 'namreč podal dr. Valentin Inzko o temi »Manjšine v prostoru Alpe-Adria«. Referent je podal temeljito sliko trenutne manjšinsko-ipolliitične situacije Slovencev v Italiji in Avstriji ter Italijanov v Sloveniji. Govornik Je prepričal predvsem z dobro statistično analizo trenutnega stanja. Zdi se nam pa, da je referat ponekod preveč optimističen in da bi morda moral v večji meri poudariti tudi nedosežene cilje narodnostnih skupin v tem prostoru. Brez dvoma je bila razprava jako tehtna slika naših razmer, ki jim politika zbližanja in dobrih medsebojnih ofi-cialnih in človeških odnosov le koristi. Debata, kii je nastala po predavanju, priča o interesu kongresnih udeležencev za problematiko Slovencev. Poseben pečat jie kongres še dobil s tem, da se ga jie, vsaj za kratko, udeležil tudi poslanec dr. "VVilfried Gredi er, ki zastopa Avstrijo pri Evropskem svetu v Strasbourgu/StraBburgu. Dejal je med drugim, da dokazuje is svojo udeležbo tudi zanimanje Evropskega sveta za etnična vprašanja. Do Združene Evrope bo moglo priti samo v spoznanju, da je vsaka manjšina 'preizkusni kamen evropske zrelosti, in sicer za vsako državo. Kdor tega ne spozna, ne more uspešno graditi jutrišnje Evrope. Navdušenje srca se mora, tako je naglasil dr. Gredier končno, družiti z resnim delom. Novi generalni tajnik Evropskega sveta dr. Tončič ima prav gotovo, jie menil govornik, mnogo razumevanja za narodnostna vprašanja, saj nosi v sebi dediščino različnih evropskih narodov. Kongres je potekal uspešno, upati pa je, da bo novo vodstvo moglo pritegniti vse evropske manjšine, ki jih druži skrb za obstoj in ki želijo spoznati probleme drugih narodov. kraj poznejšega pristanka na Luni. To naj bi bil zadnji poskus, preden bi se 20. julija človek spustil na Luno z vesoljsko ladjo »Apollo 11«. Dosedanji poskus poteka čisto v redu. Direktor za vesolje Frank jie v torek izjavil v Houstonu, da natančnost poleta prekaša tistega od »Apollo 8«. Ta vesoljska ladja jie namreč o božiču 1968 dvajsetkrat obkro- Ob prijateljskem obisku iz Slovenije Na povabilo deželnega glavarja Hansa Sime bo obiskala dne 27. in 28. maja Koroško delegacija Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije pod vodstvom predsednika Staneta Kavčiča. Povabilo in obisk sta izraz in dokaz dobrih sosedskih odnosov med Koroško in Slovenijo. Dobro sosedstvo smo si vsi želeli in tudi upamo, da bo ostalo vnaprej tako. Med Koroško, Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo so se razvili zadnja leta plodoviti stiki, povečala se je blagovna in kulturna izmenjava, turizem je tesneje povezal te tri pokrajine med Alpami in Jadranom. V Ljubljani prirejajo letno sejem Alpe — Adria; so težnje, da bi izdajali skupni list za ta prostor v italijanščini, nemščini in slovenščini, tudi glede učbenikov obstajajo podobni nameni; skratka, pojem Alpe — Adria je postal pravcati magnet za razne več ali manj plodovite načrte. Prostor Alpe — Adria leži na važnem prehodu od Severa na Jug, od Zahoda na Vzhod. Mnogo narodov je že prepotovalo na svojih selitvah te kraje, vsi so zapustili svoje spomenike in sledove. Večina teh narodov je zatonila, ostali so Slovenci, Nemci, Furlanci in Italijani. Ti narodi so dajali drug drugemu in tudi jemali drug od drugega. Tu se srečajo trije veliki evropski kulturni tokovi, romanski, germanski in slovanski. Najbolj jasno se to opaža v Kanalski dolini. Medsebojna kulturna obogatitev je prispevala veliko k duhovnemu razvoju in oblikovanju značaja. Meje v prostoru Alpe — Adria so odprte kot malokje v Evropi. Živahni malo obmejni in turistični promet zbližujeta kraje in ljudi, ki jih ločijo politične in družbene, a tudi narodne meje. Govorimo o Združeni Evropi, a sami še ne vemo, kaj naj bo to. V Združeni Evropi bo treba odpraviti marsikatero oviro, treba bo odstraniti močna, prikrita in odkrita nasprotja, treba bo ohraniti raznolikost, bogastvo tega evropskega mozaika. Veliki narodi se bodo morali odpovedati svoji ošabnosti in zmotni veri, da so več, bolj žlahtni kot drugi. Dogodki in izkušnje v malih prostorih bodo odločilni dejavniki, kako se bo razvijala ideja o Združeni Evropi. Vsaka izmed treh dežel v prostoru Alpe — Adria mia narodne manjšine. Zato je važno, da si malo ogledamo način reševanja tega bistvenega vprašanja. Slovenija ima v svojih političnih mejah dve manjšini, italijansko na Koprskem in °grsko na Prekmurskem. Italijanov je najmanj 2500, Ogrov pa okoli 11.000. Ne glede na majhno število irnatzt manjšini vse pra-yice in vse pogoje, ki omogočajo uspešen m neoviran narodni in kulturni razvoj. Na določenem ozemlju so vsi napisi dvojezični, tudi šolsko vprašanje je rešeno tako, da ne ovira pripadnikom manjšin pouka v materinščini; pouk slovenščine in italijanščine oz. madžarščine je obvezen za oba na-toda. Ni nobenih šovinističnih izgredov od strani večinskega naroda. Prodrla je miselnost, da je treba manjšini dati enake pravice, če hočeš od nje zahtevati enake dolžnosti, ki veljajo za vse druge državljane. Če vzamemo položaj Slovencev v Italiji, na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini, moramo na žalost Ugotoviti, da Italija Slovencem še zdaleč ®i dala tistih pravic in ugodnosti, kot jih imajo Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem. Kje so dvojezični napisi? Kje je izpolnitev določil londonske pogodbe? Pred nedavnim so neofašisti pomazali s črno barvo v Miljah spomenik žrtvam fašistične strahovlade; spomenik je imel dvojezični napis. Podobnih izpadov je bilo že več. Položaj porabskih Slovencev je mnogo slabši kot prekmurskih Madžarov, po letu 1948 so morali pretrpeti pravi Auschwitz. Zadnje čase se je stanje nekoliko zboljšalo. Kako in v koliki meri je Avstrija izpolnila člen 7 Državne pogodbe, smo prikazali v uvodniku zadnjega »Tednika« (NT 20, 15. 5. 1969). Ozračje na Koroškem je še vse preveč zastrupljeno. V Beljaku je izjavil predsednik Karntner Heimatdiensta, da je odprta meja s Slovenijo za Koroško katastrofa. Oba napada na slovensko hranilnico v Velikov- cu in Dobrli vesi podtikajo razni prebrisanci z »izrednim kriminalističnim nosom« Slovencem samim. Preden se sme izpolniti člen 7, da je treba prešteti manjšino. Taktika zavlačevanja je izvrstna. Ko bo obiskal Koroško predsednik Stane Kavčič, bo tudi sam videl in opazil, da nekatere določbe člena 7 Državne pogodbe trenutno še niso uresničene. Prepričani smo, da bi Avstrija imela pri prizadevanjih za upravičene težnje južnih Tirolcev mnogo lažje stališče, če bi najprej docela izpolnila člen 7, ki ga je prevzela s tem, da je leta 1955 podpisala prostovoljno Državno pogodbo. IZ VSEBINE: Nationale Minderheiten — ein gesamteuropaisches Anliegen 2 Mednarodna didaktična razstava šolstva 3 »Sosedov sin« na koroških odrih 4 Naš narodno-pelit ' ni antipol 5 Strah pred stradanjem 5 Šport doma in po svetu 6 Tako hoče grunt__ 7 Radiotelevizijski program 8 Kardinal Beran - umrl V soboto, dne 17. maja, je v Rimu za rakom v starosti 80 let umrl praški nadškof kardinal Jožef Beran. Kardinal Beran, ki je moral pretrpeti 18-letno ujetništvo pod nacionalsocialističnim in komunističnim režimom, je bil leta 1965 v Rimu imenovan za kardinala. Cerkveni knez se potem ni več vrnil v domovino. Lani januarja je Beran po radiu na prošnjo sv. očeta govoril svojim deželanom in jih pozval, da naj prekinejo s samosežiganj em kot protest proti nasilni sovjetski zasedbi Češkoslovaške. Kardinal Beran je obžaloval smrt mladega študenta Jana Palacha, hkrati pa je dejal, da samosežig ni pravilen odgovor na sovjetsko nasilje. žila Mesec. Ameriški vesoljci so imeli po napornem delu, ki so ga opravili doslej, le malo spanja; so pa zdravi in najboljše valje. V torek so imeli vesoljci sorazmerno miren dan. Pomembnejša stopnja poleta je bila v sredo, ko so ob 6,40 prileteli v območje Lunine privlačnosti!. Ob tem času je bila vesoiljska ladja 62.000 kilometrov oddaljena od Lune. Ob 21.30 po srednjeevropskem času je prišla ladja v Lunin tir. Bolj zapletene dejavnosti čakajo kozmonavte danes, v četrtek, ko se bosta ob 22.20 Stafford in Cernan na majhni »Lunini ladji« spustila 15 km nad Lunino površino. Na potovanju okoli Lune bosta priletela nad »Morje tišine«, kjer naj bi se potnika »Apollo 11« Neil Armstrong in Edwin Aldrin 22. julija izkrcala. Dvojni sovjetski uspeh v vesolju V 24 urah je Sovjetom uspelo ob koncu t edin a doseči dvojini pomemben uspeh v vesolju. Sovjetska medplanetarna postaja »Venus 5« se je v petek, 16. maja, spustila na Venero. Vesoljsko postajo so izstrelili v Sovjetski zvezi 5. januarja letos in je premerila okoli. 350 milijonov kilometrov dolgo pot. »Venus 5« se je počasi spustila skozi ozračje s pomočjo padala. To je trajalo 58 minut. Ves ta čas so naprave v vesoljski ipostaji zapisovale podatke o ozračju Venere in j.ih po radiu pošiljale na Zemljo. V soboto, 17. maja, zjutraj pa jie druga medplanetarna 'postajia »Venus 6« dospela na Venero. V ozračje Venere je postaja prišla 300 kilometrov od kraja, kjer jie v petek priletela v ozračje »Venus 5«. Na Venero se je spuščala 51 minut. Ta postaja je spustila na Venero, kot prejšnja, relief Lenina in grb Sovjetske zveze. Na Venero jie spustila vesoljsko napravo, v kateri so bili številni aparati. OD TEDNA DO TEDNA ZAČASNI PREDSEDNIK POHER SPREJEL KANDIDATURO Vršilec dolžnosti francoskega predsednika Alain Poher je sprejel kandidaturo za predsedniške -volitve. Svojo kandidaturo postavlja v znamenju enotnosti in pomiritve Francozov. V zvezi z opravljanjem predsedniških dolžnosti se ne bo nič spremenilo. Z vso svojo diplomatsko spretnostjo se je začasni državni predsednik Alain Poher postavil proti de Gaullu. Čez noč je postal najvidnejša osebnost Francije. Dejistvo, -dia Poher ostaja začasni predsednik, je izzivalo odpor pri njegovih nasprotnikih, ki menijo, da predsedniški kandidat ne more med volilnim bojem opravljati predsedniških poslov. Sam Pomipidou, čigar možnosti zmage na volitvah so se po Poharjevi kandidaturi nekoliko zmanjšale, čeprav ostajajo znatne, je kritiziral Poher-ja, ker ni zapustil predsedniškega mesta. DOVOLJ JE BIL EN ADOLF! Neonacisti, ki so se organizirali v »nemški demokratični stranki N PD« so hoteli .zborovati v Bonnu, vendar jim v glavnem mestu Zahodne Nemčije niso hoteli dati v ta namen potrebne dvorane. Nato so se odločili za Stuttgart. Ko so delavci hoteli urediti dvorano, so jih razjarjeni študenti pregnali. Pred kongresno dvorano je neonaciste čakala množica demokratov, ki jih je pričela obdelovati s paradižniki, in to med vzklikanjem »Dovolj nam je bil en Adolf!« Policija je napravila red, da so bivši, nacisti lahko zborovali samo v veliki naglici. Nastopil jie njihov voditelj Adolf von Thaden. Ta je v svojem govoru razvil program,, ki je v marsičem podoben političnim zamislim bavarskega krščanskega socialista dr. Straussa, ki je finančni minister v zvezni vladi: Nemčija naj ne podpiše pogodbe proti širjenju atomske energije, prav tako ne pogodbe o priznanju Vzhodne Nemčije; me sme se odpovedati »ugrabljenim« nemškim ^ozemljem. Med zborovanjieui so neonacistom prekinili električno razsvetljavo' in ti so se morali raziti. Iz njihovih vrst j,e prihajal vzklik: »Obračunali bomo po 28. septembru« (po volitvah). NAPOVEDAN OBISK NENNIJA V BEOGRADU Italij anska tiskovna agencija je javila, da jie uradni obisk .italijanskega zunanjega ministra Nennija v Beogradu, kamor bi moral priti 18. maja, preložen na 26. maj. Očitno gre iza preložitev obiska v zvezi s sklepom socialistične stranke, da se razprava na zborovanju le-te nadaljuje. SOVJETSKO-KITAJSKI PRIPETLJAJ Še zmerom ni nobenih uradnih vesti o sovjatsko-kitajisikem incidentu v Kazahstanu, kjer ;naj bi Kitajci majiprej, poslali m a sovjetsko ozemlje čredo volov, kasneje pa maij, bi tisoč Kitajskih vojakov vdrlo preko m-ejie in se vkopalo- 4 kilometre v notranjosti na sovjetskem ozemlju. Po istih neuradnih vesteh jie Sovjetska zveza .izročila kitajskemu veleposlaništvu v Moskvi noto, v kateri protestirajo zaradi kitajske kršitve mej,a. JULIJA POGAJANJA MED SZ IN ZDA O STRATEŠKEM OROŽJU V poučenih krogih se je zvedelo, da se bo'do pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo za omejitev strateškega orožja verjetno začela v prvi polovici julija. Pripominja se, da bosta o- tem govorila prve dnii junija ameriški državni tajnik Rogers in sovjetski poslanik Dobrim in. Kakor piše »VVashingtom Posit«, bodo pogajanja v Ženevi.. Ameriško delegacijo bo vodil načelnik agencije za nadzorstvo nad oboroževanjem Gerald Smith, sovjietsko delegacijo pa pomočnik zunanjega ministra Kuiznjie-cov. ZA SKRAJŠANJE DELOVNEGA ČASA Po uradnem sporočilu notranjega ministrstva je podpisana akcija ljudskega glasovanja za skrajšanje delovnega časa na 40 ur tedensko prinesla 890.037 podpisov. Glavni razlog za to ljudsko glasovanje (bilo jie od 5. do 10. maja) jie ohranitev polne zaposlitve in več prostega časa. Takoj, ko se je izvedelo (v torek, 13. maja) za končni rezultat, se je vodstvo socialistične stranke zahvalilo 'podpisnikom ljudskega glasovanja. TONČIČ-SORINJ GLAVNI TAJNIK EVROPSKEGA SVETA Nekdanji avstrijski zunanji minister dr. Lujo Tončič - Sorimj je bil 14. -maja v Strassbourgu izvoljen za glavnega tajnika Evropskega sveta. 54-letni avstrijski poslanec jie dobil 77 glasov, britanski kandidat Silkiin pa 56. Tončič je nadomestil Angleža Petra Smith-ersa, ki je v zadnjih petih letih opravljal delo glavnega tajnika,. SPORAZUM O JUŽNIH TIROLCIH ZOPET ODLOŽEN Namen izrednega občnega zbora Južnoti-ro-lske stranke, ki je bil pred kratkim v Merauu, je bil razčistiti gledišče stranke nasproti sporazumu med Avstrijo in Italijo glede razlage pariškega sporazuma De Ga-speri - Gruber in priznanja avtonomije južnim Tirolcem v bocenski pokrajini. Dolgoletni predsednik dr. Silvius Magnago je poročal dokaj obširno prav o tem vprašanju. V tem je pokazal zmeren optimizem ter je pripomnil, da bosta pogajalca (Avstrija in Italija) odločila, kdaj se lahko objavijo podrobnosti tako imenovanega »paketa«, ki vsdbujie pravice južnim Tirolcem. Še pred nekaj tedni jie kazalo, da bodo pogajanja dokončno zaključena, zdaj, pa jie vsa zadeva zopet v zraku. Zborovanja, v Meranu so se .lahko udeležili tudi italijanski novinarji in predstavniki italijanskih strank, pa tudi Nemci in Avstrijci; tako jie n. pr. bavarski poslanec Ertl obljubil južnim Tirolcem gospodarsko in kulturno podporo. Avstrijski 'poslanec OeVP Haider je nastopil za pomnjenje v duhu krščanskega sodelovanja. Dr. Magnago jie bil sicer izvoljen za predsednika, in -to s 78 glasovi, toda oba podpredsednika (senator Brugger in deželni odbornik Dalsaiss) pripadata struji poslanca Hansa Di-etla, ki jie odločen nasprotnik av-strijisko-itaiM.j:anislkega sporazuma (paketa). Struja nasprotnikov spor ažurna se je na zborovanju utrdila in dunajski list »Die Pres-s'e« pripominja-, da jie dr. Magnago doživel poraiz. Do tega je prišlo zaradi večnega odlašanja z avstrijsko - italijanskim sporazumom. 18 mesecev zapora za špiona dr. Neumer ja „žal mi je, obžalujem dejanja.” S temi besedami je izrazil bivši ministerialni svetnik trgovinskega ministrstva dr. Franz Neumer svojo špionažo v prid Češkoslovaške. V hitrem postopku so ga pretekli petek obsodili na 18 mesecev poostrenega zapora. Predsednik sodnega procesa je bil dr. Melmitzky, ki je že svoj čas sodil Olahu. Dr. Neumer je bil strokovnjak avstrijskega premogovnega gospodarstva. Leta 1946 se je preselil iz Češkega v Avstrijo. V trgovinskem ministrstvu je hitro napredoval ter je prejel za svoje zasluge celo dvakrat odlikovanje. Sčasoma si je pridobil premoženje v vrednosti nad 400.000 šilingov. Leta 1956 je stopil prvič v stik s špionom Hermanom Rauscherjem in mu izdajal dragocene gospodarske vesti. ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO lllllllllllllllllllllllllllimillllHIIIIllllillHIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllltllllllllllllllllllHIIIIIIIIlIllIllllIllIIlllIllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlIlllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHilllllllllllllllllinilllllllll Nationale Minderheiten — ein gesamt-europaisches Anliegen Iz glasila Avstrijske lige za človečanske pravice „Das Menschenrecht”, Nr. 1, Wien, April 1969, prinašamo v nadaljevanjih pod gornjim naslovom članek univ. prof. ddr. Antona Hilckmanna (Mainz a. R.). (Op. ured,) D as M imorita-tenpcoblem gehort ohne Frage zu den Kernprableuien Europas; man iibortreibt -nichit, wenm mam sagi: ohne ein e ailile Beteiligten befniiedigen.de Losung kann es nie ene echte europaische Inte-graitiom gebanl Die folgenden Ausfiihrun-gen sind auf diiie na-tiomalan Minoritaten beschrankt, d-ann reirgiose und am-d-ere Minderheiten gehan vielfach vem anders-airtigen Vorauisseitziungen aus. N aitionia-le Mino-ritatan galb -as wohl ischon inamer im Emropa; im friiheran Zeiiten no-ch mehr a:ls heute. Die Existenz von Minoritaten bedeuitat jedoch miich-t ohne wei-teres ein »Minoritataniprobliem«. Ein sol-ches besteht nur, bzw. stets damin, wenn eime Minoriitat durch ihre Zugehdri-gkeit zu einem Staia,t anderar Sprache dar Gefaihr ausgasetzt is»t, ihr eiganas Wesem, ihre Sprache oder ihre kultur ell-e Eigenairt zu verli-e-ren, d as hciBt sprachlich und kulture!! von dar anderssprachigen Mehrheiit rosocbicrt zu wer dem. Es iisit leicht ein-zusehen, daB die Gefahr apraichlicher und kul-turellcr Assimilation in der Geganwart unendMch groBer ist als in fruheren Jabrhuimderten. Einma.1 infolge der -ganz allgemein in :ni-veilierenidier Ricbtung tvirken-den Temden-zen das Mass anz eiitailters und sod-ann wegen der veirvielfal tigten Beeiinflussungsmdglich-keiiten -der Gegenwart (ailigameine Schulen, Pres-se, Kino, Radio usw.), die oft ganz be-wuBt als Kaimpfmittal gage n Mindarhei-'ten aingasetzit werdem. Lefcztere konnem alber auch schom durch bloBe Niehtbe-achtiung biis in ihre Existanz -gefahrdet wer-den. Un.ter dan matiofnallen Minderheiten -in Buropa sind grandsatzMch zwei Gruppen -zu uniterscheiden: 1. solehe, die Taile eines Voillkstumis sind (unid siioh au-ch als- solehe fuhliein), das an.derswo einem eigenem nacionalen Staat besitzt, so daB sich also bei dlesen Gruppen Vo.lkstumiszugehorigkeiits-gefuhil und Sta atsainigtihbrigkei t nicht decken; 2. solehe, -demon die Geschichte cine Eiigemstaaitliahkeiit iiiberhaiuipt versagte oder tvieder nahm, d. h. also- Volksgrup-pan, die heute nur alls Minderhaiiten im cinam Staat (oder, wie z. B. im Fali dar Basiken, in mehreran Staalten) mit amders-sprachiiger Mehrheit exiiistieren. Man wind generali saigen mussen, daB volkisch-e Minderheiten dar lletztarem Ant noch viol -mehr der Gefahr -der Absorption ausigesetat sind als die ers-teren, die sich 'durolrvvegs kultur ali an ihre groBan »Mut-tervoJIkstiknier« amlahmen konnem 'und an diasan ofit ganug audh eine ipo-litilsdhe Stiitze fimden. Eime Sonderstellung nitnmt die Schtveiz ein, die vi-er versohi edensiprachige Volks-'gruppem umfa-Bt, diiasiem aibor prinizipiell volile Glleichberechtiigung zugestdht, so daB es hier also, zum mindesten im staatsrechit-lichen Sinn, k ein e »Minderheiten« gibt. Wiieder anders iliegen die Varhaltnisse bei jiemon Gruppen, die -zwair siprachlich ganz eindentiig dam S-ta-aitsvolke -eines an-deren Staates n ah er vervvamdt sind als dem ilhres eigen-an, bei deman jedoch das Staats-bewuBtsein vor der Sprachverwandschaft rangiert (z. B. die Galiiciier auf der Iberi-schen Hallbiinse1!, die siprachlich den Portu-giesen isehr viel niiher st-ehan als den Spa-inie-rn — man kann das Gailego als einen -portu-giesischan Dialekt betrachiten — sich ab-er poliiitisch durchaus als Spamier fiihlen, ganz 'im Gegensaitz e-twa zn -den Katalamen, doran Eigan-siprachHchk-oit mit einem sehr betoiniten -eiganen KulturbetvuBtsein und -einem foetontan Widersta:nd -gegen das ka-stilisdh gefiifarte Gasarn-tspanion einher-■geiht.) Da sich im Buropa politische Grenzen und Volkstmnsgrenzen boi veitam nicht iimmer -decken, sind wir seihr reichlich mit Minderheiten und ifaren Problemen ge-segnet. Die Friadanschlusse mach dem E-r--slten W-eltlkmiag baseifiigten zwar einen Teil d-orselben (iz. B. Pollem), schufem ab-er dafiir andere mau (z. B. Sudtirol od-or die unga-risohen M imderheiten in Rumaniien, Jugo-slanvi-en uind der Tschcchosilowake-i). Die Beurteilung der Minoritatenproble-me in Euiropa- war und ist hochst unter-isdhiedllich. Um die Vbiksgruppen, die von ihirem »Miultterlainde« losgeloat, einem »fremden« Staalte einvarleibt sind, kiim--m-ar-t sich ilm -alllgam einen dieses »Mutter--land« in angelagentlicher W-eise (z. B. das Verhaknis Ostarreichs zu Sudtirol od-ar Dan-ernairks zu Sudschlasvviig). Die Sorgen dieser M.inderhei-tsgruppc.n sind Sorgen -des 'Gesiamtvollkeis, als -dessen iintegrierende T-eile sich auch diese Minderheiiten amipfinldan. Das Sallbsit'bewuBtseim und der Seibstarhailttungstriieb soilcher Gruppen fim-dat stets oder doch faat stets einen Rtick-halt in dam V-olkstum des »Mutt-erlandes«. Die Assiimi-lation ein-er Mimderhei-t a;n das -Staiatisvoilk und dar Ubergamg zn des-sen ■Sjprache bringt zwar -mit dar Miinorita-t auich das betreffemde M-indeirhei tsprdb-I em zum Var-sichwimdan, bedeutat aber fiir euro-paische Auffassung -k-eine Losung des Min-derheiitsproblemes! Es wa,r z. B. nicht »euro-paisch«, sondam hochst »uneuroipaisch«, als bei -eiinar Besiprechung de,r Miimderheii-itenprdbleime im seinerzeitigen Ganfer Vol--k er bund von dam brasiliamischan Vertre-t-er (Mello- Fran-oo) -dan europai-schen Min-derh-eifien alilen E-rnst-es -der Rat gegeben tv-u-rd-e, -dneh der Einfaichheit haliber auf ihre Siprachen zu v-erzichitem uind die Sprache des Staatsviolkes anzunehmen. Kein-es der euiropaischen Volkor diirfte sich da-rniit abfimidem, wenn sein-e einem andaren Staat angehorigen Volksteil-e ihre ange--stammte siprache und Kultur ver-loren. Eime besondere und vielfach redit dor-nanvolle Problematik liegt nun bei den-jeni-gen Voiliksgruppen vor, die ohne Ruck-hailt an ein gleichnationales Mutterland -exi'Stierem, z. B. die Bask en, Ratoromaman und Ladiner, Aromunen (Zi-nzaren), Frie-sen, Sorben (Wenden), oder -samtliche, heute noch fceltiisch sprechende Volksgrup-pan. Selbst die Iren, di-e ih-ran ei-genen Staat besiitzen, gehoran hierher, da die Iriisch- Sprecbendan in I-rlaind ja selbst eine Miinderheiit bilden. Auch die Katalanen sind hiier zu inennen, olbwohl si-e gewiB ikedn »kleiimes« Volk siind. Man istoBt sehr oft auf die Amsioht, daB der -Fortbestand dieser »kleinen« staaten-lbsen N atioin-en und Volksigruppen eine Frage von untergeordnet-er Bed-eutung, sed, daB zum mindesten keiin europaisch-em In--taresse -an der Erhaltunig diiaser »kleinen« Spraichgcmeinschaifton bestunde. "VVahremd zuim Beiispi-el die skandinavischen Volker imandhes tun, um den L app en (Sam en) ihre spradilich-e und fculturelle Art zu er-halten (Schulen und Vol-kshi klungsein-riichttunigen jieglichar Art) und au-ch bei dam Durchschmi.ttsskandinavier ein zumeh-m-andes Gefuhl dafiir vorhanden ist, daB di-ese Maine Volksgruppe Werte besi-tzit, die man ihr nicht nur nicht mehmen darf, -sondam -die -es soigar verdi-enan, in jeder Beziebumg gepflegt zu werden, kann man iin Spaniien vielfach die Meimumg amtreffen, daB es fiir die Basiken doch nur »v-orteiJ-haft« s-ei, wenn si e -ihre »niedere« Sprache verloren, ium dafiir -die sehr viel hoher-istehende spanische Sjprache einzutauschen. (Se nadaljuje) Mednarodna didaktična razstava šolstva Med 5. in 12. majem je bila v Novi Gorici mednarodna didaktična razstava šolstva treh sosednih dežel. Šlo je za prireditev, ki je pokazala pouk v osnovnih šolah Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Pobuda za takšno manifestacijo je nastala na osnovi uspešnega sodelovanja med osemletko v Bovcu (Slovenija) in nekaterimi šolami na sosednjem področju Furlanije. Prva taka razstava je bila od 20. do 28. nov. lani v Vidmu. Tedaj so prikazali samo obvezne šolske učbenike in beletristiko. Na sedanji v Novi Gorici so razstavljali izdelke otrok in šolnikov, ki zadevajo pouk po predmetih od prvega do osmega razreda obvezne osnovne šole. V tem okviru so prikazali tudi pouk na dvojezičnih osnovnih šolah za slovenske otroke v Italiji ter v šolah za italijansko oziroma madžarsko manjšino v Sloveniji. Potem ko je župan Nove Gorice Rudi Šimac odprl razstavo, je bilo v veliki dvorani skupščinske palače skupno zborovanje pedagogov iz treh sosednjih dežel. Govorili so predsednik pripravljalnega odbora za razstavo ter ravnatelj osemletke v Bovcu Vlado Uršič, novogoriški župan Šimac, član izvršnega sveta Slovenije dr. Vladimir Bračič, vršilec dolžnosti predsednika deželnega šolskega sveta za Koroško, poslanec Josef Guittenbrunneir ter odbornika za javno vzgojo in kulit/ume dejavnosti Furlani j e-Julijske krajine dr. Bruno Giust. Vsi ti imenovani so v svojih govorih poudarili pedagoški, didaktični, kulturni in politični ,pomen sodelovanja pedagogov Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine, ki se kaže tudi v vsakoletnem prirejanju didaktičnih razstav. Posebno pomembne besede je na zboro-vinju izrekel zastopnik F udarni j e-J ulij sike krajine dr. Giust: »Ustvarjanje novih odnosov med ljudmi, to je glavni cilj moderne družbe, je tudi vzgojni smoter in kot tak v veliki meri odvisen od šole, ki v tem smislu lahko mnogo naredi, in to je pravzaprav tudi njena dolžnost. To pa ji je mogoče le, če gre s časom, če more in zna razumeti nemire in gibanja sodobne družbe, če zna sprejeti njene upravičene zahteve in zadostiti njenim potrebam. Vsi se učimo od drugih; zato ne dvomim, da bosta praksa in znanje šolnikov in pedagoških strokovnjakov Koroške, Slovenije in Fur-lanije-Julijske krajine mnogo pripomogla k razvoju naših šol, da bodo postale razgibane, razgledane in moderne. V taki šoli se bosta učenec in učitelj vsak dan prenovila v plodnem dialogu, v izvirnem odnosu, v zavesti, da svobodno in samostojno prispe- 900-letnica krške škofije Z listino papeža Aleksandra II. jie dobil nadškof Gebhard 21. marca 1070 pravico, da ustanovi na ozemlju salzburške škofije novo škofijo. Henrik IV. -je s posebnim privilegom 4. februarja 1072 podaril tej novi škofiji zem-lijiišča v Krški dolini. Že 6. maja 1072 je bil v Krki posvečen prvi škof nove škofije. Obseg te nove škofije pa je bil malenkosten, ker se je tudi salzburški škof bal, da ne bi na ta način zgubil na svojem vplivu. Leta 1225 je bila ustanovljena lavantinska škofija s sedežem v št. Andražu v Labotski dolini, ki je obsegala del Koroške in del štajerske. Sprememibe so se izvršile še v francoskem času, ko jie -bil del Koroške priključen ljubljanski škofiji in končno leta 1857, ko je vsa Koroška pripadla krški škofiji in 'bil sedež lavantinske škofije prenesen iz Št. Andraža v Maribor. Talko obsega danes krška škofija 26 dekanij .s 325 farami, od katerih je zasedenih 229. V škofiji deluje 355 duhovnikov v dušnem pastirstvu in cerkveni upravi. V ■škofiji ima 14 moških in 17 ženskih redov svoj sedež. V škofiji živi 422.000 katoličanov. Sedež krških škofov je bil nad 600 let grad StraBburg. škofje so potem svoj sedež prenesli na grad Pockstein za sedem let in na zahtevo cesarja Jožefa II. leta 1787 v Geloivet, kjer so se nastanili v poslopju današnjega okrajnega glavarstva. Pri pripravah za 900-letnico so bili zastopniki koroškega tiska povabljeni 6. maja, da si ogledajo nekatere cerkve prvotne škofije v Krški dolini in sicer Lieding in Zweinitz ter farno cerkev v StraBburgu in tamošnji grad, kjer so vladali krški škofje 600 let. Grad obnavljajo in obeta postati zelo zanimiv muzej pod vodstvmo prof. dr. Ebemiga, ki odgovarja za škofijski muzej v Celovcu. Zastopnike koroškega tiska je na gradu Pookst-ein sprejel tudi krški škof dr. Kost-oer in govoril o pripravah 900-1etnice škofije leta 1972. Leta 1971 'bo zasedala škofijska sinoda, ki ima nalogo izvesti v škofiji sklepe drugega vatikanskega koncila. Dve veliki nalogi sta v načrtu. vata h graditvi nove človečanske in kulturne družbe.« Razstavo v Novi Gorici je Obiskalo približno tri tisoč pedagogov in slušateljev pedagoških akademij 'treh dežel. To dejstvo priča, da so talkšne prireditve 'potrebne, ker lahko prispevajo k občemu napredku šolstva tako v čisto pedagoškem pogledu kot tudi glede njegove tehnične usposobljenosti in organizacije. V torek, 6. maja, je bil na razstavi dan Koroške. V tem okviru so gostje iz Koroške predstavili instrumentalni ansambel iz Na GoriSkcm in Tržaškem razpravljajo politično zainteresirani ljudje o neki izjavi, ki jo je podal dr. Egon Floridan v zvezi s svojim vstopom v italijansko socialistično stranko, čeprav je bil izvoljen na kandidatni listi, ki zagovarja Slovence, ki živijo v Italiji, bistveno načelo lastne slovenske politične organizacije. V tej luči je treba razumeti pogovor, ki je bil po predavanju predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja, 24. aprila. Poročilo povzemamo iz tržaškega in goriškega tednika „Novi list’ z dne 2. maja 1969. Dne 24. aprila so poslušali gostje klubskih večerov »S. Gregorčič« zanimivo predavanje predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Josipa Vidmarja. Poslušavci so v popolnoma zasedeni dvorani z zanimanjem sledili z mirno in tehtno besedo 'podajanim govornikovim izvajanjem o slovenskem nacionalnem vprašanju in enotnem slovenskem 'kulturnem 'prostoru. Predavatelj je v prvi polovici svojega govora 'pravilno poudarjal pomen nacionalne ideje, pravzaprav humanistično pojmovanje narodnostne ideje, ki je žlahtna in neodtujljiva vrednota zlasti za primorske Slovence. V drugem delu pa je bolj na široko razčlenil načine in potek samoupravljanja v Sloveniji ter je tudi s številkami osvetlil marsikatero novost, ki nam je bila še neznana. Po 'predavanju se je razvida debata, v katero so posegli prof. Bednarik, prof. Kraner, prof. Močnik, dr. Sainzin in drugi. Pred nedavnim j-e imela Avstrijska liga za človečanske pravice na Dunaju svoj letini občni zbor. Ker je dosedanji predsednik prof. Thimriinig iz zdravstvenih razlogov moral oddati predsedništvo, je podpredsednik prof. Lugmayer kot poslovodja pozdravil udeležence občnega zbora, med njimi še posebna bivšega koroškega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga, ki je od lanskega leta naprej, vodja koroškega odseka,. Po pozdravu iso se udeleženci spomnili vseh v preteklem letu umrlih članov Lige, med njimi tudi naše roj akni je Ane Einspieler iz Biilčovsa. Generalni sekretar dr. Erieh Komer je nato podal obširno delovno iporočiilo za leto 1968, ki jie bilo mednarodno leto človečanskih pravic. Liga je ob tej priložnosti priredila osrednjo proslavo v Eisenstadtu na Gradiščanskem. Udeležila sta se je med drugimi tudi zvezni predsednik Franz Jonas in gradiščanski deželni glavar Kery. Poleg tega so deželne proslave priredili še na Koroškem in Štajerskem. Pomen jubilejnega leta jie razviden tudi iz tega, da je poštna direkcija izdala posebno spominsko znamko, s 'katero je opozarjala n:a važnost človečanskih pravic. Na organizacijskem ,področju se mora Liga boriti z velikimi težavami. Razmeroma majhno število članov, ki šele v zadnjih letih, odlkar je Liga leta 1964 dobila novo vodstvo, spelt narašča, s članarino in prostovoljnimi prispevki organizacije seveda ,ne more vzdrževati. Zaradi tega je navezana ;na skromne subvencije, 'ki jih od časa do čaisia dobiva od javne in privatne strani. (Kar se tiče števila članov je bilo zanimivo Wolfsberga, potem pa prebrali poročilo o organizaciji koroškega obveznega šolstva ter predvajali diapozitive in učne filme. Kot je izjavil okrajni šolski nadzornik Hans Lach, ki je prispeval k razstavi koroški delež, so izkušnje 2. mednarodne didaktične razstave šolstva pokazale ohrabrujoče aspekte, tako da nameravajo tretjo prireditev te vrste, ki bo prihodnje leto v Celovcu, po obliki in ciljih še bolj razširiti. Mednarodna didaktična razstava se je zaključila v 'ponedeljek, 12. maja. Na kraju so bili še sklepnii govori, hkrati pa so razdelili nagrade in diplome avtorjem najholjr ših šolskih nalog. Pisali so jih učenci osmih razredov osnovnih šol v obmejnih krajih treh sosednjih šol. Ugledni pedagogi iz Koroške, Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, ki so se udeležili manifestacije v Novi Gorici, so sprejeli več sklepov o nadaljnjem sodelovanju na področju šolstva. Zlasti je zanimiv predlog, da bi izdajali poseben časopis posvečen stanju in težnjam na področju šolstva oziroma vzgoje in izobrazbe. Tiskali bi ga v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Prvi je poudaril parnem humanistično pojmovane narodnostne, me nacionalistične ideje, 'ki jo je podčrta! tudi dr. Vidmar in to zlasti za nas Zamejce, ki smo od leta 1922 doprinesli zanjo obilo žrtev, brez katerih bi ne bilo mogoče ničesar osvobojevati. Toda ta narodnostni duh se hromi, med drugim zlasti z vključevanjem v italijanske stranke. Od teh pa so se vse, od skrajne leve, preko sredine do desne izkazale, razen s teoretičnimi izjavami, brez praktičnih pobud za dosledno izvajanje manjšinskih pravic. Zgovorna priča je Beneška Slovenija, sredi Evrope, kjer še danes nima slovenska etnična skupina niti osnovnih šol. Zato je bolj primerno, da se naša manjšina oklepa lastnih 'političnih skupin, kakor pa da se ponuja italijanskim strankam, zgolj kot politično število, nima pa od tega, razen par osebnih drobtinic, nobenega haska; pač pa se zgublja narodnostna zavest, ki jo je tudi predsednik Vidmar tako odkrito im moško .podčrtal. Večina navzočih je s ploskanjem potrdila ta izvajanja, na katera je dal govornik nekaj pojasnil, da je vključevanje stvar praktične politike in dogovorov. Takima predavanja im sledeči razgovori, iki zadevajo srčiko našega manjšinskega življenja, se nam zde zelo potrebna, da pridemo do jasnosti. Prejšnji torek je iimel v istem klubu predavanje dr. Jože Vilfan o Osvobodilni fronti slovenskega naroda ob 28. obletnici njene ustanovitve. ■slišati, da stoji Koroška za Dunajem na drugem mestu v Avstriji). Glede na uresničitev človečanskih pravic Liga sicer z zanimanjem zasleduje dogajanja po svetu, glavno vlogo in nalogo pa vidi v prizadevanjih 'doma v Avstriji, čeprav bilanca nakazuje vrsto uspehov, je še mnogo problemov nerešenih. Ta ugotovitev generalnega sekretarja jie bila hkrati opozorilo na naslov vseh tistih, ki v Ligi edinole vidijo društvo za reprezentiTanje. Liga pa je in mora vedno biti kamen spotike, ki neprestano opozarja na nerešena vprašanja, kot so telefonska tajnost, družinsko in kazensko pravo, antisemitizem, položaj ciganov v Avstriji in 'podobno. Prva skrb Lige pa so po besedah dr. Komer j a pravice koroških Slovencev. V tej zvezi je opozoril na nezadovoljivo uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe. Čeprav je državna gimnazija za Slovence bila ustanovljena že pred dvanajstimi leti, še do danes nima lastnega poslopja in se mora šola zadovoljiti s popoldanskim poukom. Če Liga zaradi 'tega vprašanja intervenira pri zvezni vladi, se le-ta redno izgovarja na deželne instance. Danes sicer ni odprtega preganjanja manjšin, toda Slovenci so izpostavljeni stalni zahrbtni diskriminaciji, kot to dokazujejo dogodki okrog Velikovca. Na tem področju je treiba še mnogo dela, ker niti ne zadostuje, da pustiš manjšino pri miru, po številu tako majhne manjšine poleg tega še potrebujejo posebne zaščite. Kot vzgled naj bi Avstrija pri’ tem vzela Južni TirdI, kjer je od napisov do poštnih štamipilj vse dvojezično. Nazadnje je generalni sakratar še nave- SLOVENCI doma in po uwtu Novice iz Zahodne Nemčije V Ravensburgu ob Bodenskem jezeru so imeli nedavno slovenski večer v prenovljeni dvorani Kol-pinghausa. Slovenske delavce sta na večeru najprej pozdravila direktor Kolpinghausa Jansen ter zastopnik mestnega dekana kaplan Reuter. Tedaj so v Kolpingovem domu tudi odprli slovensko knjižnico. V bodoče bo Kolpingov dom tudi zbirališče Slovencev, ker imajo v njem enkrat na mesec na razpolago dvorano za družabne prireditve, skioptična predavanja in filme. Na razpolago je tudi soba za slovenskega dušnega pastirja. V njej je tudi slovenska knjižnica. Slikar Jaki — dobrotnik šole v Mozirju V Nazarjih na štajerskem (v Sloveniji) v Jaki je vi galeriji je odprta od 25. aprila do 31. maja razstava Jakijevih del; obsega 50 eksponatov. Slikar Jože Horvat - Jaki je znani slovenski likovni umetnik, ki je zaslovel v zadnjih letih s svojimi deli doma in v tujini. Denar, zbran od odkupljenih del, bo šel izključno za gradnjo prepotrebne nove šole v Mozirju. Uvodno besedo v lični brošuri sta napisala predsednik občinske skupščine Jože Deberšek in ravnatelj osnovne šole v Mozirju Maks Vester. Poleg osmih reprodukcij Jakijevih del sta v brošuri natisnjena tudi eseja o Jakijevem slikarstvu izpod peresa ravnatelja Moderne galerije Zorana Kržišnika in likovnega kritika Aleksandra Bassina. Brošura, ki ji je dal Jaki naslov „Poklon mladini”, je sama zase izjemno zgledno grafično knjižno dejanje. Slovenski novomašnik v Rimu Na belo nedeljo je bil v Rimu posvečen za maš-nika frančiškan p. Viktor Papež, ki je pel novo mašo v ponedeljek, dne 14. aprila. Viktor Papež se je rodil 20. maja 1943 v Dobletini, župnija Nazarje v Savinjski dolini. V frančiškanski red je vstopil leta 1958 v Novem mestu. Leta 1967 je napravil v Ljubljani slovesne obljube. Po končanem tretjem letniku bogoslovja so ga poslali predstojniki na frančiškansko univerzo sv. Antona v Rimu. Nove maše se je udeležil tudi ljubljanski provin-cial p. Marijan Valenčak. Nazarški župnik p. Bfc gomil G sel man je pripeljal skupino romarjev iz Slovenije, med njimi sta bila tudi novomašnikova mama (oče je lani umrl) in njegov brat Matej, ki je pel lani novo mašo v domači župniji. Slovence je sprejel tudi papež Pavel VI. v posebni avdienci. Anton Repnik bo razstavljal v Celovcu Po uspeli razstavi olj v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki (Slovenija) bo slikar Anton Repnik v kratkem razstavil svoja dela v Celovcu. Repnik je doma z Mute na Koroškem. Gostovanje v Čedadu Pred kratkim je v Čedadu gostovalo Slovensko gledališče iz Trsta in tržaški pevski zbor Jakobus Gallus, ki je pel nabožne pesmi. Slovensko gledališče pa je uprizorilo Mahničev „Slovenski pasijon”. Koncertni večer v Trstu Slovenski klub v Trstu je bil deležen izredno lepega koncerta: predstavil se je flavtist Boris Čampa iz Ljubljane in tržaška slovenska umetnika flavtist Miloš Pahor in čembalistka Dina Slama. del primer, k alko je Liga mogla pomagati dvema mladima človekoma, da sta kljub vsem oviram prišla skupaj. Mlad študent iiz Tirolske je potovali po Vizhoidni Nemčiji im se tam zaljubil v Nemiko. Sklenila sta, da se poročita, toda ločila jiu je železna zaveza. Ko so vse prošnje bile zaman, se je Liga ponovno obrnila na Komkee zum Schutz der Memschenredhte in jie ikončno dosegla, da so vzhodnonemške oblasti dale dekletu dovoljenje za preselitev v Avstrijo. Svoj referat je dr. Komer zaključil z besedami zveznega predsednika, ki jih je ta spregovoril na proslavi v Eisenstadtu: Leto človečanskih pravic jie sicer pri 'kraju, toda boj za človečanske pravice se nadaljuje. Ker je — kakor smo že zgoraj omenili — prof. Thirning odložil predsedništvo, je bilo treba izvoliti nov odbor. Novi predsednik je postal bivši, državni podsekretar prof. dir. Karl Lugmayer, med ostalimi odborniki pa najdemo še dva koroška rojaka. To sta bivši deželni glavar Ferdinand IVedanig in dvor. svet. dr. Joško Tiischler, ■ki je 'poleg tega še predsednik -manjšinskega sosveta. Josip Vidmar o slovenskem vprašanju Občni zbor Avstrijske lige za človekove pravice »Sosedov sin" na koroških odrih Od 15. do 18. maja je gostovalo na Koroškem Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z ljudsko igro »Sosedov sin«. Gostovanje na Koroškem sta pripravili obe slovenski kulturni organizaciji. Zdi se nam, da je bil pričetek take povezave zgodovinskega pomena, kajti pokazalo se je, da je delovanje na ta način plodoviteje ter na vsak način bolj učinkovito. Že na meji na Jezerskem smo sprejeli goste z globaškim mešanim pevskim zborom pod vodstvom Janeza Petjaka. Naša dekleta so podarila vsakemu gostu v znak dobrodošlosti rdeč nagelj; videti je bilo mnogo solza, ko je zbor zapel priljubljene koroške narodne pesmi. Goste je pozdravil predsednik KKZ dr. Erik Prunč ter v svojem nagovoru naglasil, da je stik z matičnim narodom šele prav prišel do izraza ob tem gostovanju. V imenu gostov se je režiser prof. Drago Pogorelec zahvalil Krščanski kulturni zvezi za prijazen in prisrčen sprejem. Prireditve v Škocijanu, Celovcu, v Selah ter v Ločah so doživele izredno dober obisk, tako je bilo na primer samo v Škocijanu nad 500 ljudi. Pri zadnji prireditvi v Selah sta se zahvalila igralcem predsednika obeh osrednjih kulturnih organizacij, predsednik dr. Prunč je vrhu tega izrekel priznanje sekretariatu za prosveto in kulturo v Ljubljani, ki je omogočil celotno Srečanje; nam vsem pa je bilo hudo, da smo se morali tako hitro raziti. Šest slovenskih slikarjev v dvorani WIFI V sredo, dne 14. maja, so v dvorani WIFI (Zavod za gospodarsko pospeševanje) odprli reprezentativno razstavo »sodobnega slovenskega slikarstva«, na kateri razstavlja 30 del šest slikarjev. Razstavo sta skupno pripravila kulturni referat mesta Celovca in »Galerija 61«. Upraviteljica kulturnega referata dr. Irm-gard Barnthaler je v začetku pozdravila številne goste, posebno še štiri od šestih razstavljajočih umetnikov. Dr. Barnthaler-jeva je najavila, da bodo septembra koroški slikarji v zameno razstavili svoja dela v ljubljanski Moderni galeriji. Podžupan dr. Romauch je v imenu odsotnega župana pozdravil goste in se zahvalil direktorju WIFI Jordanu in gospe Josefini Nitsch, ki sta omogočila to razstavo. Na koncu je dr. Romauch izrazil željo, naj bi le ta s svojim prispevkom pripomogla odpreti meje za dosego končnega cilja — Združene Evrope. Direktor ljubljanske Moderne galerije prof. Zoran Kržišnik je nato pojasnjeval razstavljena dela slovenskih umetnikov, katerih storitve pomenijo reprezentativni prerez sodobnega slovenskega slikarstva. Triijie riimietniiikii, namreč Janez Bernik, Andreji Jemec in Kiiar Meško iso že pred leti razstavljali: v ,,Galeriji 61”, im vzbudili pri ljubiteljih liilkoivne 'umetnosti občudovanje njiih del. Janez Bernik spada danes brez dvoma med najvidnejše slovenske slikarje: prejel jie nagrade bienala v Parizu, San Marina in Saio Paola. V 'svojih razstavljenih 'Stvaritvah jie risane pisanke in dokumente upodobil še ibolj prefinjeno. Njegovi 'komunikacijski signali pričajo času primerne želje odtujenega individua. Andrej Jemec, slovenski nagrajenec le-itošmje likovne razstave treh dežel INTART, je na svojem »potovanju skozi •temo« našel novo barvno' pot -za svoja svetlobna središča. Slikarske odtenke dosega, z abstraktnimi arabeskami. N a jimla jši izmed razstavljavcev Kiar Meško se poslužuje starejše slikarske tradicije. V središču njegovih slik se vse suče okoli teme »umetnik in umetnost«, stoji majhen ikonasti portret, obdan od dekorativnega vzorca, -spominjajoč naivnega slikarstva. Njegove slike kažejo transcendentalne in satirične poteze. Meško je nekak vezni člen 'k ostalim trem umetnikom, ki dajejo lep primer, ikaiko se ipOkrajinisko-folikloristične oblike in motivi lahko postavijo' na nad-pokr a j insko rav en. Pri Marku Šušteršiču se zdi, kot da bi vse svoje likovno ustvarjanje osredotočili na slikanje skrinj, samo s to razliko, da namesto rož, ki simo jih bili doslej navajeni gledati na takih narodnih skrinjah, slika male portrete in akte v dekorativni ornamentalnosti. Na ta način dosega nekako surrealistično, ja skoraj bi rekli «pop« slikarsko umetniško smer. Jože Ciuha slika v svoji originalni elegantni mešani tehniki na pleksi steklu .elemente umetnostnih ikon in bizantinskega slikarstva. Naijistarejši izmed slovenskih slikarjev na tej razstavi Gabrijel Stupica (letnik 1913), išče v svojih cvetličnih slikah in slikah igračk (belo na belo) slikarske elemente nedolžnosti in čistosti otroških risb, katere seveda Stupica še umetniško po svojie izpopolni. Zanimiva razstava šestih slovenskih likovnih umetnikov, ki so jo odprli v sredo, 14. maja, bo odprta do četrtka, 29. maja. AKCIJA ZA E LE KT RO APARAT E! Brez obresti — do 36 mesečnih obrokov Vam sedaj dobavimo vse E LE KT RO APARAT E! »Zares nello-cene" le v ve letrgovini I/ate*tlin Ut Anfrctu Btaže( PLIBERK - LIBUČE tel. 04235-394 (noč. štev. 302) Iz Jurčičeve najbolj' kmečke povesiti »Sosedov sin«, napisane ravno pred sto leti, je Drago Pogorelec napravil 'posrečeno- ljudsko igro. V enajstih slikah je postavil na oder vse tiste značilnosti sloga, jezika in dejanju, ki maj odlikujejo dobro kmečko ljudsko igro in, ki jih je v tem primeru talko- krepko začrtal že pisatelj povesti. Brez tolikanj običajne in pri ljudskih igrah skoraj; 'Ohligatne solzavosti se odigrava ljubezenska zgodbica imed bogatim dekletom in revnim fantom v mogočnem, silnem oikvi.ru kmečkega življenja, dela, skrbi in kupčevanja -ter prevaižnega modrovanja kmetov sosedov na sejmu in v gostilni. S to igro je od 15. do 18. maja gostovalo pri mas Šentjakobsko- gledališče iz Ljubljane. Pod režijo- dram a tiiz a-tor j -a je v odlični meri izpolnilo tudi v izvedbi igre vse zgoraj navedene pogojie ter nam nudilo odrsko- doživetje, -ki ga ne borno kmalu pozabili. Kogar j,e morda vznemirjala misel, kako neki bodo .ljubljanski meščani zmogli izgolj kmečke -vloge, j e -bil kmalu pomirjen ter najprijetneje iznenaden. Tako verne žive podobe kmečkih ljudi iz Jurčičeve dobe ;so stale in igrale in govorile na odru, da smo- strme pozabili, kdo in od kod pravzaprav so. Dve uri -gledanja in poslušanja, -brez daljšega premora -sta minili na mah, in še -bi jih gledali in poslušali, dani bila zgodiba pri krajin ter Franca srečna Štefanova žena. Smrekar, bogati kmet -in trgovec, jev svoji samozavestni umerjenosti v besedi im kretnji bil talko prepričevalen, da -si mu verjel vsako besedo tar dobil pred njim resničen rešpekt, -enak onemu, ki ga imajo -v nemem strahu in 'trepetu sluzu j oči hlapci: in dekle, žena in hči. Pravi kralj-na svojem gruntu in neomejeni uikazo-va-vec na svojem 'domu, čigar sleherna beseda je neizpodbitna postava ali boleč udarec. Zato- m-u ni treba ne kričati ne zmerjati. Vedno pijani -sosed Brašnar je v prikazovanju skrajne propaloisti bil sicer morda-nekoliko pretiran, a je s tem kontrast do treznega Smrekarja le še bolj poudarjen. Smrekarica je »srečo« .zakona z oblastnim, ženi sleherno razsodnost im raznmsiko zmožnost odrekajočim možem v -tihem junašt-v-u prenašajoča mučenika, -ki ji je le -resnično srečna bodočnost hčeilke na-jvečja -skrb. Ganljiva je bila v onemoglih poskusih oporekanja trmastim moževim sklppom in načrtom. Franca in Štefan, ki sta si >v civilnem življenju žena -in mož, sta bila oba zares simpatična ter v igranju zaljubljenosti nikdar nista postala omledno- sentimentalna. Ko po končani, predstavi prebiram imena 36 igravcev, se mi zdi, da bi moral vsakega posebej imenovatii -ter mu izreči prir znanje, -zlasti kmetom, ki so- pri svojih učenih pogovorih -o življenju na cesarskem dvoru pravi originali iz Jurčičeve delavnice. Najbolj krepki in gledavca naravnost stresajoči prizori se -mi zdijo: Smrekarjev prezirljivi itn žugajoči odgovor na Štefanovo smelo- ponudbo za zeta, injiegova odsekana prepoved hčerki, zavoljo Stefana -ter za patriarhalne .razmere v 'tedanjih družinah. .značilni ostri pomenek med Smrekarjem -in ženo po Francinem begu od poročnega oltarja. Jako posrečila se je režijsko gotovo -najtežja slika z -vrvenjem prodajalcev in kupcev na semnju. Zqpet smo izpovedali s svojo- udeležbo na 'zaključni prireditvi gospodinjskih šol častitih šolskih sester v št. Petru naše zanimanje za delo sester vzgojiteljic, ki sega glede na vpliv in idejno usmeritev našega naroda v korenine, v jedro n ase narodne biti. Hvaležnost do dela šolskih sester nam narekuje, da usmerimo ob stoletnem — nadvse 'uspešnem — delovanju -šolskih sester med slovenskim narodom svoje misli na .red, -ki mu predvsem koroški Slovenci toliko dolgujemo. Ni je med nami družine, ki bi ne bila duhovno povezana z njim. V tem svojem duhovnem poslanstvu, ki ga vršijo sestre na Koroškem, je njihova največja moč. Z njo krepijo vse ude narodnega telesa, da idejno ne shirajo. Poleg vpliva slovenskega duhovnika sega njihov vpliv najgloblje iin najširje v naše narodno življenje. Naj mi bo zato 'dovoljeno, da osvetlim Naše prireditve VABILO Državna gimnazija za Slovence prisrčno vabi na šolsko akademijo, ki bo v nedeljo, dne 8. junija 1969, ob 14.30 v Delavski zbornici (Arbeiter-kammer) v Celovcu. Ravnateljstvo ŽVABEK Otroci in farna mladina iz Pliberka vabi na igro koroškega pisatelja Jaka Špicarja POGUMNI TONČEK. Prireditev bo v nedeljo, 25. maja, ob pol treh popoldne v farni dvorani v Žvabeku. Med odmori rajanje narodnih plesov. Vsi prisrčno vabljeni! »Sosedov sin« ljubljanskih go-stov nas je zelo- obogatili: nudil j-e edinstveno doživetje in hkrati na-s j-e naučil dobrega, verodostojnega igranja ljudskih iger. Morda je marsikdo, ki se rad naslaja ob naravnost poniževalnem pačenju kmečkega življenja -in človeka po dunajski »L6wiingerbuhne« v 'televiziji, le videl in spoznal razliko med takim in takim igranjem kmečkih prizorov. Ob prestavljanju kulis na odprtem odru so -se naši režiserji lahko naučili, fcalko je možna sprememba scenerije tudi v rekordno kratkem času, če je uprizoritev dobro organizirana. Povsem .zadovoljim, se že vnaprej veselimo- ponovnega obiska Stenj aikobskega amaterskega gledališča ter mu želimo nadaljr nji-h lepih uspehov s »Sosedovim sinom«. Ikh ob tej -priliki višaj najznačilnejše delokroge šolskih .sester. Ustanovitev kongregacije šolskih sester sega nazaj v leto- 1395. Iz Italije so se preselile leta 1843 sestre kongregacije Tretjega reda sv. Frančiška Asiškega tudi v Graz, in sicer v Eggenbeng na štajerskem. Predpogoje za ustanovitev 'slovenske veje reda je začel ustvarjati že lavantinski škof Anton Martin Slomšek. Nekaj let po njegovi smrti -jie njegov naslednik škof Stepischniig, dosegel, da je prišlo v Mariboru do lastnega-samostana šolskih .sester z materino hišo, v kateri se je vzgajal odslej sestrinski naraščaj šolskih sester za slovensko ozemlje. Od Eggenberga neodvisna postojanka šolskih sester je bila po štajerski deželni vladi potrjena s 5. jlulijem 1869. Svojiamu -prvot- (Nadaljevanje na 8. strani) a a m ■ a ■ m ■ I m B B B B DEKLETA, FANTJE pridite letos tako številno kot pretekla leta na naš MLADINSKI DAN ki bo v Podgorjah v Rožu na praznik Svete Trojice, 1. junija 1969 Na veselo svidenje! IBEBBHBBBBBIHBBBaBBBBBBBBIBBBBiaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaa BBBBBBBB1 B a a B B B B S a a B a a I I Pokrajinsko vodstvo Slovesna sv. maša bo v veliki in lepi baročni cerkvi. Od 10. ure naprej zbiranje mladine pred cerkvijo. Ob 10.30 vhod duhovnika z asistenco in farnimi zastopniki z zastavami. Med sv. mašo spovedna priložnost. Po sv. maši okrepčilo. Pravočasno si poskrbite že doma pri farnih voditeljih bone za jed in pijačo! Ob 13.30 popoldanska akademija s pestrim programom Pri slabem vremenu bo popoldanski program v farni dvorani v Št. Jakobu. Zato se nikar ne ustrašite in pridite ob vsakem vremenu na naše mladinsko srečanje. B H BBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiaBE3l8BBl!HHBBBHBa Ob stoletnici Kongregacije šolskih sester Iz govora dr. Valentina Inzka na zaključni prireditvi v Št. Jakobu, 11. maja 1969 Kako preprečiti zastrupitve s hrano? Najbolj pokvarljiva so jedila iz mesa, mleka in jajc, ker so za klice izredno dobra podlaga (hranivo). Na njih namreč lahko zraste iz ene že v kratkem času med jutrom in večerom na milijone klic in če pomislimo, da nekaj klic še ne povzroči bolezni, jih le malokdo brez škode použije tako veliko količino. Zaito j.e naša osnovna naloga, da vsa jedila, pa tudi živila kar najbolj skrbno zavarujemo pred morebitno okužbo, pa naj bo to v trgovini ali pa doma v kuhinji in shrambi. To pomeni tudi, da ne pustimo blizu muh, miši in druge golazni, tki prav tako lahko- prenašajo okužbo. Zato živilo ali hrano pokrijemo s pokrovom, tenko tkanino ali pa plastično košarico. Tudi sito nam bo prišlo prav. Okna shrambe zavarujemo s fino mrežo ali pa tenkim blagom (tetra plenice ali gazo). Druga napaka je precenjevanje hladilnika- ali improviziranih hladilnih naprav. Hladilnik hrane ne razkuži, ampak le zadrži za določen čas sicer hitro razkrajanje. Ker pa pogosto živila nosimo dalj časa domov, ko so 'bila že prej zmrznjena ali podhlajena in .se med potjo ogrejejo, se razkroj nadaljuje. Ponovno ohlajevanje to sicer zadrži, a ne popolnoma in je tako lahko živilo že pred pripravo nevarno za naše zdravje. Res pa je, da smo nekoliko pozabili, da za ohladitev živil ali brane ni vedno po- OBJAVA SPREJEMNI IZPITI na Državni gimnaziji za Slovence bodo v soboto, dne 5. julija 1969, s pričetkom ob 8. uri. Sprejemni izpit za 1. razred obsega slovenščino, nemščino in računstvo. Izprašuje se snov 4. šolske stopnje. Za vstop v višje razrede je potreben oseben razgovor z ravnateljem šole. Prijave za sprejemne izpite lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Državna gimnazija za Slovence, 9020 Klagenfurt, Lerchenfeld-straCe 22. Za izpit je treba predložiti tele dokumente: 1. rojstni list 2. dokaz avstrijskega državljanstva 3. spričevalo 4. šolske stopnje ljudske šole. Popis učenca pošlje vodstvo ljudske šole neposredno na naslov ravnateljstva Državne gimnazije za Slovence. treben hladilnik. Lahko s>i pomagamo tako, da izkoristimo izparevanje vode in damo posodo s hrano v večjo, po možnosti nepološčeno glinasto posodo, če je ta posoda napolnjena z vodo, bo voda na prepihu in v hladnejšem prostoru izparevala ter tako ohlajievala shranjeno hrano. Pomagajmo si lahko tudi s severnimi kletnimi prostori, ki so ponavadi najhladnejši, le zračni morajo biti. Kako pa ravnamo s posameznimi jedili? Juhe in druge jedi, 'ki smo jih namenili za naslednji, obrok ali dan pustimo v isti posodi 'in pod istim pokrovom, le da jih čimhitrej-e ohladimo. V isti posodi jih tudi na hitro prevremo, če je le mogoče. Tako se izognemo okuženju hrane zaradi slabo pomite ali umazane posode. Kuhanje je namreč že samo po sebi nekakšna razkužit ev. Kuhamo ali sveže meso naj bo vedno na hladnem, pokrito z mrežasto posodo ali sitom. Mesne omake shranjujemo na isti način kot juhe, v isti posodi in jih po možnosti čimprej porabimo. Pogrevanje nasploh ni preveč zdravo in ga lahko samo odsvetujemo. Konzerve pojem-o takoj, ko smo jih odprli. Vsako postavanje in -pregrevanje jie lahko nevarno, če je konzerva taka, da jo moramo prekuhati, storimo to torej samo enkrat! Še nekaj: ne hranimo konzerv na vlažnem ali toplem kraju! Tudi ribe, gobe in druga hitro pokvarljiva živila pripravimo čimprej im jih tudi pojejmo takoj, ko so skuhane! Mleko in mlečne jedi, razne pudinge in podobno hranimo čimbolj na hladnem in čimmanj časa. Sadje im povrtnine hranimo primerno očiščene na hladnem, ne presuhem kraju in varne pred zajedale! in glodalci. Isto velja za »suha« živila, od kruha do riža, moke, zdroba, fižola im drugega. Poleg dobrega im pravilnega shranjevanja pa je še enkrat najpomembnejša o-sebna higiena vseh, ki pridejo v stik z živili in hrano, prav tako pa tudi tisti, ki jo bodo pojedli. Izogibajmo se, če je le mogoče, prijemanju z golimi neumitimi rokami in ne pozabimo na umivanje rok pred vsakim obrokom. To naj velja vedno, posebno pa še, če pridemo iz stranišča. As. dr. D. R. DARUJTE za tukomii sklad! STRAH PRED STARANJEM Strah pred staranjem se lahko javlja v vsaki življenjski dobi. Cesto se srečujemo z moškimi in ženami, ki nimajo niti štirideset let, pa se že bojijo staranja in vprašujejo zdravnike in psihologe, kako bi se proti temu borili. To, kar vam bom o staranju sedaj povedala, je koristno za vsakogar med sedemnajstim in sedemdesetim letom starosti. Preden odkrijemo ta recept, moramo razjasniti neke pojme. Starosti ne moremo računati po številu let, ker biološki čas ni enak času na uri. Z leti pa gre biološki tok časa še počasneje. Bolj je človek star po letih, bolj počasi se stara biološko. Najhitreje se človek biološko menja med petnajstim in dvajsetim letom starosti, manj med dvajsetim in tridesetim letom starosti, včasih komaj opazno med petdesetim in sedemdesetim letom starosti. Koledar zaradi tega pripelje do napačnih sklepov, ker se tudi posamezni organi različno starajo: oči že po desetem letu starosti, sluh po dvajsetem letu, po tridesetem pa mišice, hitrost reagiranja in sposobnost oplojevanja. Nekateri ljudje so pri osemdesetih letih enako produktivni kot pri tridesetih ter tudi mnogo več vedo in znajo. Stari ljudje cesto trpijo zaradi pozabljivosti, toda njihova ustvarjalna fantazija je neodvisna od dobe. Zaradi bogatih življenjskih izkušenj laže rešujejo težke probleme. Z eno besedo: človek si pridobi neko življenjsko modrost. To je razlog, da je starejši delavec lahko boljši in sposobnejši od mlajšega in vi-talnejšega sodelavca. Nezrelo duševnost bi bilo napačno smatrati za znak prave mladosti. Brez zrelosti ni mogoče ostati zares mlad. Ljudje, ki se upirajo, da bi duševno dozoreli, običajno prvi ostarijo. Mnogi od teh zapadejo v kasnejših letih v drugo otroštvo prav zato, ker iz otroštva niso nikdar niti odšli. Kdor se dela mlajši kot pa v resnici je, ni nikoli niti dozorel. Recept, da ostanete mladi, je zelo enostaven: koncentrirajte se na tisto, kar je v vas še mlado, a to je vaš duh. Ta naj bo vedno buden. Živimo v zelo naprednem času. Glejmo okoli sebe z odprtimi očmi in poizkusimo se vsak dan naučiti nekaj novega. V prvi vrsti se ne smemo poleniti! Okrog tridesetega leta se v človeku razvijeta dve nasprotni osebnosti. Mnogi ljudje najdejo še vedno priložnost, da širijo svoje interese na nova področja kljub družini in svojemu znanju. Oni vedno najdejo neki hobby (priljubljeno delo ali zabava), ki jih telesno in duševno zaposluje. Potem so pa še drugi, ki s tridesetim letom zapadejo v topo ali udobno enoličnost. Iz dneva v dan hodijo na svoje delo, prihajajo domov, jedo, čitajo časopis na športni strani, prečitajo še kakšno šalo, gledajo televizijo in gredo v posteljo. Njihove žene se bavijo z gospodinjstvom, še malo z otroki, gledajo televizijo, čitajo kakšen ljubezenski roman in gredo k sosedu na klepet. Tisti prvi ostanejo leta in leta mladi, oni drugi pa postanejo starci pri štiridesetih in še nekaj letih. Naj bo človek star, kolikor hoče, nikoli ni prepozno, da si napravi življenje zanimivo. Neka gospodinja je npr. s petdesetim letom brez vsakega predznanja začela zelo lepo modelirati. Neki upokojeni elektroinženir se je začel baviti s keramiko in celo zaslužil pri tem lep denar. Neka sedemdesetletna starka, katero so njeni otroci hoteli spraviti v dom onemoglih, je začela voditi uspešno šolo kuhanja za mlada dekleta. Nikoli ne smete misliti, da ste prestari, da bi šli v kakšno šolo. Nekdo je s sedemdesetim letom začel študirati medicino, izpite opravljal z odličnim uspehom in postal znan zdravnik. Drugi je imel že nad sedemdeset let, ko se je lotil študija prava in je tudi postal znan advokat. Neka žena se je v devetdesetem letu vpisala v tečaj za izpopolnjevanje v zgodovini. Nikoli ni prepozno, da se obstoječe sposobnosti in znanje nadomesti z novim. Kdor živi v bodočnosti, temu je lahko ostati mlad, brez ozira na leta. To lahko tudi vi, če poskušate in se malo potrudite. Ostanite duševno budni in aktivni — to je edini eliksir mladosti, ki popolnoma zanesljivo deluje! Dr. M. C. Naš narodno- Članek „Naš narodno politični antipol”, katerega prvi del smo objavili v zadnji številki našega lista, danes nadaljujemo. Poslal nam ga je rojak, ki se zanima za naše koroške probleme. Čeprav se ne strinjamo z vsako mislijo, se nam le zdi, da bo izzval debato in da bodo bralci povedali svoje mnenje o razpravi. Uredništvo Kakšna je torej narava naših nasprotujočih si skupin na Koroškem? Z ozirom na močno poudarjanje idejnih stališč obeh obstoječih skupin se vsiljuje 'Zaključek, da je nastanek dveh skupin v Prvi vrsti idejnega značaja, torej, izraz div eh svetovnonazorskih antipolov. Toda, če upoštevamo dejstvo, da jie bilo v takratni OF in njeni naslednici D F — kot izrazu tako imenovanega materialističnega pola — pretežno ie kmečko prebivalstvo, ki je že po naravi nagnjeno k vernosti, nadalje dejstvo, da jie iz takratne DF izstopilo nekaj, članov, ne da bi se istočasno pridružili KDS, t. j. drugemu idejnemu (krščanskemu) polu,, se zdi verjeten zaključek, da osnovni motivi našega prebivalstva, ko se je odločalo za en in drugi pol, le niso mogli biti primarno idejnega značaja. Razlaga, da ljudje pač niso bili dovolj načelni in dogledni, se zdi preveč enostavna, da hi se mogli e njo zadovoljiti. Če pogledamo v našo neposredno preteklost, opazimo po 1. 1945 poskus tesne povezave slovenske Koroške z našim matičnim politični antipol narodom. Merodajni dejavniki, ki so odločali Obliko- takratnim slovenskim organizacijam (v prvi vrsti OF), pa so prezrli dejstvo, da j-e potekala med slovenskim -koroškim življem ;in matičnim narodom državna mejia, 'kar jie včlanjevalo koroške Slo vence v popolnoma drug 'politični in gospodarski sklop. Poskus istovetenja manjšinskih -interesov koroškega življa z interesi matične države j.e zaradi pomanjkanj a življenjske osnove nujno sililo del našega prebivalstva v odklon do -slov. organizacij ter -ga -talko posredno tiralo v germanizacijo, a -istočasno izzvalo odpor v lastnih vrstah ■takratne OF. Ustanovitev »Narodnega sveta koroških Slovencev« oz. »Krščanske ljudske stranke«. 1. 1949 je bila naravna in nuj,-na posledica omenjenega stanja. Toda -tudi KLS (oz. KDS) se ni 'posrečilo združiti večine slovenskega življa. Že iz tega jie razvidno, da -se je v tej, dobi pri nas počasi izoblikovalo dvoje političnih gledišč na -naš narodnostni problem, kot nujen izraz naravnih političnih antipolov izvirajočih iz geo-poliričnega položaja naše manjšine in sicer; ali so interesi manjšine važnejši kot interesi matičnega dela našega naroda, ali pa obratn-o, da so namreč interesi matičnega dela naroda primarnega, a manjšine sekundarnega pomena. Čeprav ta politična antipol a nista bila niti približno izražena ne na eni ne na drogi strani, sta vendar nudila podzavestno glavni kriterij, čeprav bolj čustveno kot razumsko, po katerem se jie naše prebival- stvo odločalo za eno ali drugo stran. Toda naši politični stranki se bodisi nista zavedali, bodisi nista hoteli zavedati teh iz našega geopolitičnega položaja nastalih naravnih političnih antipolov. Reduciranje manjšinskega vprašanja na zgolj versko in kulturno področje, kar nikakor ni moglo zadostovati potrebam celotnega manjšinskega vprašanja, ter vedno močnejše prevladovanje svetovnonazorskega pola nad političnim, je praktično oropalo KDS njenih naravnih političnih pozicij. Podobno se je zgodilo z DF, ker je poskušala istovetiti socialne tflžnjie večinskega naroda z manjšinskim problemom, pozabljajoč pri tem, da dosega socialnih pravic v ustavi večinskega naroda ne pomeni nujno, da se bodo iste socialne pravice stoodstotno izvajale tudi pri manjšini. Tako postaja socialno vprašanje v manjšini v veliki meri tudi narodnostno vprašanje oziroma se od njega ne da ločiti. Prezreti to dejstvo in pričakovati rešitev manjšinskega vprašanja samo v sklopu socialnih teženj večinskega naroda se praktično pravi izročiti manjšino na milost in nemilost večinskemu narodu. Tako stališče pa nasprotuje osnovnemu čutu samoohranitve. Zgrešeno bi bilo misliti, da je nastanek naših naravnih političnih antipolov zgolj lokalno manjšinski pojav. Zaradi nujnosti geo-političnega položaja iin skupnosti etničr nega izvora posega vprašanje primarnosti ali sekundarnosti naših manjšinskih interesov močno v gospodarsko politiko našega matičnega naroda zlasti kar se -tiče odnosov do Avstrije. Dogodki okoli avstrijske državne pogodbe-pa tudi z njo zvezana skup- na spomenica -ter sedanji skupni nastop naših političnih -skupin nam dajo slutiti, da tudi pri našem matičnem narodu počasi ‘prodira spoznanje, da se za dvig la-stn-e življenjske ravni ni mogoče prizadevati za ceno ogrožanja življenja -dela svojega lastnega življa. Zmotno bi bilo torej domnevati, da jie •nastanek -političnih antipolov izraz idejnih stališč inteligence nekega naroda. Politični amtipoli nastanejo v borbi za življenjski obstanek 'kot posledica geo-političnega položaja ter zgo-diovinskega razvoja, ter so izraz gospodarskih, socialnih in narodnopolitičnih teženj nekega naroda. Katera izmed teh teženj: stopi v ospredje, je ravno •tako odvisno od gco-polklenega položaja iin zgodovinskega razvoja. Inteligenca igra pri tem samo v toliko vlogo, v kolikor je sposobna, da najde stik z narodovimi težnjami, jih poglobi ter jiim da konkretni organ iz a tori čni izraz. Le v kolikor bo slovenska koroška inteligenca sposobna najti izgubljeni politični stik s svojim lastnim narodom, le v toliko bo izpolnila svojo zgodovinsko' vlogo, ki jo ji narekuje današnji položaj. Jasna definicija naših naravnih političnih antipolov, postavljajoč se na stališče primarnosti naših manjšinskih interesov, ter sposobnost vključiti manjšinski problem v avstrijsko državno miselnost ter preko nje v skupnost združene Evrope, to so torej naloge, ki čakajo slovensko koroško inteligenco in od katerih rešitve bo v veliki meri odvisna bodočnost slovenske manjšine na Koroškem. Mirko Travnikar V Spod domet- NOGOMET Vodeči iklfu,b na lestvici — dunajska Avstrija' — se v soboto mi mogel popolnoma odlikovati, še srečni so lahko, da so v Salzburgu isitržili eno točko; rezultat je bil inamreč 3:3 (polčas 1:0). Z izgubo točke proti salzburški Avstriji se je zmanjšal naskok vodečega na lestvici, kajti Wiemer Sport-ikluib je zmagal v tekmi s celovško Avstrijo (kar s 4:0 in Raipid proti Domavvitzu s 5:0, kar pamenii dobitek vseh točk. Najboljša izvozna enajsterica je po tem kolu Ahmira-Encirgie, ki je z zmago nad Ut fto svetu (0:1) in se tako pririnilo na 11. mesto na lestvici, talko so zbrali 20 točk. V tem kolu je salzburška Avstrija igrala sicer kot smo že zgoraj povedali, neodločeno 3:3, pa si na ,lestvici kljub temu ni mogla izboljšati položaja. Nenevarni Celovčani V tem kolu so se Celovčani na Dunaju ponovno pokazali v izredno slabi formi. Celovška Avstrija, ki zna na domačem igrišču zaigrati in marsikatero favorizirano moštvo premagati, ni mogla v teiku cele L .SI Z efektnim udarcem nazaj je Goritschnig (ASV) streljal na vrata Polizei. Levo dr. Miihlbauer in Sturma, v sredini Fifnja (Iz tekme Polizei Kla-genfurt — ASV 2:5) graškim Sturmom 1:0 prehitela LASK. V borbi za izpad odločitve zaenkrat, še ni. Eiseimstadt je po izgubljeni tekmi z GAK 1:3 (0:3) še zmerom v nevarnosti, prav tako ■budi Wattens, ki je v Innsbrucku proti Waokru izgubil kar s 1:4 (0:1). Edino moštvo Schwarz-WeiB Brcgenz se zdi, da se je rešilo iz nevarne cone izpada, saj je zmagalo v 'telkmi z dunajskim Wackrom 4:1 tekme ogrožati Wiener Sportkluba. Po več neodločenih rezultatih ise je Dunajčanom posrečilo visoko zmagati nad celovško Avstrijo 4:0 (2:0). Pri tem pa ne smemo prezreti, da so igrali Celovčani oslabljeni, to je, brez Koglerja in Kordescha. Igra sama je potekala v stalni premoči Dornbacha: vsa njihova obramba je bila skoraj vso tekmo na sredini igrišča. Pri Vratar Kosten bauer, eden najboljših igralcev WSV Rosen tal je ponovno razčistil pred navalom napadalcev KAC Zechner-jem (levo) in Rap-pauerjem (Iz tekme KAC proti WSV Rosen tal 3:3). Dombachu je igral naipad dobro, čeravno so napadalci streljali na celovška vrata precej netočno. Presenetljivo dobro je igral mladi napadalec Hala. Ta in Hdrmayer sta bila najboljša na polju. Pri Dunajčanih je treba pohvaliti še Haiderja in Gayerja. Naj-■boijši celovški iigrailec je ibil vratar Friedl Komziilia. Avstrija:Jugoslavija 0:2 Na prvi nogometni tekmi mednarodnega mladinskega turnirja UEFA je Avstrija izgubila z Jugoslavijo z rezultatom 0:2 (0:2). Pred približno 5000 gledalci jie sodil turški sodnik Dileik. Jugoslovani so prikazali vsestransko boljši nogomet kot Avstrijci iin izmed mnogih zrelih priložnosti za zadetek so izkoristili samo dve. Turnir v Erfurtu v Vzhodni N emčiji. ŠAH Dve zaporedni Petrosjanovi zmagi Medtem ko se jie 9. partija dvoboja za naslov svetovnega šahovskega iprvaka končala remi, jie Petrosjan slavil kar dve zaporedni 'zmagi nad S paškim. Strokovnjaki so s posebnim zanimanjem (pričakovali 10. in 11. partijo. Že prva poteza 10. partije je prinesla presenečenje. Po otvoritvi je Petrosjan bolje razpostavil svojie figure din je prvič v tem dvoboju prisilil Spaskega v obrambo. Že v 17. potezi je 'beli (Petrosjan) ponudil menjavo dam, vendar orni (Spasiki) tega ni sprejel. Prišlo je do pozicijskih prednosti za Petrosjan a. Spaski je nato zašel v časovno stislko in se je moral vdati. 11. partija pa se je končala v 'torek, 13. maja, prav talko z zmago svetovnega prvaka. Tako je Petrosjan ponovno izenačil na 5,5 : 5,5. 11. partija je bila namreč dain poprej prekinjena: v 56. potezi se je izzivalec vdal. Aplavzi za Uda Jurgensa Nastop slavnega popevkarja Uda Jiir-geriisa v celovškem Mestnem gledališču, se je sprevrgel za umetnika v pravi pravcati triumf. Mladina mu je prirejala viharne aplavze. Prireditelj večera (pel jie v četrtek, 15. maja) je bil kulturni referat mesta Celovca v sodelovanju z gledališčem. Čisti dobiček jie namenjen za gradnjo koroške visoke šole. Za vse tiste, ki hočejo njegovo sliko izrezati: Udo. Stara prijatelja sta Udo in vodja oddelka za zabavno glasbo celovškega radia Sepp Prager. Po prireditvi v gledališču mu je mestna občina priredila svečan sprejem na magistratu. JOSIP JURČIČ IN JANKO KERSNIK: 4 Rokovnjači »Ne poznam vseh treh, ne, ali jaz imam tako dober nos, da rokovnjača že pol ure daleč dišim kakor rokovnjač biriča in lisica past.« »Pij, a ne delaj zabave, Blaž! Spet bi se rad tepel, ali danes se pod mojo streho ne boš,« reče zdaj krčmar Jošt Vlagar im pobriše drobtine i;n razlitke po mizi. Blažev mlajši sosed dene roko na čelo im z očmi pritrjevalino namigne krčmarju. Toda Blaž Mozol jie bil, kakor se je iz njegovega izredno iskrega očesa videlo, že nekoliko vina prepoln in torej nepokoren. Rekel je: »Ti si grd človek, Jošt, da ti povem, če imaš prav dobro vino. Bog ti pomagaj! Grd človek si pa res, če mene zmerjaš, ki sem dober kristjan. Tam pri peči, glej, meni smrdi kakor hudiču krst. One pokaraj, Jošt, a ne mene, kristjana, da 'hi te pasla sama kisla repa!« Medtem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize iin skrivaj namignil kramarju, naj gre iz izbe za njim. Blaž se je rotil dalje, posnemajoč pridigarski glas, govoril kmetom, a vedno po strani pogledoval: »Resnično, resnično vam povem, prijate- lji moji, ko bi nas eden mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno veselje v nebesih in v peklu: v nebesih, ker bi se na tem svetu več toliko raziboja, tatvine in greha ne delalo, kakor ga ta nesnaga dela, a v peklu bi vsii hudiči plesali od veselja, da so enkrat te kranjske zlodeje medse dobili. Pa meni se zdi, da se je že konoplja razrasla, iz katere bo vlakno pleteno, da jih bomo obesili vse. Novi gospod graščinski oskrbnik kolovških gospodov se jiim je zarotil, rokovnjačem, da hoče vse pobesiti, ste li slišali? Davi j,e bilo na semnju klicano, da dobi trideset tolarjev, kdor povč, k jie imajo brlog, ali kdor ujame kakega glavarja. Kdo jih bo zaslužil? Ko hi jih jaz moge.1! Precej! Nič se jih ne bojim!« »Jaz grem,« reče eden kmetov drugemu tiho in boječe. »Čakaj, da plačamo, jaz .pojdem s teboj,« reče oni in dregne drugega tovariša, rekoč: »Če jie res onih ciganov kdo rokovnjač — vedeti ne more nihče kot Bog, ki jih pozna, mogoče je vse — potlej ni dobro zraven biti, ko jim Blaž zabavlja. Pridejo lahko ponoči in mi streho nad -posteljo zažgo, ikaij si morem za to. Tak lahko usta razteza, ■ki nima ni hiše ni otrok, ki je vse zapravil kakor Blaž. Zato bežimo, pijan je in preveč naravnost govori, kar misli.« Kmetje so plačali svoje račune in odhajali drug za drugim. Blaž pa jie dalje obdeloval rokovnjače. Trije možje pni ipeči so bili ali zelo potrpežljivi ali pa so se bali krepkega, kot pretepača poznanega Blaža Mozolia, zlasti ker so bili še kaki štirje kmetje v sobi, ki 'bi mu bili morda pomagali. Zdajci je bila Blaževa pozornost za nekaj hipov od-vrnjiena na drug predmet. Vrata se odpro in v izbo stopi gost s konjskim bičem v roki. Blaž Mozol ga takoj is,pozna; zato vzdigne svojo čašo in ga kliče vesel, kakor da ibi bogve kako ljubljenega pobratima po dolgi ločitvi, zopet zagledal: »Hejo, 'hoj,! Tome Ohloški, Rajitguzen, na, pij, Rajitguzen! Še zmerom si suh kakor drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti ljubi moj, Rajitguzen, Rajtguzen, ti konjski lišaji, na, pojdi pit, Rajtguzen! Suh si pa res 'kakor kajžanska koza sušca meseca, Rajitguzen! Hejo!« S tam imenom počaščeni došlii novi gost, mam že zmami kobilar ali konjski mešetar Obloški Tonček pride k mizi, spusti dolgi konjski bič ob sebi, da glasno na tlia trkne, roke obriše ob grobosuknene hlače, ki so bile z usnjem obšite na sedalu im med koleni, kakor jih imajo jezdeški gosposki hlapoi, prime ponujeno čašo, ovrti jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdravi »Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozol. Ali te še ni nihče pretepel, kakor bi bil zaslužil, ko si lepo doto zapil in zabil? Ti si tudi suh, baisi lahko doma za pečjo ležiš pozimi im kruh ješ, ki so ga drugi pridelali, poleti se pa v senco zavališ, klada ti pijanska! Kaj misliš, da ne vem? Dokler je tvoja dleta pela, smo ga pili, da j,e bilo vse mokro. Zdaj ti pa včasi že bolj grčavo hodi, slišim. Pa vendar še tudi staremu prijatelju napiješ in kapljo privoščiš. Zato dobro zdravje, Blaž!« Rekši popije konjar iz Blaža Mozolia polne Čače polovico. »Le stresni ga, da boš dno videl, to vse Nande plača, ne jaz. H e, Jošt, vina na mizo .ali te kislice vinske, ki ni vredna, da bi jo podganam nastavil, a piti jo pa moramo vendar. — Sedi, sem, Rajitguzen!« »Pred pol ure jie še vino hvailiil, zdaj zmerja. Sit si, sit, domov pojdi,« reče krčmar Jošt. Blaž se zdaj, ogleda im vidi, da so bili že tudi zadnji štirje kmetje odšli. Njegovega tovariša Nadeta tudi ni bilo nazaj-Novo prišli konjar pa ni prisedel k njemu, temveč jie sedel k mizi pri peči, katero je Blaž irokovmjaštva dolžil. »Kam je šel Nande? Kje jie, Jošt, povej,« reče pijani Blaž. »Sel je in plačal jie vse, de še ti pojdi z»' njim,,« deje krčmar, »dosti imaš.« »Zakaj me podiš? Misliš, da nimam denarija? Več kot ti, več kot ti, Jošt.« Rekši išče Blaž ipo žepih, ali ničesar ne pokaže, tako da se je moralo misliti, da ali niče- MANICA: Tako hoče grunt... Primož, istaira, trščata hribovska grča se stiska ob peči, vleče iz lesene pipice in gleda v tla. Le kadar krepko- pljune, poškili naskrivaj na svojega sina, ki stoji ob dolgi hrastovi mizi in nasaja sekiro na pravkar izgotovljeno toporišče. Sin je živa podoba svojega očeta, le kake tri: križe ima manj na hrbtu. Dolgo molčita oba. Slednjič odpre usta stari: »Groga, si kaj: mislil na tisto, kar sem ti rekel včeraj?« »Na kaj pa, oče?« vpraša sin, ne da bi °krenil glavo ali kakorkoli prenehal z delom. »Da bi te zlomek!« se razhudi starec. »Kaj bi se delal nevednega! Rekel sem in še rečem, oženi se! Saj vidiš, da je hiši tako treba gospodinje kakor slepcu zdravih oči. Odkar nam je umrla mati — Bog ji daj večno luč — in potem, ko smo omožili Meto, potem, pravim, nismo imeli prave ženske pri hiši. Dekla Urša, saj ne rečem, včasih je že še bilo nekaj z njo, toda zdaj se je reva postarala in sam vidiš, da z njo ne gre več!« »Čemu revs-kate! Saj nisem rekel, da se ne bom oženil,« zagodrnja sin, ki tudi zdaji ne odmakne oči od dela. »No, potem pa katero -zini,« pravil starec s precej mirnejšim glasom. »Treba- bo pogledati za nevesto. Ali si že mislil na katero?« »Sem.« »Na katero pa?« »Ježar jeva Mina iz Dutovelj; bi bila čisto dobra za nas,« vrže s težavo iz sebe Groga. »Ta ni zate,« vzrojil oče, strese z glavo in pri tem tako krepko pljune, da odškro-pi pljunek od tal na vse strani. »Punčare sicer ne poznam, vem pa, da ima Ježar le pol grunta ih veliko- otrok", za-to- ji dosti ne bo mogel dati. Pa tudi drugače dolinke niso za nais hribovce. So preveč mehkužne. Samo- bolezen boš i-me-1 pri hiši i-n stroške. Seveda, govoriti zna- sladko, -kajpada, drugega pa ni nič dobrega pri nji!« »Molčite, oče!« reče nevoljno sin, odloži sekiro i-n trdo sede k mizi. »To ni res! Še nikdar nisem govoril z njo, in Mina tudi ne ve, da jo imam rad. To vam povem le, ker ste tako sitni, in tako tiščite vame!« »Oho, to je pa tem bolj-e. Vsaj ne bo treba nobenih izgovorov. Vzel boš pa Brd-ni-kovo Jero! Ta je zate in za našo hišo. Tako hoče gru-nt, le verjemi! Z Brdnikom sem že govoril. Deset tisoč ji bo dal. Pa takoj dal! Fant, ali veš, kaj se pravi to? P'va -tisoč izplačaš meni, dva sestri Meti, šest jih pa ostane -tebi, premisli ma-l-o...!« »Vse je lepo-, ampak Jera... Prav -taka Je, kaikor kak možakar!« »Močna jie in utrjena. In pridna -tudi. Navajena je hribov in bo za -nas kakor nalašč. Otroci bodo korenjaki iin vesel jih boš na starost, ko bolš gledal, k alko delajo namesto tebe!« »Toda oče, Jera je — -grda. Nikdar je ne bom mogel imeti rad!« »Ha, ha! Tista'pes-t kože ma- obrazu — naj- -bo -taika ali -talka, saj je vseeno. To te n-e bo motilo -toliko, kakor tisto, če ;bi imel prazen žep -iin -bi stokal v -dolgovih. Pa — da je -ne boš imel rad, praviš? To so same otročarije, veš! Se je boš že navadil in poltem 'bo vs-e prav, le verjemi!« Po tem originalnem pouku -vzame stari pipo iz brezzobih čeljusti in strese pepel na -tla. -Groga se pa godrnjaje dvign-e in gre liz hiše 'tjia proti hlevu. * Nekaj, -tednov pozneje je ženin Groga ubiral po-t -po -do-lini. Bil je v oddaljenem mestu, nakupil -to in ono, -uredil tu in tam, kjer in -kakor je -potreba, če se človek ženi. Končno je opravil vse, a se tudi tako zakasnil, da je bila že trda noč, ko- je bil še v dolini. Groga v -svoji notranjosti ni bil talko razpoložen, kakor se spodobi za ženina. Nekaj, -težkega -ga je -tiščalo k -tlom. Za Jero se nikakor nii mogel ogreti. A vendar j te privolil v zakon z njo-. I —kaj pa je hotel! Če bi se uprl očetu, bi m-u ta 1-aihko nagajal pri izplačilih iin drugod -ter ga zbadal oib vsaki priložnosti. Seveda ... lepo- bi bilo-, ko bi Mina... A kaji, zdaj- -j-e greh misliti na t-o! P-o-t ga j-e vodila -skozi Dutovlje. Sredi va-sa j-e postal in -se zazrl v m-ogočno lipo, ob kateri j-e slonela lesena klop. Noge so m-u klecale o-d trudinosti, a klopca j-e bila tako vabljiva! »Samo nekaj -trenutkov!« si je dejal in že je -sedel ter -se naslonil s hrbtom na ogromno- deblo s-toletnega drevesa. Vkljub -temni noči je opazil obrise Ježar-j-eve hiš-e in -spet j-e stopila predenj. — Mina. -» . . . B-og ve, kaj počne zdaj.... ? Gotovo že spi, kajpada. Ni-č n-e ve, da sem tu, nič Ob Kolpi si j-e postavil star možic -kočo, da -je preipeljav-al ljudi čez vodo. Ponoči za dnevom svetega Simona in Jude je starec -nekdaj -trdno zaspal v svoji koči. Prebudi ga roimplj a-nj-e na ofcnio. »Kdo se b-o zdaj vozil, saj ljudje spe! Menda se mi je le sanjalo,« misli mož ter spet zaspi. Kmalu ga zopet zbudi isto bobnanje. V-stane, odpre lino in jezno vpraša: »Kdo pa je?« »Po-jdi voizit!« se oglasi nekdb. Videl pa ni nikogar, zakaj tema jie bila taka, da človek ni videl, kam stopiti. »Kdo -bo v -takem vozil, zdaj pošteni ljudje -spe!« Rekši zaloputn-e nevoljen oknice. Menda pa j-e že bil skop in denarja ne ve in nikoli ne bo vedela, da sem jo imel rad. Kdo neki jo bo dobil...? Gotovo tak, ki ima manj ko jaz, ki...« »Oho, slepar, ali te imava!« je zdajioi za-rjulo za Grogo-vim hrbtom, in že sta dva ponočnjaka navalila na-nj. Grogo j-e ta nepričakovani napad nekoliko zmedel. A le za hip, kajti v naslednjem trenutku se je že dvignil in talko silovito zamahnil z rokami, da sta se oba napadalca, zvalila po tleh. V tem j-e pa, kakor bi bil zrasel iz tal, že priskočil tretji. »Ka-j je, kaj je?« je vpraševal v eni sapi in se oziral zdaj v G-rogo, zdaj na ona dva, ki sta vsa v strahu še vedno čepela na tleh. »Nisem nikaik slepar, samo počival sem,« jie zavpil Groga v sveti jiezi. »Ti si, Groga?« se je začudil tretji vasovalec. Nato se j-e obrnil k onima na tleh in obraz se mu je razlezel v smeh: »Ha, ha, ha, ali sta jo izkupila, ali sta jo! Groga da bi vasoval in oglaril, Groga, ki j-e ženin . ..! Na -svoja ušesa sem slišal v nedeljo v cerkvi njegov oklic. Ha, ha, ha! Groga, le kar mirno pojdi -domov, le!« Ta zadnji stavek j-e bili pa nepotreben, kajti Gro-go je že požrla črna noč ... Prihodnji ponedeljek se jie Groga v -tihi zagorski cerkvici, me daleč od doma, poročil z Jero. Vse se jie izvršilo brez svatov, brez godbe in brez tistega hrupa, ki je po nekaterih podeželskih Jerajih še vedno v navadi. Ko sta n-o-voporočen-ca korakala proti domu, je bilo o-bema tesno pri srcu in kar nista mogla do besede. Že skoraj pred hišo se j-e Groga na pol obrni-l proti -svo-j-e ženi in zapičil po-gled v njen n-o-s. In tedaj se j,e nehote domislil na sad tis-tega hruševega drevesa tam za hlevom, ki mu pravijo »tepka«, in nekaj mrzlega mu je zapolzeto po vsem telesu. Nato je stresel z glavo tako močno, da so se kuštravi lasje usuli izpod kl-o-buka, ter se natiho-ma vdal v svojo u-sodo: »Moirda b-o pa še vse dobro-. Sa-ji -talko hoče grunt...!« željen, kajti premisli si, sname kučmo s klina, zavije s-e v plašč, vzame veslo, sloneče v kotu, -iin odrine zapah pri durih. Zunaj jie burj.a pihala, sneg je prašil, tema pa talka, da nikdar takega. Pritava do čolniča, odveže virv pri kolu, čaka in gleda, od kod Ibo »topil kdo- v čoln. »Na tej. strani sem, le sem vozi,« se oglasi nekdo na oni strani. Broidniiik ise upre in odrine proti oni strani- Kolpe. V sredi se domisli, -da je poprej nekaj na okno trkalo, torej je -bil gotovo kdo na tem bregu; kako je tedaj, da ga kličejo na -drugo stran? Strah ga obide, pa vendar vesla proti -drugi strani. Čoln trči na pesek. »Le noter, brž, kjer je ikdo!« pravi čolnar. Ta čas ipa nekaj Kako je vrag polhe prepeljaval Sa*r -nima ali pa -ga je že vino talko premagalo, -da ne najde. »Kdo je ta Nande, ki jie -tako- neumen, zate plačuje?« vpraša Blažev znanec Ob-Msiki Tonček od druge mize pri peči sem. »Kd-o j-e Nande? To sam Bog ve, jaz že ltle- Im nihče pri nas ne. Res, udari me po glavi ali Ikoder misliš, če vemo, -kdo jie Nam-^ ali kod je prav doma-. Naj bo, od koder l'e>« govori Blaž. »Pri nais se ženi. Našo Potnico bi rad, moje -sestre hčer. čedna ma-h punca, tako -lepa, da bi jo cigani ukradli* ko bi jo videli. Od našega soseda je kupil v last vse: poslopje, njive, -travnike, 'hosito, še -mačko. Iin polovico j-e z gotovino 'Plačal, s starimi tolarji, tako -ti rečem, veš? Ampak, ti pojdi ik -meni! Kaj si tam sedel?« »Nu, tak aet k 'hiši, ki ima denar iin žalimo rad plača, -to ti je po volji, -kajne? Kaj d ni nikoli povedal, od kod je prišel?« »O-d kod? Tam s štajerskega od nekod, ^e vem več, 'kako se pravi. Ali to je čudimo, a'li ni čudno, ljubi molj- Rajtguzen, da, kadar igovori, -talko govori, kakor mi govorico, le ma-l-o bolj zavija kakor naši Poljci* doli. Ne zavija pa -talko-, kakor sem slišal, *o sem šel nekoč z rajnko svojo ma-terjo ^a štajersko na božjo pot v Gornji grad. Kaij misliš ti, Rajtguzen? Vidiš, ti zmerom Po ob loško zavijaš, tako nekako -po ri-bniško Caj-sem-najse-m’. A ta naš Nande, ki bi bil rad pri moji sestri zet, nič ne zavija po štajersko. Denar pa že ima, -to jie -res. In naša dekle, Polonca, ta ga rada vidi, kakor da bi nobenega drugega ne bilo. Tako ti povem, ljubi moj prijatelj Rajtguzen. Pa sem se usedi, Rajtguzen, kako boš ti tam sedel, pri tistih grdih rokovnjačih?« Konjar ga, čudeč se, skoraj prestrašen pogleda. A videč, da je Blaž govoril le -tjavdan, se ozre po treh tovariših, ki so jezno mrmrali-, migne jim, naj- bodo mirni in -reče: »Če z menoj govoriš, reci mi, kakor jie prav. Jaz sem Tone, a ne Rajltguzen.« »Ne Rajtguzen?« vpraša, neverni Tomaž, z zategnjeno vinskim glasom Blaž Mo-zo-l. »Beži no, beži! Zaikaj bi ti jaz me rekel Rajltguzen, ki si? Misliš, da res nisem slišal, zakaj se ti tako reče? Po kranjsko- se kličeš Obloški Tone, to je res, zato ker si z Obtok in si na sv. Antona krščen. Po nemško se pa takim hlačam, kakor jih imaš ti (učeni naš Blaž j-e menda kdaj slišal »Reiithosen«) klice raj t g u. z e n ! Zato -ti pa ljudje pravijo Rajtguzen, d-a boš vedel. In Rajtguzen si in Rajtguzen boš! Zavoljo tega si še vendar tudi lahko zveličan, kadar pete stegneš i-n kadar ne boš več mogel po sem-njeh za ko-nj-e goljufati. Veš ti, jaz mislim, da Bog že tudi nekoliko nemško zna, d-a ve, kaj to pomeni Raj-tguizen. Kako-, da bi Bog ne vedel, če j-az vem, ki nisem učen, da bi dejal, kdo v e koliko. Rajltguzen ti pravijo-, pa -ni -treba zameriti.« »Še enkrat mi -tako reci, ,pa dobiš s -temle po glavi!« Rekši vzdigne Obloški To-ne jezno svoj -bičevnik. »Kako da bi ti ne smel reči? Zakaj da bi ti n-e smel reči Rajltguzen?« Komaj j-e bil Blaž besedo izgovoril, plane Tone od mize pokonci, skoči na Blaža in ga z močjo po glavi udari. Blaževa glava pa je bila trda, udarcev vajena, zato se nje gospodar tiho izza mize vzdigne in s svojo dolgo roko čez m-izo zgrabi protivnika- in -ga krepko drži -dotlej,, da se izza mize iz-rilje. P-recaj sta bila oba molža, ki sta si ipred nekoliko minutami še prijateljsko na-pijiala, sprijeta v divj-em boju. Oni trije so bili vstali in čakali, da -li bo Tone sam zmagoval. A ni bilo dolgega dvoma. Blaž je -bil močnejši. Daši jie že mnogo pil, ga j-e 'bil -udarec ipo glavi tako zdramil, da je ravno vsa kri v njem vzkipela. Kot vajen te-pežnlfc povi-je svojega protivnika v trenutku, tako -da mu vso moč vzame, iizpod-n-ese mu -nogo im ga vrže po tleh, da je pri padcu podplate nakvišku pokazal. V tistem hipu pa Blaž vidi, da gredo vsi oni trije nadenj, ki jih je prej z rokovnjači pi-tail in zmerjal. Prot-i trem in še onemu braniti se, ki se bo s -tal pobral, to Blažu mi bila več šala. S kletvijo, ta-ko glasno, da bi se bila siko-ro lahko -po celem Kamniku slišala, i-n ki j-e najbrž namen ilm-ela sovražnike strahovati, pograbi Blaž Mozol neroden in težak stolec iz češnjevega Pas tuš k i n : Glorni LjjLktz&n Pomisli, draga, kaj učijo nas izvedenci, sodniki, modrijani: od vekomaj in letos kakor lani ljubezen isti da ima obraz — povsod, za vse. Toda za božji čas, kako se motijo možje izbrani! Nikdar ljubili niso še zemljani kot mene ti in kakor tebe jaz! In če ljubezen enega naj kova pred nama in za nama bo za vse — za naju, čutiva, je čisto nova, in v srcu slutiva, da še in še v nebroj oblik obnavljala jo bova, presnavljala do zadnjega jo dne. zasumi i-n zaškraiblj-a im zacvili iin zdajci je bil -čolniček -poln skopicema — pa ne ljudi, ampak majhnega črnega škrata, ki jie brodniku no-ge zadelal -do kolen iin vse ob njem je žival -lazila. Na dru-gem koncu pa se j-e us-topito nekaj -takega, -kakor da bi se -bil kozel na zadnje -noge .postavil; dobro se sicer mi razločilo, toliko pa je videl brodnik, da j-e n-akaj še -bolj črnega kakor moč. Čoln se odrine isafm od kraja. »Veslaj!« je rekel koizell in brodnik jie -moral tako storiti, ako mi hotel, -da odnese mjiega in čoln in ina-ložnim-o Kolpa is seboj. Groza ga j-e b-ilio- pa talko, -da mn je kučma v vodo pa-dl-a i-n j-e še pogrešil ni; jiel je moliti ta-ko zvesto -kakor na vernih duš -dan. Žival je lazila im šumela po- čolnu kakor maki v koprivah. »Kaj, ko 'bii hilli t-o- -polhi!« si misli brodnik, ko se je bližal svoji koči in mu j-e zmerom foioilj upadal strah. »Halo! P-lačito!« pravi stari brodnik, ko se jie čolnič naslonil na 'breg. Zastonj ne vozim nikogar opolnoči, v taki b-urj-i pa še posebno ne! Kdor se rad zastonj vozi, maj -pride opoldne!« »Koliko bi rad?« vpraša -tisti, ki je bil kozlu podoben. »Kajne, saj iso to polhi, -ta stvar,« vpraša nait-o brodnik. »Da, polhi!« odgovorni oni. »No, -kar jiifa bom ubil, alko -udarim po tej živi kopici, ti mi bodo za plačilo.« »Le udari!« Brodnik viz-di-gne veslo, -zamahne in — toip! -trešči ipo go-l-em -plohu. Obleti ga strašen pub, da bi ga bilo skoraj vrglo v znak, polhov in vraga pa že mi bito nikjer, le ob Ko-lip-i po skalovju se je slišalo dleskanj-e in pokanje, da- j-e brodniku le-telo skozi ušesa. Pa reci, človek, -potleji, da vrag res ne preganja po-l-hov! (Po Josijpu Jurčiču) lesa izza mize i-n se z visoko vzdignjenim kot zaščitnim in napadalnim orožjem urno v -kot k vratom pomakne, da bi imel hrbet od -dveh strani ohranjen. »Kateri mi -blizu pride, tega udarim, da se bo še na -soidni dam domislil, -kdo- ga je,« bahato vpije Blaž Mozol in njegove žive oči -tekajo grozeče od en-ega do drugega. Bali so se težkega stola v Blaževih rokah in res se m-u nobeden mi hotel približati. Ali: Blaž j-e videl, da sta dva, šepavi mali in oni drugi debeli, vsak velik nož izvlekla izza, visokih čevljev; starejši je bil gotovo tudi oborožen. In konjiški mešetar Obloški Tone z njimi! štirje proti enemu. Blaž si nameni, kadar bo kdo vrata odprl, priliko porabiti in v vežo skočiti, da kaj boljšega-za bran v roko dobi, nego je ta nerodni stol. V izbo stopiti pa je imel skoro -kdo, vsaj krčmar, če drug nobeden. V ta namen Blaž z -vpitjem ošteva rokovnjače na debelo. * Poljci: prebivalci Polja, ravnine pod Grintovci od Kamnika proti Komendi in Mengšu. — nič ne zavija po štajerski: Jurčič je imel pripravljenih več variant za Nandetovo mladostno zgodbo. Možno je, da je tu mislil na pl. Basaja, ki se je rodil v Komendi, ni pa nujno. (Dalje prihodnjič) Ob stoletnici Kongregacije šolskih sester (Nadaljevanje s 4. strani) memu namenu d-ek-liSke vzgoja v zavodih in šolah so ostale sestre zveste tudi v bodoče. Ko je začelo ustanavljati Ciri'1-Metod-i jisko društvo po slovenskem ozemljili oisnovne šo-ile, so bile rtaiprnšene predvsem šolske sestre, da šole -vodijo 'kot učiteljice im vzgojiteljice. Talko jie nastala polagoma tudi potreba po ustanovitvi lastnega učiteljišča, 'ki so ga Obiskovale tudi kandidatinje s Koroške. Ker mam je že vedno primanjikovalo lastnih učnih moči, je poklicalo Ciril-Metodij-.siko društvo na pobudo žuipniika Treiiberja šolske sestre leta 1896 v št. Rupert pri Velikovcu, ikjier je bila tedaj na novo ustanov-1'jictna ljudska- šola za- slovenske otroke. Ustanovitelj in predsednik Slovenskega šolskega društva v Celovcu župnik Matevž Ražun pa je poskrbel s šentjakobskimi rodoljubi -ter -rajiaiki širom dežele .za moderno zgradbo v Št. Petru, ikjier se je pričel pouk na ljudski, šoli s slovenskim -učnim jezikom v treh razredih leta 1908. Ravnatelju šole, ki ga je imenoval Deželni šolski -svet, »ta bili dodeljeni v ostalih razredih tudi dve učiteljici, iz reda šolskih sester. Tu so sestre poskrbele še za internat ter začele takoj -tudi z gospodinjskimi -tečaji. Velike težave so nastale za sestre med prvo svetovno vojno, kot so bila zanje leta preizkušnje tudi prva povojna leta. Prišlo je do ukinitve slovenske ljudske šole tako -v št. Rupertu 'kot v št. Petru. Vendar sestre niso čakale križem rok. Vojna je zahtevala svoje žrtve, osirotelih otrok -j-e bilo vedno-več tudi iz koroških družim. Le -talko je razumeti ustanovitev sirotišnice za -dekleta, kjer so jim nadomestile sestre očete in -tudi- matere. Vsled svoje požrtvovalnosti in uspešnega vzgojnega delovanja so zaslovele šolske sestre v deželi kmalu kot največje dobrotnice korošlki-h Slovencev. V vedno večji meri jiim -zaupajo starši svoje otroke, dobro obiskani -so -gospodinjski -tečaji, a tudi šivalna, ki jo vodijo sestre že od 1, 1925 naprej. Za kritje stroškov jim j-e oblast dovolila enkrat na leto zbiralno akcijo po naših vas-eh. Tako- so prišle sestre v direktni stik -z -našimi družinami ter utrdile vezi tudi tem potom z narodom v Rožu, Zilji in Podjuni. Da so med drugo svetovno vojno delile s slovenskimi duhovniki usodo begunstva, -pa .kaže, kako tesno so -bile povezane s svojim ljudstvom. Leto 1945 pomeni za šolske sestre v vsakem oz-i-ru -nov začetek. Zara-di političnih razmer v Jugoslaviji j-e bilo sestram onemogočeno sleherno javno delovanje, del sester se je preselil iz Maribora na Koroško, drugi del pa s časbi-to materjo v Rim. Tudi na Koroškem so nastale -ovire v lastnih vrstah. Tako v št. Petru kot v Št. Rupertu pri Velikovcu so morale sestre odkupi ti šolska poslopja, -da jim je bilo možno nadaljevati DUNAJ Predsednik višjega deželnega sodišča na Dunaju je nastavil Filipa Wa-rascha za stalnega tolmača slovenščine. Zaprisegel je v sredo, 14. maja. Sedež ima na Dunaju. K imenovanju mu iz vsega srca čestitajo njegovi prijatelji in znanci. svoje versko in narodno poslanstvo. Novi delokrogi v dijaških domovih in pri upravi Mohorj-eve družbe, v bolnišnici v Železni Kapli so -narekovali ustanovitev lastne province za Avstrijo, -to- tembolj, ko- najdemo sestre -po voj-ni nekaj let kot gospodinje -tudi v malem -semenišču na Tanzembergu, -pravtako pa deluj-ejo tudi, v Št. Paulu, v Pliberku ter v Domu duhovnih vaj, v Tinjah. Lastna provinca je bila ustanovljena leta 1955, njeno- -središče je Celovec s provincialno hišo in kapelo šolskih sester ter dekliškim internatom na Vik-triniger Ringu. V ustanovni listini z dne 28. septembrom 1955 j-e lizrazil prevzvišeni g. nadpastiir dr. Jožef Kostn-er željo, naj bi spremljali delovanje sester božji blagoslov. Da- bedi -nad injiimi v obilni meri, je razvidno iz položaja, ki ga zavzemajo med koroškimi Slo- OBJAVA Slovenski visokošolski dom Korotan sprejema prijave za prihodnje šolsko leto DO KONCA JUNIJA. Poznejše prijave bodo upoštevane le, v kolikor bo slučajno še kaka soba prosta. Kdor želi biti sprejet, naj se prijavi čimprej na naslov KOROTAN, Albertgasse 48, 1080 Wien venci in v deželi. Marsikateri slovenski no-'vomašmilk pa je stopil -prvikrat pred božji-oltar v obleki, izdelani v v-eziilnici šolskih ses-ter. Da morejo danes ises-tre posvečati vso skrb vzgoji naše mladine, upravljati službo kot učiteljice, uradnice, bolniške sestre -in gospodinje, ipa je biilo potrebno prej. precejšnjega šolanja. Le tako -so mogli nasta-ti novi delokrogi, .med njimi -enoletna gospodinjska šola kot politehnično leto v št. Petru. RADIO CELOVEC NEDELJA, 25. 5.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo — PONEDELJEK, 26. 5.: 7.00 Srca samo naj merijo čas in kažejo pota... (Poje APZ Tone Tomšič. Posnetki koncerta 1. 12. 1968 - TOREK, 27. 5.: 14.15 Informacije — Koroška kronika — Mali ansambli — športni mozaik — SREDA, 28. 5.: 14.15 Informacije, 5 minut za gospodarstvo — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Reportaža o zaključni prireditvi gospodinjske šole šolskih sester v Velikovcu). - ČETRTEK, 29. 5.: 14.15 Informacije -Ura pesmi (Pojejo: Vanda Gerlovič, Ilena Bratuž-Kacjan, Jože Stabej in Samo Vremšak). — PETEK, 30. 5.: 14.15 Informacije — Portreti slovenskih prosvetnih društev na Koroškem — 5 — SOBOTA, 31. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj ... AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 24. maja: 15.15 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 15.35 Za otroke od 6. leta naprej: Velika konjska številka — 16.00 Za mladino od 11. leta dalje: Bumerang (9. nadaljevanje) — 16.30 Za družino: Sestanek z živalmi — 17.00 Klub seniorjev (5. nadaljevanje) — 18.00 Tedenski magazin — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmanjše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Dober večer v soboto ... želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki in tedenski komentar dr. Huga Portischa — 20.00 Reklama — 20.06 Šport - 20.10 Reklama - 20.15 Nekdo je zmagal — 22.00 Športni žumal — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.40 Naš nočni program: Sokolja sled, nato konec oddaje. BINKOŠTNA NEDELJA, 25. maja: 10.00 Bin-koštna božja služba — 11.30 Missa Solemnis, Lud-wiga Beethovna — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: O pametnem jagenjčku — 16.10 Till Eulenspiel — 17.15 Za mladino od 14. leta naprej: Stik —. 17.30 Veselje ob glasbi — Erich Kunz — 18.00 Iz moje knjižnice: Karl Heinrich Wagerl čita svojo zgodbo: Binkoštno potovanje — 18.25 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.30 Revijo, prosim Pariš Match — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Burka s petjem Johanna Nestroja — 22.15 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.25 Sestanek v Madridu, kriminalna komedija, nato konec oddaje. BINKOŠTNI PONEDELJEK, 26. maja: 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Bonifacijeve počitnice — 16.50 Krojaški mojster Pinpernell — 17.25 Za mladino od 11. leta dalje: Vodni tiči — 17.55 Flipper — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše KITAJSKA PRISTALA NA POGAJANJA S SOVJETSKO ZVEZO V Pekingu so- sporočili, da je Ljudska -republika Kitajslk-a ipri-sta-la na sestanek mešane sovj-eitsko-^kitajislke komisije za rečno plovbo -na -mejah m-e-d obema -državama, ki naj bi 'bila -sredi junija v Haharovsku. Tovrstni 'sestanek je Sovjetska izveza -predlagala že 26." aprila. WILSON IZLOČIL C ALLAGH AN A IZ OŽJE VLADE Na seji ožje vlade sedmih članov dne 13. -maja, ni bilo notranjega ministra Cal-laighama. Zvedelo se je, da je premier Wil-soin miniisitru sporočil, da ga jie izločil iz ožje vlade. Calllaghan se namreč odkrito poteguje z-a vodstvo laburistične stranke. Ni izključeno, da hoče Wilson -prisiliti Caillagha-na, da odstopi, toda slednji jie sporočil, da bo odstopil, ka-dai se mu bo zdelo primerno. Napetost im-ed Wi-lsonom -in Callagha-noun jie nastala zaradi -tega, kier je notranji 'minister in-a nedavni seji izvršnega -sveta laburistične -stranke glasoval proti sindikalni reformi-. najmanjše — 18.25 Med Arlbergom in Bodenskim jezerom — 18.55 Nedelja v Tunisu — 19.25 Pregled programa — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Športni pregled — 20.15 Kaj hočete, komedija Williama Shakespeara — 22.15 Čas v sliki in konec oddaje. TOREK, 27. maja: 18.00 VValter in Connie — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Kulturne aktualnosti — 18.45 Reklama — 18.50 Jorg Preda potuje okoli sveta (10. nadaljevanje) — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Reklama - 20.06 šport - 20.10 Reklama - 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.00 Ko so bila drevesa velika, televizijska igra — 22.40 čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje. SREDA, 28. maja: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Arhiv mesta Dunaja — 11.00 Program za delavce: Gornjih deset tisoč — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček in razbojnik — 17.10 Riba v kozarcu — 17.20 Za mladino od 11. leta dalje: Mednarodni mladinski magazin — 17.30 Za mladino od 14. leta dalje: Kaj lahko postanem? — 18.00 Francoščina: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za naše najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 Kuhinja v televiziji — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama - 20.06 šport - 20.10 Reklama — 20.15 Razčlemba slike: šport v filmu — 20.25 Ev-rovizija iz Madrida: Finale za evropski nogometni pokal — 21.30 Drugi polčas nogometne tekme, nato čas v sliki — nočna izdaja in konec oddaje. ČETRTEK, 29. maja: 10.00 Televizija v šoli: Cerkev danes in jutri — 10.30 Domače gore — 11.00 Mesto dela zgodovino — 11.30 Pomembni predmet iz prirodopisnega muzeja — 12.00 Gost pri Inngeborg Bachmann — 18.00 Tečaj italijanskega jezika: Počitnice v Italiji — 18.20 Kapetan Smoky, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 športni mozaik — 18.45 Reklama — 18.50 Policijsko poročilo — Dragnet — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama — 20.06 šport - 20.10 Reklama - 20.15 Mačka na vroči pločevinasti strehi, igrani film — 22.00 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.10 Nočni studio: Kje leži Krafkov grad?, nato konec oddaje. PETEK, 30. maja: 10.00 Televizija v šoli: Denar in življenje — 10.30 Tečaj angleškega jezika — 11.05 Program za delavce: Vesela vdova, opereta Franca Lebarja — 18.00 Aktualno iz znanosti — 18.20 Kapetan smoky, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Podoba Avstrije — 18.45 Reklama — 18.50 O pištolah — 19.16 Pregled programa — 19.21 Reklama — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Reklama - 20.06 šport - 20.10 Reklama - 20.15 Sivi, televizijska igra — 21.30 Časovni dogodki — 22.30 Čas v sliki — nočna izdaja, nato konec oddaje. V BIAFRI SO UGRABILI 29 BELCEV Blizu meje med Nigerijo ,in upomišiko Biaifro so gverilci napadli taborišče Evropejcev — petrolejskih strdkovnjaikov — ki so delovali na petrolejskem področju Kvale v Nigeriji. Odpeljali so 29 belcev, med temi 24 Italijanov, tri Nemce in dva Libanonca; eden jie poprej »rečno utekel in povedal, kaj se j-e zgodilo. Doslej ne vedo natančno, kje -so in 'kaiko jiim je. Predstavnik mednarodne dobrodelne organizacije »Caritas in-temationalis« v Rimu msgr. Bayer jie izjavil, da so živi in zdravi, vendar ne more dati podrobnejših pojasnil, ker bi to utegnilo škodovati ugrabljenim. Videli so jih v vaseh Aboh in Okpai. BONN PREKINIL ODNOSE S KAMBODŽO Bonnska vilad-a je odjpokli-cala svojega iposlanika iiz Pnom Penha; predstavnik bonnske vlade je izjavil, da se poslanik ne Ibo vrnil v Pnom Penh. Izjavil je, da je -kaimboška vlada s priznanjem vzhodnonemške države kršila -sporazum, ikd ga je Ibila sklenila iz bomnislko vlado-. Vzhodnonemško predstavništvo- v Kambodži je bilo namreč povišano na stopnjo veleposlaništva. Vzhodnonemška vlada je objavila izjavo, s katero obso-j-a poizkuse Zahodne Nemčije, da hi posameznim državam predpisovala-, kakšne odnose imajo z drugimi državami. Darujte za Mohorjev dijaški dom I TELEVIZIJA LJUBLJANA SOBOTA, 24. maja: 9.35 TV v šoli - 17.45 Narodna glasba — 18.05 Plešoči osliček — mladinska igra — 19.30 Jugoslovanska revolucija — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Rezervirano za smeh - 22.00 Serijski film - 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila. NEDELJA, 25. maja: 9.00 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.30 Po domače z Veselimi planšarji — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Propagandna oddaja — 10.50 Otroška matineja — TV kažipot — 12.25 Evropsko telovadno prvenstvo za moške — 13.25 Državni rokometni finale — 14.25 Namizni tenis — 16.15 Otroci pojo — 17.30 Celovečerni film - 19.15 Cikcak — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Proslava dneva mladosti — 21.00 3—2—1 — 21.05 Humoristična oddaja — 21.55 Videofon — 22.10 športni pregled — 22.40 TV dnevnik — 23.00 Evropsko telovadno prvenstvo za moške. PONEDELJEK, 26. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina — 17.15 Madžarski TV pregled — 17.30 Motorne dirke v Škofji Loki — 17.45 Tiktak — 18.00 Po Sloveniji — 18.25 Propagandna medigra — 18.30 Zdravstvena oddaja — 18.50 Godala v ritmu — 19.20 Kalejdoskop — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3—2—1 — 20.35 TV drama — Glasbena oddaja — Francoščina — Poročila. TOREK, 27. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — 15.40 Angleščina — 16.10 Francoščina — 17.45 Risanka — 18.00 Indijski deček — 18.20 Po sledeh napredka — 18.40 Vokalno instrumentalni solisti — 19.05 Na sedmi stezi — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Celovečerni film — Veliki mojstri — Poročila. SREDA, 28. maja: 9.35 TV v šoli - 16.15 Madžarski TV pregled — 16.45 Rastimo — oddaja za otroke — 17.30 Prenos športnega dogodka — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Niti našega življenja — 21.35 Nogometni finale — 23.00 Poročila — Francoščina — Poljudno znanstveni film. ČETRTEK, 29. maja: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.45 TV v šoli — 15.40 Nemščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Pionirski TV dnevnik — 18.15 Po Sloveniji — 18.45 Turobna jesen — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 - 20.35 Mali oglasi — 21.20 Kulturne diagonale - 22.05 Serijski film - 22.55 Poročila. PETEK, 30. maja: 9.35 TV v šoli — 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.55 Otroški serijski film — 18.15 Mladinski koncert — 19.00 Svet v zaslonu — 19.45 Pet minut za boljši jezik - 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik -20.30 3—2—1 — 20.35 Celovečerni film — Veš, vem — Poročila. Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co. 'd Dobrla ves - Eberndorf MEŠALNIKE za beton - komplet vključno elektromotor in d v e samokolnici za neto ceno S 2995.- pri RUTARJU Dobrla ves Telefon 04236-281 RADIOTELEVIZIJSKI PROGRAM Hae tednik *7'hba0 četrtek. Naroča se na naslovu: „Na5 tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagetifurt. - Telefon uprave 82-6-69. - Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.- šil, letno 100,- šil. Za Italijo 3400.- lir, za Nemčijo 24,- DM, za Francijo 30,- ffr., za Belgijo 300,- bfr., za Švico 25,- šfr., za Anglijo 3. f. sterl., za Jugoslavijo 60,— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Tanko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.